PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini f'_______ rt\ Abb. postale I gruppo Lfillil OU IlF Leto XXIII. St. 198 (6782) TRST, sreda, 23. avgusta 1967 PO POTEKU KITAJSKEGA ULTIMATA LONDONU V ZVEZI Z DOGODKI V HONG KONGU Demonstranti so zažgali britansko poslaništvo v Pekingu ranili odpravnika poslov in druge člane predstavništva Zunanji minister Čen Ji ni hotel sprejeti dekana diplomatskega zbora, poslanika ZAR, ki je hotel sporočiti skupen protest - Člani predstavništva so se namestili pri prijateljih in v drugih poslaništvih LONDON, 22. Zunanje ministrstvo je nocoj sporočilo' «6>Kupme demonstrantov so danes zažgale sedež britanskega diplomatskega predstavništva v Pekingu, potem ko so vdrle v Poslopje. Razdejali so pisarno. Vsi člani britanskega diplomatskega predstavništva v Pekingu so na varnem in nobeden od njih m bil hudo ranjen. Vse mo- ----------------- ske pa so pretepali, posebno odpravnika poslov Hopsona, ki i-rba obvezano glavo. Stanovanjski prostori so razdejani in člani britanske kolonije so nocoj nastanjeni pri prijateljih ali v nujih poslaništvih. Požar je sedaj pogašen.» Zunanje ministrstvo je to sporočilo na podlagi Zanesljivih informacij, ki so jih dobili iz Pekinga. Visoki funkcionarji britanskega zunanjega ministrstva so se zvečer sestali v Londonu, da proučijo stanje, ki je nastalo po požigu sedeža britanskega poslaništva v Pekingu. Sestanku je predsedoval državni minister v zunanjem ministrstvu George Thomas, ki nadomešča ministra Browna, ki je na počitnicah na Norveškem in je “il obveščen o dogodkih v Pekih-flu po telefonu. Brown je ukazal angleškemu poslaniku v Oslu, naj Prosi norveško vlado, da se po svojih predstavnikih v Pekingu za- nima za angleškega odpravnika poslov in za njegove sodelavce v Pekingu. Predsednik vlade Harold Wilson, ki je tudi na počitnicah, je bil prav tako obveščen po telefonu o dogodkih. Informacije o dogodkih so dobili v London od diplomatskega predstavništva neke prijateljske države. Skandinavske države, Švica, Francija, Indija in druge države, ki imajo dobre diplomatske odnose z Veliko Britanijo, so zastopane v Pekingu in imajo lastna komunikacijska sredstva. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil, da za sedaj nimajo točnih poročil o škodi, ki je bila povzročena. Demonstranti so odnesli pohištvo na ulico in so ga uničili. Scotland Yard je odredil, naj bo skupina agentov posebne sekcije do novega ukaza v bližini poslopja, kjer je kitajsko diplomatsko predstavništvo v Londonu, da se preprečijo incidenti. Že danes zjutraj so se pred "»■■■iiiiii,nlIlli, iiiintiiiiitiiiiiiiiiiiniiii,iiiinnniii,iM„In,nii||||,||||„„|imi„„ll|,|||„„1|MII,|,im,„ll,|| Bivši minister A veroff spuščen na svobodo Vodja skandinavske delegacije Kmidsen, ki je obiskala Grčijo, pravi, da veljajo v tej državi za komuniste vsi, ki nasprotujejo vojaškemu režimu ATENE, 22. — Bivši grški zu-JJ^ji minister Averof, ki ga je wed nekaj dnevi vojaško sodišče Atenah obsodilo na pet let ječe, j® bil spuščen danes na svobodo P° Pomilostitvi, ki mu jo je po-belil kralj Konstantin. Obsojen je “h na podlagi ukaza policije, ki Prepoveduje sestanke, katerih se bdeleži več kakor pet oseb, če ne ^Prosijo posebnega dovoljenja r®h_je. Kralj je odpustil kazen tudi “lvšemu državnemu podtajniku Arvanitakisu, ki je bil iz istega raz-bga obsojen na bolj milo kazen, 10 Je na 8 mesecev zapora. .. Časnikarjem je Averof dejal, da P nima kaj izjaviti glede sebe, j®r se načelno pokorava zakonom j^stne države, pa naj so kakršni V°U-Dejal je, da je zvedel da je tisk . tujini objavil poziv in program Iranke EDA za sestavo patriot-j56 fronte vseh grških strank. Pri .bt je poudaril, da se rovolucio-v^rna levica moti, če misli, da bi •bko skupno nastopala z grškimi ,euiokratičnimi strankami. Averof ^ zatem dejal, da bo odpotoval v tV°^e volilno okrožje Metsovo jj Epiru, da ne bo več krupa oko-njegove zadeve. ^vsekakor je bilo za Averofa 5*90, da je desničar in je zato barsikoga sploh presenetilo dej-da so ga tako strogo ob- za pravzaprav majhen pre-j^sek. Averof je tudi povedal, da jiršek. v6.. Policija »zelo dobro ravnala z J.bni. Najbrž takšno ravnanje ne j la za tiste antifašiste, ki so jih slali na otok Jaros. . vceraj so odložili za nedoločen proces proti bivšemu mini-Georgeju Rallisu, ki so ga tu-H obdolžili, da je na domu imel t bov°ijen sestanek. Iz vladnih vije, Se je zvedelo, da baje prouču-možnost preklica ukaza, na li«:ere8a podlagi so bili priprav-ti procesi. Šerbec Bent Knudsen, podpred-te»bbk organizacije «Amnesty In-vrbati0nai»j je izjavil, da imajo ly Grčiji za komunista vsakogar, K basprotuje vojaškemu režimu. Je '11^Sen se je vrnil včeraj iz Grči-4e'l ajer je bil teden dni na čelu skih acije 12 osebnosti Skandinavcih držav, ki se je hotela pre-bobv 0 razmerah, v katerih žive °bku 1 Jetniki. Delegacija je 8s saaia zapore in internacije ter Jft -- * ’ v' srečala tudi z bivšim mini- 1^'b Andreasom Papandreuom. V jbsen je dejal, da so razmere tiju^borih zadovoljive, toda del jet- V , , zlasti na otoku Jarosu živi e*° slabih razmerah. ® zapori beškega prekopa a^AlRO, 22. — «A1 Ahram« piše, ct vJe delegacija ZAR na konferen-901 Bagdadu sporočila, da je ZAR n5 obdržati Sueški prekop ’ dokler se ne bodo izraelske 5opr.,bmaknile in dokler ne bodo bSttaeOma odpravljene posledice ski,v.US. Zamrli se ie arab- arab-za finance, za go- “»iti, Ti, Zaradi tega se je ^oga^btnistrom uus S“ ?tv° in petrolej, ki so bili !r«hrC:1 na konferenci, zdelo nepo- » rOčii vklJUčiti to zadevo v pri-i 1W bodo predložena 29. >je5a arabskim državnim pogladi ” ba konferenci v Kartumu. Jrepcjbadaijuje, da je ZAR sklenila ‘l'eškB5?ati mednarodno plovbo po/ r Prekopu, ker je bila ta t-riaii Pot izpostavljena napadu im-?taeia llenih držav s pomočjo 1 Zaradi tega je prekinitev plovbe obrambni ukrep in tudi gospodarski ukrep proti sovražnim državam, ki izkoriščajo arabsko bogastvo in arabske trge, da bi vojaško in politično okrepile Izrael in da bi iz njega napravile stalno oporišče napada na varnost alab-skih držav. List piše dalje, da Je bagdadska konferenca prišla do zaključka, da je arabski petrolej učinkovito o-rožje za zbrisanje posledic napada. List omenja uradna poročila, ki kažejo, da bi tuje države utrpele izgubo tudi do 6.900 milijonov dolarjev, če bi prekinili za tri mesece črpanje petroleja, medtem ko bi arabske države zgubile samo 669 milijonov dolarjev. Predsednik iraške republike Aref je prišel na obisk v Kuvajt. Po radiu je Aref izjavil, da se bo pogovarjal o ukrepih za odpravo posledic izraelskega napada in za utrditev arabskih vrst za vsak primer. V petek bo Aref v Bejrutu. Jutri bo prišel v Bejrut jordanski kralj Husein. Domnevajo, da se bodo tu sestali Aref, Husein in libanonski predsednik Helu. Od 11. do 21. avgusta 285 cestnih smrtnih nesreč RIM, 22. — Notranje ministrstvo je sporočilo, da je bil avtinobilski promet na cestah posebno živahen od 12. do 14. avgusta ter od 18. do 21. avgusta. Zadnje dni je bil promet izreden zaradi povratka letoviščarjev. Motilo pa ga je vreme zlasti v severni Italiji. Od 11. do 21. t.m. je bilo 8562 cestnih nesreč (lani v istem razdobju 8236) pri čemer je bilo 6649 ranjenih (lani 6029) in 285 mrtvih (lani 254). Policija in karabinjerji so opravili Izredno nadzorno delo. Avtomobilistom, ki so zakrivili hude prekrške, so naložili 419.451 glob (lani 339.569). Prefekti so odredili odvzem 171 vozniških knjižic (lani 130). poslopjem britanskega poslaništva v Pekingu začele demonstracije. Poslopje so stražili policaji in vojaki. Nameščenci poslaništva so ostali v poslopju, ker so jim varnostne sile sporočile, da ne jamčijo za njihovo varnost, če zapustijo poslopje. Popoldne je bila velika demonstracija proti angleški politiki v Hong Kongu, število demonstrantov pred poslopjem je stalno naraščalo. Nenadoma so v Londonu zgubili stike s poslaništvom. Zadnje sporočilo odpravnika poslov Hopsona. preden je bila prekinjena radijska in telegrafska zveze, so bile besede: «Priha-jajo, prihajajo.« V poslaništvu, ki ga vodi odpravnik poslov Hopson, je bilo okoli 30 oseb med diplomati in člani njihovih družin. Na Kitajskem živi še okoli drugih 70 tisoč angleških državljanov, ki niso diplomati. Britanska vlada je takoj po prekinitvi stikov s Pekingom obvestila kitajsko diplomatsko predstavništvo v Londonu, da kitajski diplomati in vsi nameščenci kitajskih uradnih ustanov (agencija Nova Kitajska, podružnica kitajske banke, razne trgovske organizacije) ne bodo mogli zapustiti Vel. Britanije brez posebnega dovoljenja. Napad na poslaništvo sovpada s potekom ultimata, ki ga je Kitajska poslala Vel. Britaniji (in ki ga je ta zavrnila) v zvezi z zahtevo za izpustitev kitajskih časnikarjev, ki so bili aretirani v Hong Kongu, in preklic prepovedi izhajanja nekaterih kitajskih časopisov v tej koloniji. V Hong Kongu je založnik nekega kitajskega lista in član »odbora za borbo proti preganjanju« imel danes tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da bo Kitajska zavzela Hong Kong in bo porazila kolonialne oblasti. Izjavil je, da ne ve, kaj bo Kitajska storila ob nocojšnjem poteku ultimata za osvoboditev zaprtih časnikarjev. Pripomnil pa je, da «Peking ve, kal mora storiti«. Danes se je nadaljevala razprava proti petim voditeljem prepovedanih časopisov. Znova so prebrali dolg seznam dejanj, ki jih obtožencem očitajo. V Londonu se je zvedelo, da je veleposlanik ZAR v Pekingu, ki je dekan diplomatskega zbora, do sedaj brez uspeha skušal sestati se s kitajskim zunanjim ministrom, da bi sporočil skupen protest proti požigu britanskega diplomatskega predstavništva. Kakor poročajo iz Pekinga, so člani britanskega poslaništva zapustili v sredo zjutraj (v torek zvečer po evropskem času) sedež svojega na pol uničenega diplomatskega predstavništva, ki so ga rdeči gardisti tudi oplenili. Nekateri so bili okrvavljeni. Odpravnik poslov Hopson je imel obvezano glavo in ves okrvavljen jopič. Rdeči gardisti so pretepli skoraj vse moške in tudi dve mladi ženski. Vsi so izjavili, da so jih policaji in vojaki, ki so stražili poslopje, skušali braniti in da. so bili nekateri policaji ranjeni, ko so se skušali izogniti razjarjenim demonstrantom. V treh urah je bno poslaništvo razdejano. Poslopje je v severno-vzhodnem predmestju Pekinga približno pet kilometrov od središča. Obdaja ga tri metre visok zid. Thomson je kitajskemu predstavniku sporočil oster protest. Zunanje ministrstvo je sporočilo, da ni nobenega dvoma, da je bil napad namenoma izvršen na podlagi hujskanja kitajske vlade. Sedaj je jasno, da je kitajska vlada prekršila imuniteto poslaništva, kakor tudi diplomatsko imnuniteto odpravnika poslov In članov poslaništva. Gre za nov primer očitnega prezira, ki ga kitajska vlada kaže do suverenih pravic drugih vlad. Ta napad je škandalozno in barbarsko dejanje, ki bo prineslo »kitajski vladi slab sloves po vsem svetu. Thomson je zahteval od kitajskega odpravnika poslov, naj takoj obvesti svojo vlado, da Velika Britanija zahteva poročilo o incidentih v Pekingu, pojasnilo, zakaj so se dogodili, dn zagotovilo, da bosta odslej poslaništvo in osebje zaščiteni ter t grabili odposlanci kitajskega cesar- da bo izplačana odškodnina za povzročeno škodo. Kitajski odpravnik poslov je ponovil »kitajske obtožbe o »fašističnih grozodejstvih« britanskih oblasti v Hong Kongu. Britanska vlada je odredila, da kitajski diplomati in funkcionarji v Veliki Britaniji ne morejo zapustiti dtžave brez posebnega vizuma zunanjega ministrstva. Odtegnjeno je bilo dovoljenje za delovanje radijskega oddajnika kitajskega predstavništva, dokler ne bo obnovi lena radijska zveza med Londonom in člani britanskega »poslaništva v Pekingu, člani kitajskega poslaništva se ne bodo mogli oddaljiti več kakor osem kilometrov iz središča Londona, če ne bodo tega obvestili 48 ur prej. Do sedaj ni bilo pred kitajskim poslaništvom v Londonu nobene demonstracije. Poslopje je v Portland Plače, eni najbolj elegantnih ulic v Londonu. Zanimivo je, da je bil v majhni sobi v zadniem nadstropju te palače leta 1896 zaprt oče kitajske revolucije in poznejši prvi predsednik kitajske republike Sun Jat Sen. Mladega revolucionarja in voditelja kitajskih beguncev v Evropi so nekega večera u- skega »poslaništva in so ga zaprii v poslopje. S pomočjo angleškega vratarja je Sun Jat obvestil o tem svojega prijatelja, k; je takoj obvestil angleške oblasti. Na odločno zahtevo predsednika angleške vlade lorda Salisburyja je bil izpuščen. BEOGRAD, 22. -- Generalni tajnik KPI Luigi Longo se je danes na poti iz Bolgarije v Italijo zadržal nekaj časa v Nišu, kjer je v spremstvu predsednika komisije za mednarodne zveze CK ZK Srbije Predraga Ajtiča in drugih osebnosti obiskal kolektiv elektronske industrije in se zanimal za delo druž-beno-političnih organizacij in organov upravljanja. Zatem je obiskal tudi znani zgodovinski spomenik turškega grozodejstva iz časov o-kupacije Srbije Cele-kula. Spomenik je sestavljen iz lobanj srbskih rodoljubov, ki so jih Turki iz maščevanja zajeli in pobili. Zvečer je Longo prispel v Beograd, kjer mu je CK ZKJ priredil intimno večerjo. Danes bo odpotoval na Brione. ZALOŽNIK FELTRINELLI SE JE VRNIL V MILAN «Z bajoneti, puškami in strojnicami ne bodo uklonili bolivijskega ljudstva» Te besede je videl FeltrinelU zapisane v ozki celici, v katero so ga zaprli - Francoski časnikar Debray v smrtni nevarnosti MILAN, 22. — Založnik Giangia-como Feltrinelli je prispel nocoj iz Madrida z letalom Alitalia na letališče v Linate. Na letališču so ga takoj obkolili številni časnikarji, fotografi in televizijski operaterji. Feltrinelli se je na poti od ploščadi pred letališko postajo do čakalnice razgovarjal s časnikarji. Dejal jim je: «Sele ko sem bil že izgnan in že v poletu proti Limi, sem zvedel za uradne vzroke ukrepa, ki so ga sprejeli nasproti meni, ter za razloge svoje aretacije. Obtožili so me, da sem se vmešaval v notranje politične zadeve Bolivije. Edino upravičen razlog, ki mi je v čast, je v resnici ta, da se sedanja desničarska bolivijska vlada ne strinja z mojimi političnimi idejami. Ta vlada spominja na fašistično republikansko vlado leta 1945 nekaj mesecev pred dokončnim polomom. Bral sem, da je bolivijska vlada izjavila, da sem se sestal z gverilci ter da so našli pri meni zemljevide in sezname oseb. Res sem se med svojim bivanjem v La Pazu pred aretacijo srečal s krajevnimi intelektualci in s politično aktivnimi osebami, ki pa niso nič povezane s silami, ki se borijo z orožjem na čisto drugem področju, ki je oddaljeno od glavnega mesta. Ko so me aretirali, sem imel pri sebi nekaj časopisov, katere sem kupil mimogrede liiiiimiiuiiiiiiiniiiiiiiiminiiiimiiiiiiiiiHiimiinlllllllllllllllllllnllllllllllll|llllll,,,(|1M,11,nnil,,lllIlimilI(Illl|1|1|H|1|111|1(I|11I|llml||1|llllml|l|11|I1I||11 PO SESTRELITVI DVEH AMERIŠKIH LETAL NAD KITAJSKO Hanoj zopet bombardiran Številne človeške žrtve Senator Morse bo zahteval od kongresa, naj razveljavi resolucijo, na podlagi katere vodi Johnson vojno HANOJ, 22. — Ameriška letala so izvršila davi nov napad na področje Hanoja. Nekaj bomb je padlo tudi na neko ulico v sredi mesta in porušilo več tuš. Bilo je tudi mnogo človeških žrtev, a o tem ni še podatkov, ker še odstranjujejo ruševine. Bombe so zadele stanovanjske hiše, trgovine in javne urade. V Washingtonu je načelnik glavnega štaba ameriškega letalstva general John McOnnell izjavil, da je bombardiranje Severnega Vietnama koristno in potrebno, češ da je zelo zmanjšalo obrambno sposobnost nasprotnika ter da je sestavni del ameriške strategije. «Brez bombardiranja, je dodal general, bi se število nasprotnih sil v Južnem Vietnamu skoraj podvojilo in bi bilo potrebno drugih 800 tisoč ameriških vojakov.» Demokratični senator Wayne Morse je izjavil, da bo zahteval v kongresu razveljavljenje resolucije iz leta 1964, na katero se Johnson naslanja za vodstvo vojne v Vietnamu. Senator je izjavil, da je Johnsonova oblast, ki jo izvaja na podlagi te sporne resolucije, očitno protiustavna, ker je bila resolucija o-dobrena, «ko so bile nekatere ameriške vojne ladje napadene v Ton-kinškem zalivu«. Eden glavnih sodelavcev in svetovalcev pokojnega ameriškega predsednika Kennedyja Theodore Soren-sen je izjavil, da po njegovem mnenju Sovjetska zveza želi konec vojne v Vietnamu. Sorensen se je u-stavil na letališču v Londonu ob povratku s tritedenskega obiska v Sovjetski zvezi. Med drugim je izjavil: «Postavili so mi številna vpra sanja o Vietnamu. Vprašali so me, ali bodo ZDA menjale sedanjo politiko, kako opravičujejo to politiko, kakšen vpliv ima v notranjosti dežele in kako bo lahko vplivala na prihodnje volitve. Brez dvoma bi Rusi želeli konec vojne.« Na vprašanje, ali je mnenja, da SZ misli začeti kako pobudo za konec vojne, je Sorensen odgovoril: Izraelski vojaki v akciji v El Arišu na Sinajskem polotoku kjer so Arabci razglasili splošno stavko in kjer so uveljavili policijsko uro. Izraelski vojaki so s silo odpirali trgovine in iskali stavkajoče «To vprašanje ne spada v namen mojega potovanja. Konec koncev nisem šel v Sovjetsko zvezo uradno in nisem imel s seboj nobene poslanice.« Na »koncu je Sorensen izjavil, da je vietnamska vojna argument, ki najbolj vznemirja Sovjetsko zvezo ter razdvaja ameriško in sovjetsko vlado. Med njegovim potovanjem so sprožili tudi druga vprašanja, toda. v mnogo manjši meri, kakor je na primer Srednji vzhod. Predstavnik glavnega tajnika O ZN U Tanta je danes Izjavil, da je U Tant še vedno prepričan, da če bi Američani ustavili bombardiranje Severnega Vietnama, bi se mirovni pogovori začeli v naslednjih treh ali štirih tednih. U Tant je podal podobno izjavo že pred nekaj meseci, ko so Američani zaostrili bombardiranje Severnega Vietnama. V zvezi z včerajšnjo sestrelitvijo dveh ameriških letal nad kitajskim ozemljem piše «Ljudski dnevnik«, da gre za odkrito izzivanje Kitajske, in če bodo Američani vsilili Kitajskemu ljudstvu volno, bodo Kitajci pripravljeni boriti se proti njim do kraja. List nadaljuje: »Johnson je nedavno Izjavil, da stopnjevanje vojne v Vietnamu ne ogroža Kitajske. To je samo dim-nata zavesa, ker ameriška kršitev kitajskega zračnega prostora ni samo grožnja, temveč je tudi odkrito izzivanje kitajskega ljudstva.« List izkorišča tudi to priložnost za napad na SZ in piše, da je treba «ta dogodek povezati s pogovori predsednika sovjetske vlade Koslgi-na s predsednikom Johnsonom v Glassboru«. List trdi, da sta se Johnson in Kosigin sporazumela za nov poskus, da bi z bombardiranjem prisilili Severni Vietnam na vdajo, ali pa da bi se dosegla miroma pogajanja z ustavitvijo ameriških letalskih napadov. Nove grožnje ameriškemu poslaništvu v Londonu LONDON, 22. — Ameriško poslaništvo v Londonu je dobilo danes dve telefonski sporočili, v katerih so bile izrečene nekatere grožnje, ki so v zvezi z nedeljskim streljanjem proti poslopju. V današnjem prvem telefonskem sporočilu je bilo rečeno, da je to streljanje bilo «komaj začetek«, v drugem pa je bilo rečeno, da bo nekdo položil bombo v poslopju. Ameriški funkcionarji so takoj obvestili angleško policijo. fašizmu. 2. Solidarni smo z vsemi gverilci Latinske Amerike in z a-meriškimi črnci, ki se borijo proti rasizmu in gospodarskemu zatiranju ki ga izvaja ameriški kapitalizem. 3. Ameriško ljudstvo mora spoznati nevarnost fašistične zločinske politike svoje vlade, ki je glavna vzdr-ževalka vseh diktatur sveta.« NEW YORK, 22. — Glavni tajnik OZN U Tant bo imel 18. septembra pred začetkom 22. zasedanja glavne skupščine OZN tiskovno konferenco in bo obrazložil svoje mnenje o delu skupščine ter o položaju na Srednjem vzhodu in v Vietnamu. U Tant je zahteval danes od skupščine, naj odobri proračun OZN za leto 1968, ki določa 141.619.300 dolarjev. Gre za približno 10 odstotkov večji znesek, kakor je določen v letošnjem proračunu. Glavni razlog je zahteva po novih 500 funkcionarjih OZN, s čimer bi število nameščencev naraslo na 8.102. v mestu, nekaj zemljevidov, ki se i jih kupil v trgovini, ter nekaj fotografij, ki sem jih posnel na planoti And med izletom k jezeru Titicaca in med poletom iz letala. Imel sem tudi seznam južnoameriških pisateljev in založnikov zlasti argentinskih in brazili-janskih, s katerimi sem se name-r. val sestati med vojim potovanjem. Vsega tega mi niso vrnili kakor mi tudi niso vrnili vrste člankov, ki sem jih napisal med potovanjem po Južni Ameriki in ki sem jih nameraval objaviti v Italiji. Vrnili pa so mi denar, ki so mi ga zaplenili ob aretaciji in ki ni prekašal vsote, katera je potrebna za tako dolgo potovanje.« Zatem je Feltrinelli rekel, da bo zahteval vrnitev tega, kar so mu zaplenili. Založnik je nato govoril o svoji aretaciji: «Prve dni po svojem prehodu v La Paz sem se svobodno kretal. Dan pred aretacijo pa sem opazil, da so mi stalno sledili. Pot: i so me aretirali. Niso ravnali slabo z menoj. Mislim, da se moram za to zahvaliti odločnemu nastopu javnega mnenja, časnikarjev in italijanskega veleposlaništva. Kakšno Je navadno ravnanje bolivijske policije, pa sem ugotovil tudi osebno. Zaprli so me v celico, ki Je bila dolga dva metra in široka 1,20 m vlažna in temna. Napisi na stenah celice so zgovorno pričali o tem, kako mučijo bolivijske politične jetnike. Med drugim je bilo napisano na zidu: »mučen«, ali «zaprt 20 dni«, »zaprt 30 dni«. Neki drugi napis se je glasil: «Ječa, koncentracijsko taborišče, mučenje so šola revolucionarjev. Ničesar ne bodo mogli doseči z bajoneti, puškami in s strojnicami v nastopu proti ljudstvu. Revolucija bo pomenila konec trinoštva, kajti zrak, ki ga vdihavamo, smrdi po smodniku, zemlja po kateri hodimo, pa je strelski ,iarek.» Feltrinelli se je zatem dotaknil zadeve Debrey. Rekel je da je odšel v Bolivijo, da bi se udeležil procesa proti francoskemu časnikarju Regisu Debrayu, o katerem pa se še nič ne ve razen tega, da so oblasti zakrivile hude kršitve same bolivijske ustave. Rekel ji, da preti življenju časnikarja nevarnost. Proces se bo gotovo zaključil z obsodbo in nihče ne more izključiti, da bodo ria pobudo kakšnega polkovnika Debreya u-strelili z izgovorom, da je skušal zbežati. Feltrinelli je rekel, da je nameraval po izgonu nadaljevati potovanje po Južni Ameriki, da bi obiskal še druge pisatelje. Ko pa je videl, kaj se mu je zgodilo v Limi, je pričakoval, da tudi v Braziliji in Argentini ne bo drugače, ker so tam podobne vojaške vlade. Zato je odpotoval v Evropo. Na koncu je povedal, da bo ostal nekaj dni v Milanu, potem pa pojde na počitnice. Novi protesti kitajskih pomorščakov v Genovi GENOVA, 22. - Kakih 30 časnikarjev, fotografov in televizijskih operaterjev je zaman čakalo na tiskovno konferenco podrevnatelja u-rada trgovinskega zastopstva kitajskega sveta za razvoj mednarodne fiiiiHiimiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiii|l|||||||n„,„„„,|l|||||||l||l,|„mil|||||||||||||||||||||||||||n||||||||nm| ZA RASNO ENAKOPRAVNOST V ZDA Iščejo se nove oblike za učinkovito borbo črncev Poziv trem verskim skupinam za skupen nastop - Se en črnski voditelj aretiran Včeraj novi neredi v nekaterih mestih NEW YORK, 22. — Predstavnik vanja, slabi zdravstveni pogoji, gibanja za državljanske pravice Whitney Young, ki predseduje «mestni zvezi«, ki je protirasistič-na organizacija, je danes sporočil, da je potrebno začeti akcijo, da bi pripravili tri glavne verske skupine v Ameriki — protestante, katoličane in žide — da bi se aktivno združili v borbi za rasno enakopravnost. Whitney Young je to izjavil na konferenci omenjene organizacije, ki se je začela v Portlandu v državi Oregon. Med nameni te akcije je tudi zahtevati od papeža Pavla VI., naj objavi encikliko o državljanskih pravicah v ZDA. Od protestantov in Židov bodo zahtevali, naj zavzamejo odločno uradno stališče za plemensko enakost. Na kongresu omenjene zveze so govorili tudi o vojni v Vietnamu in o njenem vplivu na rasizem v ZDA. Omenjena zveza je bila vedno nevtralna v zvezi s to vojno. Ravnatelj centra «Camegie» za vzgojo Charles Silbermann je iz- Pozneje je londonski urad agencije Reuter dobil pismo, v katerem 'St'TdrteST je rečeno, da revolucionarne sile širijo svojo borbo proti ZDA. Pismo ima podpis »Gibanje revolucionarne solidarnosti — skupina prvega maja«. Pismo zahteva konec zločinskih umorov, ki jih izvršujejo ameriški vojaki in nadaljuje: «Razlogi za našo akcijo so naslednji: 1. Sproti ko bodo zločinci Johnsona in McNama-re širili svojo morilsko dejavnost proti narodom, ki se borijo za svojo svobodo, bo gibanje revolucionarne solidarnosti zaostrilo svojo akcijo na svetu proti ameriškemu kler se bo nadaljevala vojna v Vietnamu «v sedanjem obsegu«. Silbermann je dodal, da vojna v Vietnamu stalno požira sredstva, ki bi jih drugače uporabili za reševanje notranjih vprašanj. Silbermann je nato izjavil, da, če bi nastala izbira med vojno v Vietnamu in notranjo socialno politiko, bi «mestna zveza« nedvomno bila «za mir in za pravičnost doma«. Edini črnski senator Edward Brooke objavlja v tedniku «Look» členek, v katerem poudarja, da oblastem ni uspelo ugotoviti in odstraniti socialnih korenin rasnih neredov. »Glad, neprimerna stauoi takoj jMtattl. pomanjkanje zaposlitve in nemoč z kona, je dejal Brooke, ne potrebujejo zaveznikov za ustvaritev ozračja, ki lahko pripelje do nasilja.« Dodal je, da je geslo črncev «oblast črncem« odgovor na neodgovornost belcev. Sinoči so bili že tretji dan zaporedoma neredi v New Havenu v državi Connecticut. Nastalo je tudi več požarov in razbite so bile številne trgovine. Demonstranti so se spopadli s policaji in tl so uporabljali solzilne bombe. Aretirali so sto demonstrantov. V zadnjih treh dneh so aretirali skupno 335 demonstrantov. Na zborovanju, ki Je bilo sinoči, je 40 predstavnikov črncev zahtevalo ukinitev policijske ure, opravičilo zaradi brutalnosti policije in ustanovitev sklada milijona dolarjev za izboljšanje življenjskih pogojev v črnskih predelih mesta. Neredi so bili sinoči tudi v Jacksonu v državi Michigan. Danes je bil v Nashvillu aretiran eden glavnih sodelavcev Carmi-chaela, in sicer George Ware pod obtožbo prevratne dejavnosti. Wa-re, ki je bil na Kubi s Carmichae-lom, je prišel v Nashville kot inštruktor »osvobodilne šole mladih črncev«. Podal Je nekaj izjav, ki so Jih oblasti imele za prevratne. Izjavil je med drugim, da se morajo črnet polastiti oblasti z vsakim sredstvom Sodnik je določil kavcijo 1(1 tisoč dolarjev za njegovo izpustitev na svobodo. Ker ni mogel plačati, je moral ostati v zaporu Črnski voditelj Rap Brown Je bi! danes izpuščen na svobodo, ker Je sodnik znižal kavcijo na 15.000 dolarjev, ki jih je Brownov branilec trgovine v Italiji Liujominga, ki je bila napovedana za 11. uro. Policijske oblasti so časnikarjem ponovile prepoved vstopa na ladjo. Liujo-ming pa bi se lahko izkrcal in zopet vkrcal. Rekel je, ali bo konferenca na krovu ali pa je sploh ne bo. Zatem so namestili na levi bok ladje protestni napis proti italijanski vladi, dolg 25 metrov in visok en meter. Davi je prišel v Genovo že drugič ravnatelj omenjenega kitajskega u-rada v Rimu Cenpaošun, ki ga je spremljala neka ženska, najbrž kaka uradnica. Pripeljal se je z letalom ob 11.15. Kronistom, ki so se mu približali, preden je stopil v avto, je rekel: «Tudi jaz bi se zelo rad srečal z vami, toda moram iti takoj na ladjo. Sedaj še nič ne vem.» Komaj je stopil v čoln, ki bi ga moral odpeljati na ladjo «Li-ming«, je čen potegnil iz žepa rdečo knjižico, mornarji z ladje pa so ga pozdravili s tem, da so začeli mahati s svojimi knjižicami, pri čemer so peli Internacionalo. Čenpaošun se je vrnil z ladje ob 18. uri in je rekel časnikarjem: «Počakajte me izven pristanišča.« Ko je stopil iz avta, je prebral listek, na katerem je bilo zapisano, da se zahvaljuje časnikarjem za njihovo zanimanje. Nadalje je listek vseboval protest proti oblastem, ki so preprečile tiskovno konferenco. Na koncu je Čen rekel, da upa, da se bo lahko videl s časnikarji na drugi tiskovni konferenci. Avstrijski terorist aretiran pri Bocnu BOČEN, 22. — Karabinjerji so a-retirali v Južni Tirolski enega izmed domnevnih krivcev pokola na Cima Vallone, kjer so bili 25. junija ubiti štirje italijanski vo'jaki. Gre za avstrijskega državljana Andreasa Eggerja, starega 44 let is Laisacha v severni Tirolski. V zaporu v Bocnu je na razpolago sodnim oblastem tudi Helmuth Kroess, star 25 let, iz Merana, nečak znanega terorista iz Passeiertala (Val Passiria) Georga Klotza, ki je že šest mesecev na begu. Zvečer je namestnik vladnega komisarja v Bocnu izdal o aretaciji poročilo, v katerem pravi med drugim, da je prišlo 20. t.m. v Kardau-nu (Cardano) pri Bocnu do trčenja vozil, pri čemer je neki avto zbežal. Policijska patrulja je dohitela avto, v katerem sta bili omenjeni osebi, ki ju je policija prijela. Kasneje so našli pri Eggerju kartonček z novim pečatom teroristične organizacije, ki služi za njene člane kot spoznavni znak, skico področja na prelazu Giovo, kjer je bil naznačen neki senik v kraju VValten (Valti-na), poezijo v nemškem jeziku, ki poveličuje teroriste, ter drug propagandistični material. Ko so kasneje pregledali ta senik, so našli 8 kg razstreliva donarit, 12 vžigalnikov in 8 sprožilcev. Med zasliševanjem je Egger priznal, da pripada teroristični organizaciji ter da se je udeležil dveh atentatov na naprave za prenos e-lektričnega toka. Preiskava se nadaljuje. Pogodba o zgraditvi tovarne v Sovjetski zvezi TURIN, 22. — Družba TECMO je prve dni tega meseca sklenila s So vjetsko zvezo pogodbo za zgraditev popolne naprave za izdelovanje elastične embalaže v Stupinu, industrijskem mestu, ki je oddaljeno kakih 100 km od Moskve. V tem kraju že obstaja tovarna, ki proizvaja podobne izdelke, tako da bodo sedaj opravili popoln proizvodni ciklus od surovine do dokončnega izdelka. Vest o tem je sporočil predsednik družbe Aldo Bugnone, ki je rekel, da bo znašal začetni izdatek za uresničenje te pogodbe nad štiri milijarde lir. Naprave bodo zgradili v dveh letih. TECMO je že sklenila podoben sporazum s Poljsko. Družba se pogaja tudi za zgraditev podobnih naprav v Romuniji in Jugoslaviji. Sodelovanje pri odkrivanju nacističnih zločinov BONN, 22. — Sovjetska vlada je izjavila, da je pripravljena sprejeti v Moskvi predstavnike »centrale za zatiranje nacističnih zločinov« v Ludvvigsburgu. Nemški minister za sodstvo Heinemann je v radijskem intervjuju naglasil, da se je to prvič zgodilo. Tako si bodo predstavniki omenjene centrale lahko ogledali material o nacističnih zločinih, ki je sedaj v SZ. Heinemann je rekel, da so večkrat prosili vlade vzhodnoevropskih držav, da bi lahko proučili dokumente o zločinih, izvršenih pod tretjim rajhom ter rekel, da je sodelovanje glede tega z Jugoslavijo in Poljsko precej dobro. Ravno danes so odšli na Poljsko štirje nemški juristi, da bi prisostvovali zasliševanju nekaterih prič v zvezi z obtožbami proti nemškemu zveznemu ministru za begunce Kruegerju, ki je zaradi tega podal leta 1964 ostavko. Njega smatrajo za odgovornega za obsodbo dveh Poljakov na smrt, ter za preganjanje drugih Poljakov, ko je bil sodnik v Konitzu med leti 1939 in 1943. Vreme včeraj: najvišja temperatu. ra 29, najnižja 20.5, ob 19. url 27 4; vlaga 40 odst., zračni tlak 1017.2 pada, veter 15 km severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 23. avgusta Zdenka Sonoe vzide ob 6,14 in zatone o* 20.01. Dolžina dneva 13.47. Luna vzide ob 21.32 In zatonie ob 9.27. Jutri, ČETRTEK, 24. avgusta Jernej RAZVESELJIVA UGOTOVITEV PO VELIKOŠMARNSKIH PRAZNIKIH Kljub ogromnemu prometu vozil k sreči nobene smrtne nesreče Po uradnih podatkih je od 13. do 20. t.m. prestopilo mejo na tržaškem področju v smeri proti Italiji okrog 1,100.000 oseb, v smeri proti Jugoslaviji okrog 1,000.000 oseb, avtomobilski promet čez obmejne bloke pa je znašal skoraj 542.000 vozil Na srečo nismo zabeležili v letošnjem avgustovskem preseljevanju na tržaškem ozemlju niti enega smrtnega primera pri prometnih nesrečah (lani so bile tri žrtve), žal pa se je število prometniti ne-. . . - sreč povečalo od 15 na 20 in s tem navija iz leta v leto v sredini av- ■ tudi število ranjencev. Njihovo Ste- vilo Je namreč poskočilo od 10 na 26. Nadaljnji podatki dejavnosti organov prometne policije so naslednji: Odvzeta vozniška dovoljenja 0 (lani 0), globe 1.550 (lani 1.248), verjetno število avtomobilskih vozil v prometu 560.000 (lani 530.000), število posegov za pomoč avtomobilistom 119 (lani 129), število prometnih patrulj 195 (lani 180), patrulje Prišel Je trenutek, ko se na podlagi statističnih podatkov, ki so Jih zbrali pristojni oblastni organi, u-tegne podati kolikor toliko zaokrožen pregled glede tega sodobnega preseljevanja narodov, ki se v pogojih našega načina življenja po navija - •• -- JJ-' - gusta. Najprej nekaj suhoparnih številk: v razdobju od 13. do 20. t.m. se je vrnilo v Italijo 579.654 italijanskih državljanov, skupno število tujcev, ki so vstopili v državo, pa je znašalo 521 407. Iz države je v istem razdobju odšlo 537.037 italijanskih in 425 542 tujih državljanov. Skupni avtomobilski promet čez razne bloke v tržaški pokrajini je znašal 541 981 vozil Podrobni podatki glede obmejnih prehodov od 13. do 20. avgusta pa so naslednji: Vstop italijanskih državljanov: 13. avg 57.286, 14. avg. 76.898, 15 avg 60.660, 16 avg 115.083. 17. avg. 70.500, 18 avg. 53.211, 19. avg. 60 tisoč 390. 20 avg. 85 626 Vstop tujih državljanov: 13. avg 78.100. 14. avg 57.769, 15. avg. 62.818, 16. avg 54.807, 17. avg. 59.041, 18. avg. 59.545, 19. avg. 74.730. 20. avg. 74.597 Izstop italijanskih državljanov. IS. avg 100 524. 14 avg. 80.572, 15. avg 73.272, 16. avg. 83.425, 17. avg 39 395. 18 avg 35 654, 19. avg. 49 tisoč 242. 20 avg 74 953. Izstop tujih državljanov: 13. avg. 67.255, 14. avg. 46,662, 15. avg. 54 tisoč 978, 16 avg 47.026, 17. avg. 51.920. 18. avg 41.457. 19. avg. 53 tisoč 927. 20 avg 62.117. Prehod avtomobilov čez razne bloke: 13. avg 76.747, 14 avg. 74.104. 15. avg. 73.826, 16 avg. 89.455. 17. avg. 64035, 18. avg. 40954, 19. avg. 66 168. 20 avg 80.693 Kot smo omenili že zgoraj. Je znašalo skupno število avtomobilov, ki so v omenjenem razdobju prekoračili državno mejo 541.981 enot. Ta številka se precej ujema s podatki, ki jih Je posredovalo poveljstvo prometne policije. Po mnenju tega poveljstva je bilo namreč v prometu v razdobju od 11. do 21. avgusta 560 000 avtomobilov. Ta podatek prometne policije zadeva seveda promet po cestah tržaške pokrajine in ne morebitne prehode meje. Na drugi strani pa dokazuje brez dvoma, da Je bil precejšen del tega prometa prehodnega značata ter da Je veliko število avtomobilistov šlo čez našo pokrajino ter se napotilo v bližnjo Jugoslavijo. so prevozile 31.052 km (lani 29.144). Na števcu promet v Sesljanu na državni cesti št. 14 so zabeležili v omenjenih dneh 322.872 prehodov (lani 318.638). Na kraju naj še omenimo nekaj podatkov o prometu v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Policijski organi menijo, da Je bilo v prometu 3.327.000 avtomobilov (skoraj en milijon več kot lani). Prometna policija je nastopila s 1182 patruljami, ki so prevozile skoraj 160.000 km. Policisti so odvzeli dve vozniški dovoljenji ter kaznovali z globo 7.437 kršiteljev cestnega zakona (več kot 2.000 več kot lani). Prometnih nesreč je bilo vsega skupaj 118 (deset manj kot lani) s štirimi mrtvimi in 69 ranjenci. V STALNI SVETOVALSKI KOMISIJI Razprava o osnutku deželnega načrta za gospodarski razvoj Poročilo predsednika dr. Savone in inler-vencije članov svetovalske komisije Stalna svetovalska komisija za splošna vprašanja in osebje se je sestala pod predsedstvom dr. Alberta Savone in začela proučevati osnutek deželnega načrta za gospodarski in socialni razvoj Furlanije Julijske krajine v petletju 1966-1970 v okviru sklicanja stalnega posvetovalnega odbora za deželno načrtovanje, ki je predvideno za letošnji 11. september. Predsednik Savona, ki je razdelil tiskarske odtise obravnavanega načrta, je v obširnem poročilu obrazložil dokument in poudaril važnost tega vprašanja tudi glede na mandat, ki mu ga je dal pokrajinski svet glede novih nalog, ki priti-čejo tržaški pokrajini v okviru deželnega načrtovanja in zaradi česar je bil sprejet sklep, da se posveti nekaj zasedanj svetovalske komisije za zbiranje podatkov za raz- pravo na posvetovalni ravni. MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIiiimIIIiIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiihiiiiiiiiiiiiiiiiiii PREDAVANJE PROF. UllOJA NA 8. MEDNARODNEM TEČAJU Težavna pot enotnega reševanja vprašanja prevozov v državah EGS V posameznih državah . članicah se vedno bolj uveljavlja težnja po ločenem urejevanju tega vprašanja v nasprotju z določbami rimske pogodbe mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti na tržaški univerzi, so včeraj pričeli z delom. V avli «Ve-nezian« na gospodarski fakulteti je imel prvo predavanje strokovnjak dr. Paolo Rho, glavni ravnatelj za prevoze pri Evropski gospodarski skupnosti v Bruslju, in sicer o temi »Področje prevozov v luči domačih potreb in dolžnosti, ki jih posameznim državam nalaga rimski sporazum«. Govornik je od vsega začetka poudaril, da kljub desetletnemu prizadevanju v tej smeri, ni odboru za prevoze pri EGS doslej uspelo, da bi konkretno izluščil želje posameznih držav članic šesterice glede bodoče organizacije prevozov. Položaj je danes zaradi te nejasnosti takšen, da preti nevarnost, da bpdo, posamezne članice, na katere pritiska naraščajoči promet zlasti s kmetijskimi •MiiiiiiHiiMiiiiiMiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiliiiiiiiiiivmaiiiiiniiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiimuiiiiiiiii V DVORANI CENTRA ZA RAKASTA OBOLENJA Važnost zdravstvenih enot v okviru avtonomnih dežel Poročila so podali zdravstvena odbornika Nardini in dr. Nicolodi ter prof. Seppilli iz Perugie Kongreaistl, ki se udeležujejo 8. , pridelki in Industrijskimi proizvo- V sejni dvorani centra za raka-ita obolenja v Trstu, je bila včeraj «okrogla miza« pod pokroviteljstvom deželnega odborništva za zdravstvo in higieno Furicnije - Julijske krajine, za katero so obravnavali vprašanje zdravstvemh krajevnih enot v okviru avtonomnih dežel kot osnovno vprašanje za reformo zdravstva. Zasedanja, ki je nakazalo in poglobilo razpravo o sedanjem vprašanju krajevnih zdravstvenih enot, predvidenih v členu 7 Pleraccini-jevega načrta za raztegnitev splošne zdravstvene zaščite na vse državljane, so se poleg deželnega odbornika za zdravstvo Furlanije - J u-lijske krajine, Nardinija, udeležili tudi delegacija dežele Trident-Zgor-nje Poadižje pod vodstvom deželnega odbornika za zdravstvo dr. Nicolodija, v kateri sta bila > ravnatelj odborništva dr. Agostinl in pokrajinski zdravnik iz Tridelna dr. Colomblni, delegacija inštituta za higieno univerze iz Perugie pod vodstvom direktorja prof. Seppilll-Ja. v kateri so bili prof. Moaolo, Mori in Manilusti, funkcionarji deželnega odborništva za zdravstvo naše dežele Ballistreri in Nemec, pokrajinski zdravniki iz Gorice dr. Montagna. iz Trsta dr. Scerrlno in iz Pordenona dr. Lanfafame, zdravstveni uradniki iz Trsta dr. Fabiani, iz Gorice dr. Gregorlch. iz Vidma dr. Agosti in Iz Pordenona ar. Gallo ter zdravstvena direktorja prof. Zanuttini in Marras. Oba odbornika Nardini in Nico-lodl sta se v svojih poročilih zadržala pri vprašanjih pristojnosti avtonomnih dežel pri realizaciji prvih zdravstvenih postojank, ki so krajevne zdravstvene enote tn pri tem soglašala glede važnosti, ki Jih te enote imajo za varstvo zdravja državljanov na ravni osnovnih zdravstvenih posegov z eminentno preventivnimi nalogami socialne medicine in zdravstvene vzgoje. Pri tem sta poudarila kako ustanovitev teh enot zajema v enotni strukturi vse pristojnosti In vse zdravstvene funkcije, ki so sedaj raz drobljene na krajevni ravni na znatno število organizmov. Prof. Seppilli Je še posebej obravnaval znanstvene aspekte ustanovitve krajevnih zdravstvenih enot v o-kviru splošne bolnlšnlške reforme. Trem poročilom so sledili posegi vseh udeležencev zasedanja. Razprava Je poglobila različne ln obsežne probleme, ki so povezani z reformo za socialno varstvo. Tehnično znanstveni rezultati včerajšnjega zasedanja bodo objavljeni čez nekaj dni, ko bodo organi deželnega odborništva za zdravstvo ln higieno zbral! in uredili v posebnem dokumentu vsa poročila in Intervencije med razpravo. Nove pobude la obnovo sviloprejstva Asm bornik Comelli, glavni inšpektor ministrstva za kmetijstvo in komisar vsedržavnega združenje svi-loprejcev prof. Covre, direktor vsedržavnega združenja sviloprej-eev dr. Giorgi ter svetovalca Miz-zau in Virgolini. Na sestanku so preučili vprašanja, ki so povezana z obnovo sviloprejstva na osnovi novih perspektiv tako v državnem merilu kot v okviru evropske gospodarske skupnosti. Predstavniki vsedržavnega združenja svilopre.j-cev so obrazložili program posegov na tem področju ki so v preučevanju na ministrstvu za kmetijstvo in pri evropski gospodarski skupnosti. Ministrski program predvideva med drugim zasaditev novih murvovih nasadov na površini 4 do 5000 hektarjev iz skladov, ki so bili dani na razpolago v okviru čl. 35 zelenega načrta št. 2 in iz prispevkov posebnega evropskega sklada. Po prikazu ministrskega programa so udeleženci sestanka razpravljali o primernosti zavzemanja, da bi prav za našo deželo bil namenjen pretežni del državnih in evropskih posegov, saj ima sviloprej-stvo v naši deželi bogato tradicijo in pomembno produktivno važnost. Deželni odbornik Comelli je zagotovil, da se bo zanimal v tem smislu. Nesreči Jugoslovank S prognozo okrevanja v 26 dneh so včeraj sprejeli na ortopedskem oddelku 45-letno Nedo Sokolovlč iz Donje Brele (Split), ki je med nakupovanjem v trgovini v Ul. Car-ducci 11 zdrsnila na stopnici in padla, pri čemer sl Je zlomila ali morda samo izpahnila levi mezinec. Malo pred poldnem so morali sprejeti na ortopedskem oddelku 18-letno Jugoslovansko državljanko Emo Burlčevo iz Baričev pri Kan-fanaru v I3tri, ki se Je sama predstavila zdravnikom in povedala, da ji Je nekdo na vlaku med postankom na Opčinah nehote stisnil med vrata stranišča, ki Jih Je zapiral. Dekle, ki ima zmečkan prstanec leve roke s kostnimi poškodbami, se bo moralo zdraviti dva tedna. di, pričele urejati področje prevozov posamično, vsaka zase. namesto da bi to storile družno in to kljub temu, da bi takšna rešitev pomenila — gledano s perspektive EGS — veliko gospodarsko škodo, in bi bila hkrati tudi v nasprotju z določbami rimske pogodbe, ki izrecno predvideva uskladitev prevozov v šesterici. Kje pa so vzroki, da odboru za prevoze pri EGS ni doslej uspelo rešiti te osnovne naloge? Odbor je večkrat predlagal organične rešitve pristojnemu organu EGS, to je njegovemu ministrskemu svetu, vendar Je bil svet vsakič mnenja, da ni načrt dovolj temeljito Izdelan, odnosno da ne predvideva vseh možnosti razvoja na področju prevozov. Tako je odložil tudi uresničitev odborove resolucije iz lanskega oktobra, češ da je treba poprej globlje obdelati vprašanje odvisnosti med tarifami in zmogljivostjo prevoznih sredstev itd. Kaže, da usklajevanje posameznih zakonodaj s področja prevozov znotraj Evropske gospodarske skupnosti otežuje tudi prevelika skrb posameznih držav, da ne bi organi EGS pregloboko posegli v konkurenčnost med prizadetimi sektorji, katerim mora biti v smiriu rimskega sporazuma zajamčena enakost pogojev pri izvrševanju njihovega dela. Ker pa je prav na področju prevozov danes menda največ razlik med zakonodajami posameznih članic, je to delo sila zamotano, in zato zahteva od pristojnih organov veliko časa in truda. Glede na to. da je bila znotraj EGS že dosežena določena uskladitev tržišč s kmetijskimi pridelki in industrijskimi proizvodi, je odbor za prevoze februarja letos predlagal ministrskemu svetu EGS, naj bi uredil vsaj področje mednarodnih prevozov s tem blagom, to Je da bi rešili predvsem vprašanje tarif, vprašanje konkurence in zlasti vprašanje blagovnega prometa s tovornjaki. Vse to naj bi dobilo svojo organično rešitev do 31. decembra leta 1969, dotlej pa bi članice EGS morale poskrbeti, da bi pravočasno prilagodile tudi ustrez- na vprašanja v okviru domačih tržišč, Ko se je začela razprava o tem predlogu, pa je prišlo do izraza, da posamezne države kažejo pravzaprav malo navdušenja, ko gre za to, da se sprejmejo določena pravila, ki naj veljajo za vse članice; prej bi dosegli skupno gledišče, če bi skušali uzakoniti, česa naj posamezne države ne bi delale skupno. Skratka, problem uskladitve šesterice na področju prevozov je vse prej kot lahko rešljiv in marsikateri strokovnjak se nagiba k prepričanju, da bi bilo treba najprej poskusno urediti posamezna vprašanja, in nato vnašati v ustrezne pravilnike potrebne popravke. Odbor za prevoze Je junija meseca letos izročil ministrskemu svetu obširen pravilnik, ki v glavnih potezah urejuje področje prevozov z gledišča konkurence na meddržavni ravni. Ker predvideva pravilnik. odpravo vsake omejitve giede državljanstva posameznih vektorjev v cestnem prometu, tako da bo na primer italijanski prevoznik lahko opravljal svoj posel v Belgiji ali v Franciji, francoski pa v Italiji ali v Zah. Nemčiji itd., bi pomenilo sprejetje tega pravilnika znatno zaostritev konkurence na področju mednarodnih prevozov. V doglednem času bo odbor izročil ministrskemu svetu podoben načrt tudi za področje prevozov po notranjih vodnih poteh. Koliko časa bo še zahteval proces integracije Evropske gospodarske skupnosti na področju prevozov? Kljub najboljši volji včlanjenih držav. je zaključil prof. Rho, bo rdeča luč še delj časa gorela na sema-foru evropskega zedinjenja, preden bo lahko na njem zasvetil ((zeleni val». Kongresisti so si včeraj popoldne ogledali mesto in devinski grad. Predavanja na univerzi bodo namreč tudi vnaprej pretežno le v dopoldanskih urah. Danes sta na vrsti dve razpravi, in sicer predavanje prof. Santora o organizaciji prevozov po kopnem in po notranjih vodnih poteh v Italiji, ter pieda-vanje prof. Jurgensena s hamburške univerze o Istem vprašanju v Zahodni Nemčiji. Sledilo je predsednikovo poročilo, v katerem je po orisu vključitve deželnega načrta v vsedržavni, nakazal cilje deželnega načrta, ki so zajeti v osmih osnovnih točkah. Med najvažnejšimi vprašanji so: prebivalstvo in delovna sila, cilji zaposlitve, cilji dohodka, ekonomski račun dežele in proračun javne u-prave, ozemeljska ureditev, social-no-gospodarska področja, socialne investicije v okviru zdravstvene in vzgojne politike, promet in prevozi, razne infrastrukture in javni izdatki, produktivne investicije v kmetijstvu, industriji in obrtništvu, politika turizma in oddiha, trgovske službe in končno financiranje načrta. Po izčrpnem predsednikovem poročilu so sledili posegi svetovalcev Strudthoffa (MSI), Marchesicha (MIT), Collia (KPI), Coslovicha (KD) in Apiha (PSU). Nato so sklenili, da bodo nadaljevali s proučevanjem na prehodnem sestanku stalne svetovalske komisije, ki bo 5. septembra upoštevajoč pri tem važnost nekaterih argumentov, ki so jih nakazali načelniki svetovalskih skupin, katere bo predsednik Savona po proučitvi na ravni komisije predložil na sestanku stalnega posvetovalnega odbora za deželno načrtovanje. C Zuuan je s posebnim odlokom preklical uvedbo parkirnih prostorov v poševni smeri za 8 motornih koles v Ul. Cadoma pred poslopjem št. 11, ker te prostora motorizirani koristniki niso nikoli uporabljali. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v nedeljo, 3. septembra celodnevni izlet v Kamnik, kjer bo velika folklorna prireditev. Vpisovanje v uradu zveze do zasedbe razpoložljivih mest. izletniki, ki bodo oblečeni v narodno nošo imajo brezplačno vožnjo in kosilo. Drevi na gradu Roberts in Falana Rocky Roberts, ki bo drevi nastopil na gradu Sv. Justa, se bo verjetno hvaležno spominjal svojega prvega nastopa v našem mestu, saj bo dopolnil prav danes 26' let. Rodil se je namreč v Miami Beachu v Floridi, 23. avgusta 1941. Medtem ko je šest članov ansambla «Aire-dales» (v angleščini se tako imenujejo mornarji, ki delajo na ladijskem krovu in Rocky Roberts je bil svoj čas tmarinet) poskusilo stereofonične naprave za nocojšnji nastop, je bivši boksar (od 13. do 21. leta je osvojil 71 dvobojev, šest jih je izenačil in enega izgubil) dejal, da je zelo srečen, da lahko nastopa skupaj z ansamblom danes zvečer in jutri «v tem res čudovitem kraju». O Loli Falani, s katero se bo verjetno poročil okoli božiča, pa ni hotel dati nobene izjave. Vsekakor pa bosta drevi in jutri prvič pela in plesala skupaj na velikem odru Sv. Justa in tako prestala skupni krst. Po tržaškem nastopu bo Rocky Roberts nastopil še na dveh prireditvah: 7. septembra na plesu ob priložnosti filmskega festivala v Benetkah in dva dni pozneje v Ca’ Rezzonico na nekem plesu, ki se ga bosta udeležili poleg drugih osebnosti Jacqueline Kennedg ter Soraya. Skoraj istočasno bo začel nastopali skupaj z Lolo Falano v svojem prvem filmu zStasera mi butto». Poleg znane popevke «Stasera mi butto» bo na tržaški prireditvi popevk zapel še dva «best-sellerja» in sicer «Lasciatemi stare» ter «Per conguistare te», ki jo bo pel tudi na «Festivalu vrtnica v Rimu. Rockg Roberts, Lola Falana, En-rico Simonetti, Al Bano ter V go Fri-soli bodo torej zaključili letošnjo sezono poletnih prireditev na gradu Sv. Justa, p jih prireja Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova. Uspeh prav gotovo ne bo izostal. Francoza sta se zastrupila s kokošjo Malo po 17. uri so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 19-letne-ga francoskega državljana Colla Bernarda Raimonda Gebriela iz Rue General Nausanti 16 v Dijonu in njegovega 19-letnega rojaka Fra.n-?oisa Martina prav tako iz Dijona, Rue Palače E. Zola 9. Oba so zaradi hudih želodčnih krčev in bruhanja pridržali s prognozo okrevanja v 10 oziroma v 15 dneh na IV. zdravniškem oddelku. Francoza sta Izjavila, da sta se včeraj ob 10. url pripeljala z vlakom iz Jugoslavije ln se ustavila na vrtu Trga Libertš, kjer sta za-vžlla pečeno kokoš, ki sta jo kupila v Beogradu. Kmalu zatem so ju popadli krči, ki so ju prisilili v bolnišnico. I/ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Čestitke Mala Diana je v teh dneh povečala številno družino našega časnikarskega kolege in prijatelja Roberta Mayerja-Gre-ga. šefa uredništva agencije «ltalia» v Trstu. Njemu in njegovi soprogi Mauri iskreno čestitamo k novorojenčki, Diani pa želimo zdravo in krepko rast. Poslovanje podjetja so zaključili s primanjkljajem 26 milijonov lir Glavni krivec in oba sokrivca namernega stečaja obsojeni vsak na 2 leli zapora s pomilostitvijo Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej, vstopni in razredni — v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1966-67 dne 1. septembra 1967 ob 1.30 s pismenim izpitom iz slovenščine. Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti — v Jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1966-1967 dne 14. septembra 1967 ob 0.30 s pismenim izpitom iz italijanščine. * * «* Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja, je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guar-dlella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25 septembra 1967. • • * Vpisovanje za šolsko leto 1967-68 v Državni trgovski tehnični zavod «2iga Zots» s slovenskim učnim Jezikom, Trst, Vrdelska cesta 13-1 Je vsak dan od 10. do 12. ure. • • • Šolsko skrbništvo javlja, da bo vpt. sovanje otrok v prvi razred od 1. do 11. septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev. * * * Šolsko skrbništvo sporoča, da (e na oglasnih deskah šolskih nadzor-nlštev in didaktičnih ravnateljstev iz. obešena začasna pokrajinska prednostna lestvica nestalnih učiteljev po členu 3. zakona z dne 25. Julija 1966, št. 574. Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Rojan, Ulica Montorsino 8, obvešča, da je vpisovanje za prihodnje šolsko leto dnevno od 9. do 12. ure. Istočasno opozarja prizadete, da se prično vsi popravni razredni in zaključni izpiti dne 1. septembra 1967, ob 8.30. po urniku in razporedu objavljenem na oglasni deski šole. Šolsko skrbništvo sporoča, da so na uradni deski od 16. do 25. avgusta t.l. v Ulici Duca D'Aosta 4, lestvice s končnim izidom učiteljskega poseb-nega natečaja za slovenske šole na tržaškem ozemlju. Vpisovanje v osnovno šolo za leto 1967-68 bo od 1. do 11 septembra tega leta. V prvi razred se vpišejo o-troci, ki so rojeni 1961. leta. Tl morajo predložiti rojstni list m potrdi, lo o cepljenju. Otroci, ki se bodo vpisali v ostale razrede, bodo morali predložiti zadnje šolsko spričevalo. Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4, obvešča, da Je vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967. Istočasno obvešča, da se prično vsi poplavni razredni in zaključni izpiti dnel. septembra 1967 ob 8.30. Razpored Je objavljen na oglasni deski šole. • • • Vpisovanje na slovensko učiteljišče v Trstu bo do 25. septembra. Popravni izpiti se pričnejo 1. septembra ob 8.30 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski. Maturitet. ni popravni izpiti pa se pričnejo 14. septembra. Roberto Donati iz Ul. Beato Angelico, star 76 let, je bil nekoč čislan bančni strokovnjak. Bil je ce- poslovanja, ki praktično pomenijo, da je bilo v administraciji podjetja precej nerednosti in tudi neresnosti. val pokoj (pravijo, da je imel kar visoko pokojnino), se je lotil posla, ki ga je pripeljal pred sodnika. Obtožba: namerni in nenamerni bankrot, češ da je kot upravnik podjetja Intra s sedežem v Ul. Roma, ponarejeval z lažnimi podatki proračune, da bi tako prevaral ne samo upnike, temveč tudi finančne organe. Obtožba je precej dolga in polna zapletenih izrazov trgovskega uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiitiiiMiiiiiiiriiiiiiilllfiiiiniiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia NA POMOČ SO PRIHITELI GASILCI IZ BENETK, VIDMA, GORICE IN V1CENZE Tudi včeraj nad 200 oseb v boju proti številnim požarom na Krasu Najhujši in najbolj nevarni požari suhljadi pri Samatorci, med Villo Giulio in univerzo ter pri Bazovici Cestni rop Olimpia Radin, 43-letna gospo dlnjska pomočnica Iz Ul. XXX. Ot tobre, je včeraj prijavila policijskemu komisariatu v Starem mestu, da ji je neznani moški v starosti med 30 ln 40. letom ponoči v bližini bara «Alla Passerella« na Sprehajališču sv. Andreja strgal torbico iz rok In zbežal v temo. Neznanec se JI Je približal z vprašanjem če Je Iz Trsta ln JI istočasno smuknil torbico, v kateri Je imela poleg potnega lista tudi 3000 Ur, stanovanj -odbomištvu za | ske ključe in zlato zaponko z bri ■n—j Motau od- ljantl. Policija je uvedla preiskavo. Gasilske enote Trsta, Opčin in Milj so izmučene. Marsikateri gasilec že tri dni ni zatisnil očesa in včeraj so morale vse sile zopet na delo. Tokrat je bila ognjena fronta še obširnejša od predvčerajšnje in ker z lastnimi močmi ne bi obvladali položaja, ki je bil v nekaterih kraiih izredno kritičen, so morali poklicati na pomoč ne samo enote organov javne varnosti temveč tudi vojaščino in predvsem gasilske leteče oddelke. Ti so prišli na pomoč tržaškim kolegom iz Benetk, Gorice, Vidma in celo iz Vicenze. Še nikoli ni bilo po tržaški okolici toliko nevarnih žarišč, ki spravljajo gasilce skoraj v obup. Komaj za silo zatrejo požar na nekem kraju, že se pojavi nov na drugem in to največkrat na področju, ki ga ne morejo doseči niti z najbolj pripravnimi vozili kot so «eampagnole». Gasilci morajo zato kilometre in kilometre peš in se kljub vročini in utrujenosti lotiti gašenja v glavnem z lopatami. Vzroki so vedno isti: ogorek cigarete vržen brez premišljenja med suho travo. Ker pa je preveč žarišč, so gasilci mnenja, da so na marsikaterem kraju zavestno zanetili požare. Morda je pretirana trditev, vendar jo, vsaj za nekatere primere, ni mogoče popolnoma izključiti. Najhuje je bilo pri Samatorci, kjer so plameni zajeli najmanj 100 hektarov zemlje. Po nevarnosti zaradi bližine hiš in tudi po razsežnosti je bilo izredno težko delo pri gašenju med Villo Giulio in univer Bazovice, kjer je požar zajel področje, za katero obstaja možnost, da so na njem še vedno kaki stari odvrženi strelni naboji. Zaradi tega so se tu za gašenje poslužili tudi vode, katero so na kraj pripeljali s cisterno. Za včerajšnji dan lahko trdimo, da je bilo izredno število požarov, ki so bili tudi zelo razsežni. Med Sesljanom in Devinom je dvakrat zagorelo in to vselej v gozdičku princa Torre in Tasso. Gasilci so morali nadalje nastopiti v bližini tovarne «Coca cola* ob trbiški avtomobilski cesti, v Mali Trnovci, med Saležem in Zgonikom, kjer je včeraj nastalo novo žarišče, v Bo-Ijuncu, pri Sv. Roku, v Ul. Com-merciale, na Trsteniku in še v drugih krajih, kjer pa so imeli manj posla. Vsega skupaj je bilo zaposlenih v boju proti plamenom, ki se zaradi suhega dračja in trave razširjajo z neverjetno naglico, nad 200 oseb, ki so do skrajnosti izmučene. Izvidnice so stalno na cestah in vse kaže, da ne bodo imeli miru dokler ne bo blagodejen dež prekinil to uničevalno početje ognja. Še enkrat opozarjamo vse na previdnost. To velja posebno za kadilce, ki morajo pogasiti ogorek preden ga odvržejo, posebno če so v bližini lahko vnetljive snovi. Z avtom v grapo Včeraj ob 9.30 so sprejeli s prognozo okrevanja v 7 dneh aii v naj-zo. Precej nevarno, predvsem ?a1 slabšem primeru v 12 dneh, 60-let-varnost gasilcev, je bilo v bližini1 nega trgovca Antona Svegela * Proseka št. 40, kateremu so na nevrološkem oddelku ugotovili rani na čelu in levi ličnici. Svegel, ki je prišel v bolnišnico z zasebnim avtom, je izjavil, da je malo prej med vožnjo s primulo TS 95541 po cesti, ki z_ Opčin pelje na Prosek, v bližini železniškega mostu ostro zavrl, zaradi česar je njegovo vozilo zdrsnilo na levo in se zvrnilo v grapo. S skuterjem treščil v ustavljen filobus Nekaj minut po 8. uri se je zatekel v bolnišnico 16-letnl mesar Mario Balbi iz Ul. Domus Clvica 7, katerega so zaradi podplutbe na ustnicah in zloma zoba pridržali s prognozo okrevanja v 7 ali 10 dneh na nevrokirurškem oddelku. Karabinjerski podčastnik, ki je fanta spremil z rešilnim avtom v bolnišnico, Je pojasnil, da se Je Balbi med vožnjo po Ul. Flavla zaletel s svojim ciklomotorjem v zadnji del fllobusa št. 20, ki Je bil ustavljen pri postajališču nedaleč od ceste, lcl vodi k tovarni Gasilni. * • • Ob 10.55 so nudili prvo pomoč In Jo nato odslovili z bolnišnice 59-letni Giovanni Velissich por. Štor z Bo: ja S. Mauro na Opčinah. ženska, ki je imela le rahle sledove udarca po glavi, zaradi česar bi morala ozdraveti v 3 ali 5 dneh, je izjavila, da se je vozila v avtu nsu prinz, ki ga je šofiral Pietro Parentin, ko Je v zadnji del treščil pri čistilnici olja .ožilo ford cortina last 40-letnega Renata Scholza. Razstave Od 17. 8. do 2. 9. 1967 bo v mali galeriji v Portorožu razstava intarzij in reliefov v lesu. Razstavljata llona in Mihael Huszar. Poletne prireditve Grad Sv. Justa. Drevi ln jutri zvečer ob 21.15 bodo nastopili na velikem grajskem dvorišču Rocky Ro. berts ter Lola Falana, dirigent En-rico Simonetti, pevec Al Bano in mednarodni napovedovalec Ugo Frj-soli. Prodaja vstopnic v osrednji blagajni v pasaži Protti. Pred pred. stavo in po njej bodo vozili izredni avtobusi. • • • Mtramarski park. Predstave «Lučl 'n zvoki«. Danes ob 21. uri «Der Kai-sertraum von Miramare« v nemščini, ob 22. uri ((Massimiiltano e Car lotta» v italijanščini. Avtobus «M» z zvezo v Barkov-ljah s tramvajem št. «6». Nazlonale 16.30 «Cabridla» Technico-lor, Harrison Ani-bl. Excelsior 16.30 «La primula rosa« — Technicolor. Ma-riilu Tolo. Fenke 16.00 «Frontiera na Nord O-vest» Kenneth Morer, Laure-n Ba-kal. Technicolor. Eden 16.00 «Una storia moderna (L’»-pe regina)« Ugo Tognazzi, Marin* Vlady. Grattacielo 16.00 «L’uomo che non sa-peva amare» Technicolor. Carrol Baker. Prepovedano mladini pod 14-letom. Rltz (Ulica San Fraricesco štev. 1°' 16.00 «11 piu bel paese» Technicolor. Robert Mitchum, Pedro Armenda-riz. Alabarda 16.30 «Sta1ingrado la bat-taglla piu lunga» F. Roeder, Sonia Diemann. Zadnji dan. Fiiodrammatlco 16.30 «11 pelo nel mon-do» Technicolor. Sexy. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno Danes počitek. Cristallo 17.00 «Lo spaccone« Crnobe-li ameriški film. Paul Nevvman. Capitol 16.30 «1 ragazzi di bandier3 gialla» Technicolor. Rocky Roberts-Gianni Pettenati, Marisa Sonnia, E-quipe 84. Zadnji dan. Garibaldi 16.30 ((Dorine mitra e d'a" mantis Technicolor. Jeanne Moreau-Maria Grazia BuceMa. Aurora 16.30 «La costa del barbari* Technicolor. Richard Todd, Ingm3‘ Koch. Astoria 16.30 (dPazzi, p-upe, pil-lok’ Jerry Lewis. Technicolor. Izredn zabaven film. Impero 16.30 «A qualcuno plače f*‘‘ do» Z nepozabljeno igralko Maryl> Monroe. Zadnji dan. Astra 16.30 «Matrimonio aMTtašl**1® Marcello Mastroianni, Sofia Loren. Vittorio Veneto 17.00 «Una no-tte | morire« Technicolor. Talulak BaP-cead, Stefanne Power. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.30 «Agente Hur» Technk0" lo-r, Mark Ritman, Barbara Buke. Abbazla 16.00 «Aquile neH'infinit°* Crnobeli ameriški film, LETNI KINO Satellite (Borgo San Sergio, avt. f' fM. 19, 20) Blagajna ob 20. url. četek ob 20.30 «La grande fuga« Technicolor. Steve McQueen, J mes Coburn. Prispevajte ita DIJAŠKO MATICO I lo direktor nekega tržaškega ‘ zavo- Teh stvari je bilo toliko, da si je da. Čeprav bi lahko brezskrbno uži- mož nakopal skupno z dvema družbenikoma — 76-Ietno Federico Ro-kitanskijevo, trenutno v Celovcu, in 77-letnim Federicom Giovanni jem Rokitanskijem, sedaj v Sao Paulu v Braziliji — hudo obtožbo, ki bi ga lahko drago stala. Donati je bil sam na obtožni klopi, ker sta bila njegova nekdanja družbenika odsotna. Bivši bančni direktor se je skliceval, da je bil zaposlen kot uradnik, pa čeprav z vodilno vlogo, in da je skušal rešiti podjetje, ki je zahajalo v dolgove. Seveda se je lotil dela z neprimerne strani, ker je posojila dobival od družbenikov, katerim je plačeval obresti, ki jih ne bi plačevala nobena banka. Da bi prišel do bančnih posojil in da bi prevaral davkarijo, je vnašal lažne številke v proračune, ki sta jih njegova družbenika Rokitanski tudi sproti potrjevala (od tod obtožba soodgovornosti pri namernem bankrotu). Medtem ko so banke v začetku padle v njegovo past, pa so bili organi davkarije bolj premeteni in so podjetje pošteno obdavčili. Donati se je znašel v zagati, upniki so trkali na vrata in ko so se naveličali, so zahtevali stečaj (kasneje ga je zahteval tudi Donati), ki so ga tudi dosegli 28. 6. 1961 z razsodbo tržaškega sodišča. Preiskava je ugotovila primanjkljaj ka ] —it'tY&FFTflFhr predvaja danes, 23. t. m. 18. in 21. uri na prostem filmi Pattuglia anti-gang kih 26 milijonov lir, a najbolj žalostno je bilo, da je nekaj uslužbencev podjetja ostalo na cesti in popolnoma na cedilu. Na včerajšnji razpravi (preds. Lugnani, toz. Brenči, zap. Rubini, obramba odv. Ghezzi in De Marchi) je predstavnik državnega tožilstva zahteval za Donatija 3 leta in 6 mesecev zapora za namerni bankrot ter amnestijo za navadnega, medtem ko je predlagal za ostala dva obtoženca 3 leta ječe. Sodniki so nekoliko omilili kazen in so prisodili Donatiju in Rokitan-skima za najhujšo obtožbo 2 leti zapora, ki ga ne bodo presedeli, ker so jim kazen pomilostili. Druga obtožba Donatija pa je odpadla zaradi amnestije, vendar so slednjemu prepovedali za dobo 10 let izvrševanje kakršnih koli funkcij v trgovski stroki. Angleškemu študentu so ukradli nahrbtnik Predvčerajšnjim Je angleški študent Jan Christopher Storey prijavil barkovljanskemu komisariatu tatvino nahrbtnika, v katerem je imel 4 travellers čeke, 3000 lir, brlv-nt aparat in druge stvari v vrednosti 20.000 lir. Nahrbtnik so mu ukradli okoli polnoči, ko Je spal 1 na školjih v Barkovljah. Igrajo: ROBERT HOSSEIN RAYMONDO PELLEGR^ GABRIELE TINTI in drugi KINO PROSEK-K ON TO VEL predvaja danes, 23. t. ni. ch 19 30 film: I SEOUESTRATI Dl ALTONA (UGRABLJENCI IZ ALTONE) po dramatičnem romanu Jeana-Paula Sartra Igrajo: SOPHIA LOREN, MAXIMILJAN SCHELL, FREDRIC MARCH in ROBERT WAGNER Slovensko planinsko društvo Trst organizira 3. sept. t.l. Izlet na Jezersko, kjer bo konec vožnje z avtobusom. Kdor Je dovolj priden, da ne bo lenaril na čudovitih tratah ob Planšarskem Jezeru in se razgledoval po čudoviti panorami Kamniških Alp bo v 2 urah ln poi lagodne hoje dosegel Oeško kočo (1543 m) v amfiteatru Grlntavcev, drznejši pa se bo. do lahko povzpeli po zavarovani Kremžarjevi poti na Kočno (2539 m), od koder bo pogled segal od Ljubljane do zelene Dravske doline. Vpisovanje v Tržaški knjigarni. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI, POROKE Dne 22. avgusta 1967 se je v Tr. stu rodilo 6 otrok, umrlo Je 6 oseb. UMRLI SO: 754etn! Vitangelo Sal-veml-ni, 69-1 e trni Giuseppe Linardi, 57. letna Livla Sutorl por. Ferletti, 71-letnl Pietro Grubizza, 61-letna Bruna D rozina por. Kranjc, 76Jetni Giusto Catllgarls. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rosse-tti. Ul. Combi 19; dr. Signo-ri, Trg Ospeda-le 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 8 JO) g. Godina, Trg S. Giacomo U „oeiC° ion, Alla Minerva, Trg S. fr* ,,,jli» 1; Al Due Mori, Trg Uniti a.njh 4; Nicoli, Ul. di Servola 80 njižne novosti: Aleksander Stip-c®vič: «Iliri» 21.50 Nekaj jazza 22.15 Plesna glasba. Slovenija 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Zvočni trak - 10.05 in 11.05 Ure glasbe - 12.05 Kontrapunkt -13.37 Nepozabne pesmi - 14.40 in 15.10 Italijanske popevke 16.00 Program za mladino - 16.40 Glasbena antologija 17.15 Roman v nadaljevanjih - 18.15 Glasba za mladino - 19.30 Luna park - 20.20 A. Sastre-L. Aguirre: «L’incorna-ta* - 22.00 Simf. koncert. 7.30, Poročila R. program 8.30, 13.30, 14.30, . 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tret-Ja stran - 13.40 Drugo dejanje ope-re «Othello* 14.20 Furlanske Pesmi - 14.40 Domači skladatelji. 7.30, Koper 8.30, /2.30, 14.00, 14.30, 15.30, 20.15 - Poročila • 8.15 Junija glasba o 9.0C Popevke J-30 Polke in valčki 10.00 Pod senčnikom H.00 Plošče 11.30 Janasnji pevci 11.45 Glasbeni ?rnenek 12.00 in 13.05 Glasba po 5®Uah 14.40 Pevski zbor 15.00 'Jnsbem vrtljak 16.00 Baletni Olomki 16.4 i Od Soče do Drave 17-30 Radijski odei 18.15 Pesmi jfto‘^5 Plesna glasba 19.00 in fJUO prenos m, 20.00 Orkester ILca 23.35 Chopin in Schu P/ann. 19.30 — 8.45 Orkester - 9.35 Glasbeni album 10.00 Roman v nadaljevanjih - 10.35 Glasba po željah 11.42 Pesmi desetletja -13.00 Pisana glasba 14.04 Juke box - 15.00 Izbrani motivi - 15.15 Sopranistka Gabrieli a Onesti 15.35 Mozartove skladbe - 16.00 Rapsodija 16.38 S transistorjem na peščini '0.00 Program za v sredo zvečer 21.00 Znanstvena oddaja 21.10 Jazz 21.40 Plesna glasba. III. program 10.00 Operna glasba 10.30 Giar dini in Gossec 12.2f Vivaldijeve skladbe za violino 13.10 Simfonični koncert 14.30 Polifonski zbor iz Rima 15.05 Dvorakov kvartet opus 96 15.30 Skladatelj N. Castiglioni 16.10 Brahmsove variacije na Paganinija 17.10 Schubert in Hindemith - 18.30 Izredna lahka glasba 18.45 Šport in Italijani - 19.15 Vsakovečerni koncert 20.3u Tartinijeve sonate 2100 .1. Brahmsovi! romanc -22 30 Literarna oddaja. 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja -8.50 Oddaja za žene - 9.05 Glasbena matineja - 10.00 Pisan svet pravljic - 10.15 Deset let Otroškega zbora - 10.30 Jug. pesmi in plesi 11.15 Basist Dragiša Ognjanovič - 11.45 Človek in zdravje 12.00 Turistični napotki - 12.20 Popevke in plesni zvoki - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Respighi: Rimske pinije - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Polke in valčki -14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Melodije 15.35 Naši poslušalci čestitajo - 16.40 Iz Mozartove opere «Čarobna piščal* - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Mladina sebi in vam - 19.00 Aktualnosti doma in po svetu - 19.15 Z operetnih odrov 19.45 Naš razgovor - 20.05 Glasbene razglednice - 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Verdi: Othello 23.10 Za ljubitelje jazza - 23.50 C. Smith: Pesmi - 24.0' Lahko noč. Ital. tele viiijo 18.15 Program za mladino - 19.45 Šport in ital. kronike 20.30 Dnev nik 21.00 Druga Amerika: Sinovi Andov - 21 55 Športna sreda 23.00 DnevrJk. II. kanal 21.00 Dnevnik 21.15 Film: «A-prile a ''arigi 22 45 Gospodarski pregled. Jug. televizija 19.15 Dooro, prodali bomo le dobro blago 20.40 Obzornik -21.00 in 23 00 Dnevnik 21.38 L. Pirandello: Kaj je resnica 22 40 Jazz festival v Ljubljani od banke obvestilo o njegovem bančnem računu, na katerem je pisalo, da ima vloženih v banki kar 43.008 dolarjev. Izkoristil je priložnost in od banke zahteval, naj mu depozit izplača. Vodstvo banke, ki je med tem uvidelo, kako jo je računski stroj zagodel, se je temu upiralo, po «logiki» je klient banke dvignil vseh 43 tisoč dolarjev. Sicer se je pozneje izkazalo, zakaj je prišlo do napake in čigava je bila tista vloga, toda bilo je že prepozno, ker da je mož dolarje »že potrošil*. Ker pa je bil mož vendarle «po-šten državljan*, se je obvezal, da bo vsoto vračal po en dolar na teden... Pa pustimo Kanadčana z njegovo »poštenostjo* in »tenkočutnostjo* in se vrnimo k računskim strojem, k elektronskim napravam, ki jim pravijo tudi »elektronski možgani* in za katere velja trditev, da ne pogrešijo, da so praktično nezmotljivi. Resnici na ljubo so elektronski možgani «teoretično» res nezmotljivi. Vendar je njihova nezmotljivost odvisna od nezmotljivosti človeka, to se pravi od tistih, ki tem tako zapletenim strojem posredujejo osnovne podatke. Kakar je tak računski stroj napravljen brez napake, se ne bo nikoli zmotil, če mu bodo pozneje posredovali točne osnovne podatke. V mnogih primerih pa se dogaja, da je u-radnik ali tehnik, ki tej napravi streže, nekoliko površen in napaka je tu. Včasih pa je računski stroj «proti svoji volji* soudeležen tudi pri goljufijah. Zgodilo se je to v nekem ameriškem trgovskem podjetju, kjer je neki uradnik s pomočjo »popravljenega* stroja poneveril nekaj nad četrt milijona dolarjev. Uradnik je bil prej pri nekem podjetju, ki je izdelovalo te stroje. Tam se je upeljal v neke «tajnosti» tovrstnih strojev. In to mu je prišlo prav, ko je nastopil službo pri novem podjetju. Na njegovo veliko smolo, pa je bil njegov «apetit» nekoliko prevelik. Če bi se bil zadovoljil z 250 tisoči, bi se bil izmazal, pa je hotel, še več in so med revizijo u-gotovili, kje je napaka, ki so jo pokazali drugi računi, ki pa jih niso delali z računskim strojem, pač pa s svinčnikom in navadnimi človeškimi možgani. PO RAFALU PROTI SEDEŽU AMERIŠKE AMBASADE Scotland Yard «na lovu» za svetlim avtomobilom Na Angleškem se odpor proti «sekundiranju» stopnjuje Številne preiskave, celo na sedežu »Odbora stotih* LONDON, 22. avgusta. — Pred dnevi smo poročali, da se število mladih ameriških državljanov, ki se zatekajo v Veliko Britanijo, ker nočejo v Vietnam, neprestano veča. Hkrati moremo ugotoviti tudi to, da se na Angleškem opaža vedno večji odpor proti dejstvu, da angleška vlada »sekun-dira* ameriški vladi v njeni politiki na Daljnem vzhodu in tudi drugod po svetu. Eden izmed dogodkov, ki kažejo, kako se ne-razpoloženje dela britanskega javnega mnenja proti ameriški politiki, stopnjuje, so bile tudi nedavne demonstracije pred ameriškim veleposlaništvom v Londonu. Pred dvema dnevoma pa je prišlo do «najbolj resnega primera*. Skupina ljudi, baje 4 osebe, je privozila do sedeža ameriške ambasade v velikem ameriškem vozilu svetle barve, izstrelila rafal iz brzostrelke proti veleposlaništvu in nato oddrvela dalje. Res je, da rafal ni povzročil niti žrtev, niti škode, toda kaj takega v Londonu ni nihče pričakoval in zato je odmev na ta dogodek velik. Zato je tudi razumljivo, da se je britanska policija lotila nič kaj lahkega dela, namreč izslediti skupino ljudi, ki se je »drznila* storiti kaj takega sredi Londona. ci» grozijo celo s smrtjo samega Davida Bruceja. Neki glasnik ameriškega veleposlaništva je včeraj potrdil vesti, ki jih prinaša «Dailly Ex-press*, vendar je rekel, da je veleposlaništvo dobilo doslej le dve grožnji. V prvem telefonskem «0-pozorilu* je bilo rečeno, da »streljanje na veleposlaništvo je šele začetek*, z drugim telefonskim pozivom pa so opozorili veleposlaništvo, da nekdo namerava podtakniti v veleposlaništvu peklenski stroj. Samo ob sebi se razume, da so veleposlaništvo primerno zaščitili. To je povedal tudi neki funkcionar ameriškega veleposlaništva, ki je dodal: «Kljub temu menimo, da ni v nevarnosti notranja varnost veleposlaništva. Te telefonske grožnje nas prav gotovo ne bodo soravile iz ravnotežja, pač pa so nekaka logična nujnost, po ze znanem senzacionalnem dogodku*. Skupine agentov Scotland Varda so v zvezi s tem začele s preiskavami po vsem Londonu. Po nekaterih mnenjih gre za 4, po drugih pa za 3 belopolte ljudi, ki so z brzostrelko »napadli* veleposlaništvo ZDA v Grosvenor Streetu. Preiskava Scotland Varda se je usmerila proti tistim londonskim krogom, ki da so že znani po svoji sovražnosti nasproti ZDA. Scotland Vard zaslišuje tudi ljudi, ki so se udeležili zadnjih demonstracij. Toda britanska policija se ne omejuje le na to, pač pa pregleduje in vrši preiskave tudi na sedežih nekaterih političnih gibanj, seveda levičarskih smeri. Kakor poroča «Daily Express», sta ameriško veleposlaništvo in tudi sam veleposlanik David Bruce dobila v zadnjih dneh več telefonskih groženj, ko so jim neznanci zagotovili celo z hujšimi posledicami. Po telefonu «neznan- lllllllllll,||||||||||||H,l|1,,I,||(11||I,1||,|,|(1|1|,||||||llll|||||(1|||(|(||(|(||(|)||i||((||(||(|n||||||||||i(ii|w|(||iiii(>|H HOROSKOP In vendar je pri tem treba zabeležiti dogodek, ki bi ga vsekakor nihče ne bil pričakoval. Skupina treh agentov Scotland Yarda v civilu je obiskala in temeljito pregledala sedež »Odbora stotih*, to se pravi znane angleške organizacije, ki se bori za mir in proti jedrskemu oborož.e-vaniu in ki io vodi sloviti znanstvenik Bertrand Russel. Ko so agenti pregledali sedež, so ugotovili, da je «vse v redu*, da torej od tod ni bilo napada. Kljub temu so vzeli »nekaj vzorcev pisave*. Neki glasnik tega odbora je tudi rekel, da je agentom posredoval tudi nekaj telefonskih pozivov in pisem, ki jih je organizacija v teh dneh dobila. Policija pa ni odnesla s seboj ničesar. Skupine agentov Scotland Varda so doslej obiskale več sedežev političnih gibanj »ekstremističnega značaja* in tudi nekaj zasebnih stanovanj. Predvsem so obiskale sedeže organizacij, ki so proti ameriški politiki in organizacij, ki so proti vojni v Vietnamu. Zdi se pa, da je «bera» bila kaj skromna, ali da je sploh ni bilo, kajti sami vodilni krogi Scotland Yarda pravijo, da niso doslej opravili ničesar OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uvelja vite svoja načela. Dovolj časa imate, da razmislite o svojih čustvenih težavah. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne prevzemajte odgovornosti za druge Objektivno presodite neko napako. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če hočete ohraniti svoj položaj, bodite bolj strogi. V družini ne popuščajte. RAK (od 23.6. do 22.7.) Vedno novo delo, ki ga ne boste zmogli. Neki stik se vam bo ponesrečil. LEV (od 23.7. do 22.8.) Spor, katerega osnova bodo različna načelna gledišča Kar mirni bodite. DEVICA (od 23,8 do 22.9.) Danes se vam nudi priložnost za izvedbo načrtov. Neko soglasje je v nevarnosti. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Prisebnost in intuicija vam bosta pomagali. Sorodno gledanje na družinske zadeve. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) S finančne plati ne boste mogli tožiti. Ne bo pa tako, kar zadeva moralna zadoščenja. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) S svojim dinamizmom boste daleč prišli. Nesporazum, toda nič hudega. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne bojite se novosti Načrti za izlet z ljubljeno osebo. yODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preveč drzni ste v poslih. Vaša fantazija včasih zaplava v prazno. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V sovražno okolje boste zlezli. Dobili boste pismo, ki vas bo močno razveselilo. List papirja, ki so ga agenti našli na pločniku pred konzularnim oddelkom veleposlaništva v Grosvenor Streetu takoj po rafalu, ki je bil izstreljen proti sedežu, je vseboval oster napad proti »ameriškemu fašizmu* in vseboval zahtevo po svobodi ameriških črncev. List papirja je nosil tudi podpis «Gibanje za revolucionarno solidarnost*. Poučeni londonski krogi pravijo, da takšnega gibanja v Londonu ni, odnosno da ga v svojih seznamih nimajo zabeleženega. In vendar so policijski agenti našli na tem kosu papirja nekaj, iz česar skušajo izvajati določene sklepe. Beseda «čmci» je bila na tem protestu zapisana z «ne-gros*, to se pravi v španski gra-fiji in ne «negroes» kot pišejo to Angleži, odnosno Američani. Iz tega hočejo sklepati, da bi znali biti atentatorji — filocastristi. Policijski višji komisar Arthur Butler, ki je vodil preiskavo na sedežu »Odbora stotih*, je izjavil, da je bila ta preiskava le ena izmed številnih preiskav, ki jih je izvedla Scotland Yard. Verjetno pa je samim vodilnim ljudem Scotland Yarda nerodno, da so se drznili izvesti preiskavo na sedežu organizacije, ki uživa med britanskim ljudstvom velik sloves zaradi tega, ker jo vodi Bertrand Russel. Poleg tega je ta organizacija zelo znana tudi po vsem svetu, ker je vedno v kritičnih trenutkih dvignila svoj glas proti atomskim poskusom*. Arthur Butler je preiskavo »upravičil* s tem, da je bil njen namen »dobiti predvsem večje število vzorcev pisave*, da bi morda s tem našli pot k pojasnitvi dogodka pred ameriškim veleposlaništvom, predvsem pot k temu, kdo je na pisal opozorilo, ki so ga našli na pločniku pred ambasado. Butler pa je vendarle priznal, da «izvršilci rafala* prav gotovo se ne bodo našli v kaki znani organizaciji. Gre «za ljudi, ki Scotland Yardu niso znani*. Policijski funkcionar ne predvideva aretacij, vsaj v bližnji prihodnosti ne. Zdi se, da je znakov in indicij kaj malo in kdor je videl svetli ameriški avtomobil, trdi da so se v njem vozili trije ali štirje belopolti ljudje. Znanstveni odsek Scotland Yarda pa je ugotovil, da so neznanci streljali proti veleposlaništvu ali z brzostrelko vrste «Sten» ali pa celo z navadno »mavzerico*. B. R. «Zdi se mi, da ne pretiravam, če rečem, da je to odkritje po svojem pomenu enakovredno odkritju ostankov Troje v Mali A-ziji.» Po prvih podatkih so na večji površini odkrili ostanke 41 hiš in 33 skulptur iz kamna. Jz tega se da sklepati, da je bilo vse, kar je 6000 let pred našim štetjem nastalo v Mezopotamiji, Iraku, Ana-toliji in drugod na Srednjem vzhodu, pod ravnijo neolitskega nase* Ija, ki so ga odkrili ob Donavi, j Idealna razporeditev hiš, razvršče- 1 nih v terasah ob bregu Donave, govori o visoki kulturni stopnji 1 tedanjih prebivalcev in o jasni koncepciji graditeljev. Strokovnjak dr. Srejovič, fci uo- : di raziskovanja na tem področju, meni, da je to odkritje tsenzacio- 1 nalnoi> in da bo v celoti sprevrglo vsa dosedanja gledanja na predzgodovinsko dobo Evrope. Še o mišji nadlogi v Bosni Poročali smo že o letošnjem is-rednem navalu miši na nekaterih ' področjih na meji med Bosno in Hercegovino. Ob tej priložnosti smo tudi rekli, da se naval omejuje na Kalinovik in na nekatera ' tudi sicer zelo siromašna naselja v kanjonu Neretve. Ko smo prvič poročali o tem, smo rekli, da se je val miši približal Sarajevu. Kar zadeva strokovnjake, smo povedali, da so d mnenja, da se bo letošnja izredna nadloga, ki uničuje ves pridelek, končala nekje jeseni, ko bodo miši, po »pospravljenem* pridelku, začele žreti druga drugo in se s tem med seboj pokončale. Sedaj pa prihajajo iz Bosne bolj 1 zaskrbljujoče vesti, kajti miši niso prispele le do Konjiča, Mostarja, Foče in Sarajeva, pač pa so jih opazili že vse do bližine , Doboja in Brčka. Ponovno se postavlja vprašanje, , kako je moglo letos priti do te izredne nadloge. Predvsem je treba vedeti, da se miši zelo naglo množijo in da je možno, vsaj teoretično, da ima en par miši od spomladi do sedaj 1 že od 300 do 500 potomcev. Pomislimo le kolikšna je ta razmnoževalna moč. Z druge strani pa nekateri menijo, da je letošnji 1 val miši posledica zelo blage zime in dejstva, da so v lanskem in prejšnjih 'etih močno trebili . divjad, predvsem lisice, kune, , podlasice in divje mačke. Domačini, ki se na to nadlogo , tudi že spoznajo, so nekoliko dru- ! gačnega mnenja. Predvsem pripi- ; sujejo letošnjo nadlogo vremen- 1 skim razmeram. Res je da je bila pretekla zima zelo blaga, pravijo, toda to še ni glavni odnosno osnovni razlog. Glavni razlog je po 1 mnenju nekaterih trene iskati v , tein, da spomladi na »poljih*, od , koder izhajajo miši, ni bilo vsa-koletnih poplav, ;i podušijo legla, j, In kaj storiti sedaj? Strokov- * njaki, ki so bili v namen po- | klicani v prizadete kraje, še vedno vztrajajo, da se bodo miši same med seboj iztrebile, z druge ' strani pa menijo da bi kemično uničevanje miši zahtevalo izredna sredstva, »kolikor znaša letni pro- 1 račun renublike*. Sicer pa naj bodo resnični vzroki te velike nadloge tisti, ki jih navajajo strokovnjaki, ali tisti, ki 1 o njih govore preprosti ljudje iz prizadetih krajev, sedaj ni tako važno, bolj važno je dejstvo, da so miši že do pred tremi dnevi napravile škode za okoli pol milijarde dinarjev Ker so najbolj prizadeta prav slabo razvita in siromašna področja bodo ljudje škodo še težje prenašali, kolikor jim seveda ne bodo priskočile na pomoč republiške oblasti, ki so podporo že najavile. ITALIJANSKA VISOKA MODA V VELIKI REPORTAŽI V BARVAH V 4. številki revije Amica-Moda zelo bogata priloga v barvah in na posebnenr papirju o italijanski visoki modi. Najlepši modeli italijanski!- kolekcij, ki jih bodo prikazale tri najbolj znane manekenke sveta. Modna revija, ki jo svojim bralkam nudi Arniča SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI Shod pripovednikov Mitteleurope bo od 9. do 13. septembra na Gradu V pelek seja občinskega sveta - Občinske može čakajo nekatera vazna vprašanja, kot proračun za leto 1967 in regulacijski načrt , i i1 ‘,l Na zadnji seji občinskega odboje ra v Gorici so sklenili, da bo pri-i (lodnja seja občinskega sveta v pe-' i *k 25. avgusta ob 18.30. Ker boji; lo po vsej verjetnosti pripravili j; sa to sejo zajeten dnevni red, ki j po zanj potrebna več kot ena občanska seja, se bodo prihodnje dni i eaključile poletne počitnice občin-! t ikega sveta. Občinski možje se bo-J i lo morali spoprijeti z nekaterimi , t lažnimi vprašanji kot so na pri-iiner proračun za leto 1967, regu-t, acijskl načrt, obrat za predelavo 1 'imeti itd.. I: Odborniki so sprejeli predlog žu-i jana Martine, da občinska upra-I ra nudi Grad na voljo udeležen-1 ,!:em drugega kulturnega shoda | ditteleurope, ki se ga bodo med ' i. in 13. septembrom udeležili pri-! rovedniki in literarni kritiki Ita-! |ije, Nemčije, Avstrije, Jugoslavi-e, Češkoslovaške in Madžarske, i 7a županov predlog so nadalje menovali komisijo, ki bo sesta-!«ila prednostno lestvico za začas-jio nameščanje šolskih vrtnaric v jetu 1967-1968. ; Odborniki so se nato lotili vrste 1 rprašanj, ki zadevajo posamezna >dbomištva. Odbornik za javna de-a Lupieri je predlagal najem de-iselnega posojila 1.7 milijona za u-i-editev industrijsko - obrtniškega »klicnega zavoda, odobrili so na- Gorica VERDI. 17.15-22.: «Per un dollaro | di gloria*. B. Crawford in E. J Montes. Italijansko-španski kine-' maskopskl barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. iORSO. 17.: «Tecnica di una spia«. Tony Russell in Erika Blanc. Ita-j lijansko-španski film v barvah. J Zadnja predstava ob 22. uri. tfODERNISSIMO. 17.-22.: «Assicu-j rasi vergine«. Romina Power in : Vlttorio Caprioli. Italijanski kine-' maskopskl film v barvah. J CENTRALE. 17.30: «11 dellnquente ji dellcato». J. Lewls in D. McGa-j vin. Ameriški film. VITTORIA. 17.15-21.30,: «Una spor-ca facenda«. Tony Tabor in Nino l Castelnuovo. Ital. film. Tržič EXCEI,8IOR. 17.30-22.: «(La cadutn i delle aquile». G. Pepipaid in An-: dress. Kinemaskope v barvan. 4ZZURRO. 18.-22.: ((Dossiar 107 — j mitra e diamanti«. S. Montiel in j M. Michael. Barvni film. PRINCIPE. 18.00-22.00.: «Desperado j trail«. L. Barker in P. Priče. Ki- nemaskope v barvah. Uonke t [i:XCELSIOR. Zaprto. UO. 20.-22.: «Colorado Charlie«. B. i Hudson in R. Wilde. Kinemasko-i pe v barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA J Danes ves dan in ponoči Je od irta lekarna D’UDINE, Ul. Rabat- i.a 18 — tel. 21-24. RONKE j Ves dan in ponoči Je dežurna ekama «Alla stazione« dr. Ma-pttlja, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3, j«l. 75046. TR2IC j Danes ves dan in ponoči Ja odprta v Tržiču lekarna «San Nicolb« |jr Olivettija, Ul. 1. maja 94, telefon 73328. — DEŽURNA CVETLIČARNA i| Danes, 20. avgusta je v Gorici ' odprta cvetličarna MICHELI FER-'DINANDO, Ul. XXIV Maggio 22, ;el 23-39. dalje vrsto del na šolskih zgradbah ter v občinskem sedežu, kjer so v tem poletju namestili pet klimatskih naprav, eno v podstrešni prostor tehničnega urada, kjer je bilo delo neznosno. Odbornik ze gospodarske zaaeve Rovis je predlagal premestitev avtobusne postaje v Ul. Duca d’Aosta, odbornik Sfiligoj pa oprostitve plačevanja davščin. Odbornik za ekonomat Fantini je predlagal nakup kurjave, čistilnih naprav, zimskih uniform. Odbornik za zdravstvo Tomas-sich je govoril o izplačilu bolniške oskrbe v znesku 6 milijonov lir ter nakupu zdravil za potrebe am-bulatorijev. Odbornik je poročal tudi o pogovorih s pokrajinsko u- pravo za ureditev posebne šole v pokrajinskem zavoda za pomoč dojenčkom. Sindikalna posvetovanja o SoIway Danes popoldne ob 17.30 bo na okrajnem sedežu sindikata CISL v Tržiču sestanek predstavnikov kemičnega sindikata CGIL in CISL. Predmet razgovora bo položaj v kemični tovarni Solway glede katere so se razširile razburljive novice. Pogovorili bodo s tem v zvezi o pobudah, ki jih bodo morali sprejeti sindikati za zaščito koristi delavcev tega podjetja. PO TREH DNEH ISKANJA Zaninovo truplo je včeraj samo priplavalo aa površje Morda se mu je nesreča pripetila med fantovščino Včeraj zjutraj so našli truplo 17-letnega Antonia Zanina iz Sent Lovrenca pri Moši. Priplavalo je na površje, kjer so ga nekaj po 7. uri opazili mimoidoči, ki so o dogodku obvestili karabinjerje. Le ti so nato poklicali gasilce, ki so s pomočjo pnevmatičnega čolna povlekli truplo na kopno, kjer so ga sodne oblasti pregledale. Pogreb bo danes. Kakor smo poročali včeraj, se je Zanin utopil v soboto pozno zvečer, ko so pri jezeru mladeniči iz šent Lovrenca slavili fantovščino za nekim prijateljem, ki se bo poročil. Od tistega večera dalje za njim ni bilo več nobenega sledu, le na bregu je bila njegova obleka, kar je kazalo na to, da je fant utonil v umetnem jezeru, nastalim med izkopavanjem gline za potrebe opekarne. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiJiiiiiiiiiii KORISTNO DELO GORIŠKIH KARABINJERJEV V razdobju od 11. do 21. avgusta so učinkovito pomagali urejevati promet Opravili so 2420 izvidniških obhodov, prevozili 15400 km in prisodili 862 glob za razne prekrške Nov poveljnik gasilcev v Gorici Goriški gasilci so dobili te dni novega poveljnika v osebi inž. Giu-seppa Baroneja, ki prihaja iz Po-tenze, kjer je bil zadnja leta v službi. Do leta 1964 je bil gasilski častnik v Benetkah. Dosedanji poveljnik goriških gasilcev inž. Giorgio Fiorentini, ki je poveljeval gasilcem pri nas od januarja lanskega leta, je bil premeščen v Asti. Novemu poveljniku izrekamo željo, da bi se dobro počutil v Gorici, inž. Fiorentiniju pa želimo obilo uspeha na njegovem novem delovnem mestu. Nesreča delavca iz Medje vasi Včeraj popoldne se je na delu v Italcantieri ponesrečil delavec 32 letni Viktor Peric iz Medje vasi. Ko je delal s pnevmatičnim svedrom, mu je udaril v obraz pesek in kameni drobci, ki so ga ranili po obrazu. V tržiški bolnišnici so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju. Avgustove počitnice so za nami in varnostni organi, ki jim je bila kot običajno poverjena naloga, di. so urejevali povečan avtomobilski in drugi promet z namenom, da bi zmanjšali na najmanjši obseg prometne in druge nesreče, so napravili svoje statistične zaključke. Tak zaključek je napravilo tudi poveljstvo karabinjerjev v Gorici, ki navaja za svojo službo v obdobju od 11. do 21. avgusta na področju naše pokrajine naslednje podatke: V prvem obdobju, ki gre od 11. do 15. avgusta, so pri varnostni službi na področju goriške pokrajine uporabljali vsak dan po 220 karabinjerjev; opravili so skupno 1100 izvidniških obhodov ter s svojimi motornimi vozili prevozili 7300 km. V tem prvem obdobju so napravili zapisnik v 9 primerih prometnih nesreč, pri katerih sta bila dva mrtva, tri osebe pa so dobile hujše ali manjše poškodbe. V 542 primerih so naložili globe nediscipliniranim vozačem za razne prekrške, pomoč pa so nudili v 16 primerih. V drugem obdobju, ki gre od 16. do 21. avgusta, je bilo pravtako vsak dan po 220 karabinjerjev v službi na cestah, ki so opravili skupno 1320 izvidniških pohodov ter pri tem prevozili s svojimi motornimi vozili skupno 8.100 km. Tudi v teh dneh so napravili zapisnik v 9 primerih prometnih nesreč, pri katerih ni bil nihče mrtev, pač pa je bilo 5 oseb ranjenih. Globe za prekrške cestnega pravilnika in drugih predpisov so naložili v 321 primerih v 7 primerih pa so nudili pomoč vozačem, ki so se znašli v stiski na cestah. Iz teh skopih številk je vsekakor razvidno, da so imeli tudi karabinjerji goriškega področja v dneh največjega poletnega prometa polne roke dela, da so pri tem uporabili vse svoje razpoložljive sile in v celoti dobro izpolnili svojo nalogo, ki jim jo je naložila skrb za varno vožnjo in izvajanje cestnih predpisov, ki so predpogoj za tako varnost. Skupaj z izvidnicami cestne policije in drugih organov je njihova zasluga, če se je število prometnih nesreč letos zmanjšalo Z novim šolskim letom bodo osnovnošolski otroci iz Doberdoba pričeli obiskovati razširjeno ter modernizirano šolo, kjer se dela naglo bližajo h kraju. Skupno z otroškim vrtcem, ki je za osnovnošolskim poslopjem, predstavljata zgradbi kar lep šolski center v tej kraški občini v primeri z lanskimi, pa čeprav se je promet še povečal. Splavitev podmornice v Italcantieri V soboto bodo v ladjedelnici Italcantieri splavili podmornico «M. O. Attilio Bagnolini«, drugi podvodni plovni objekt, ki ga je zgradila vojaška mornarica po drugi svetovni vojni. «Bagnolini» je dvojček «E. Totija« iz serije štirih podmornic, ki jih je zgradila italijanska vojna mornarica v okviru obveznosti v NATO. Gradnja podmornice spada v okvir novih možnosti, ki jih imajo I odmornice v podvodnih bitkah. «Bagnolini» bo imela 500 ton, dolga bo 46, široka 4.7 metra ter jo bosta poganjala dva motorja die-sel po 700 kw in en električni s 625 kw; posadka bo štela 18 mož. Oborožitev bo zelo moderna: torpeda bodo sama iskala cilj tako da ga skoraj ne bodo mogla zgrešiti. V Vrtojbi so pokopali Ivana Dornika V Vrtojbi so včeraj popoldne pokopali Ivana Dornika, ki je v ponedeljek popoldne umrl v starosti 75 let. Pokojnik se je rodil v števerjanu ter je večidel svojega življenja prebi' v Gorici, kjer j>■> delal kot mizar. Zaradi protifašističnega prepričanja, je bil v zaporih ter se je moral zateči v Francijo. Že leta 1942 je v mestu organiziral prve trojke osvobodilnega gibanja ter se je v njem aktivno udejstvoval skozi vso vojno. Leta 1948 je optiral za Jugoslavijo ter se je preselil v Vrtojbo, kjer je živel vse do svoje smrti. Sinu Ladiju Dorniku izrekamo ob izgubi očeta naše iskreno sožalje. Izredna zaposlenost goriških gasilcev Vsi oddelki goriških gasilcev so bili včeraj ves dan zaposledni z gašenjem številnih požarov, ki so nastali na območju naše dežele ka kor tudi v ostalih krajih Veneta Goriški gasilci sodelujejo pri ga šenju požarov na Tržaškem, pri Vidmu, Benetkah, Trevisu, Padovi in Vicenzi. Vsepovsodi je zaradi izredno suhe klime in vetra nastalo več požarov, ki jim domači gasilci sami niso bili kos, na tako velikih površinah so se razvili. Gasilci so v ponedeljek ponoči odšli tudi v Standrež in Sovodnje, kjer se je vnela suha trava ob želi zniški progi. Pri Štandrežu se je požar razvil na površini 400 pri Sovodnjah pa na površini 800 kv. metrov. Po vsej verjetnosti ga ,'e zanetila iskra iz lokomotive. Obvezna prijava prašičev za zakol Trošarinski urad obvešča neposredne obdelovalce, ki imajo stalno bivališče na področju goriške občine, ter nameravajo zaklati kakšnega prašiča za svoje družinske potrebe, da so dolžni prijaviti, da imajo takega prašiča in sicer vsaj tri mesece pred zakolom. Ce take prijave ne bodo napravili, ne bodo deležni 50 odstotnega znižanja zadevne občinske trošarine. Prijave je treba napraviti na tro-šarinskem uradu v Gorici, Ul. Bo-caccio 6, ali na uradu v Ločniku, Trg. San Giorgio 37, odnosno v uradu občinske klavnice v Kraški ulici v Štandrežu. tio. JUBILEJNE SLOVENSKE ŠPORTNE ICRE» Letošnji nogometni turnir nič boljši od prejšnjih let Preveč izključitev, sodniških opominov, izgredov Občinstvo pa je bilo še vedno navdušeno Prvo kolo nogometnega turnirja je za nami. Prišle so tako na dan običajne hibe, ki vsako leto motijo reden potek tega turnirja, ki ima vse značilnosti, da bi lahko navdušil našo mladino in tudi starejše, že s tem da jim nudi možnost udeležbe, nastopa. Prvo kolo pa nam je v neusmiljeno potrdilo, česar smo se bali. Groba igra, kar tri izključitve v treh tekmah, nešportno vedenje nekaterega občinstva so znatno motili reden potek naše največje manifestacije. Opravičil za tak negativen začetek praktično ni. Delno drži le dejstvo, da je direktno iz-ločenje nekoliko vznemirilo igralce kot tudi navijače, ki bi v primeru poraza bili praktično izlo- čeni iz nadaljnjih kol. Kljub vsem nešportnim dogodkom pa smo naleteli tudi na veliko navdušenje med nekaterimi navijači, ki so se res dobro počutili v ((domačem nogometnem okolju«. Razumeli so smisel športnih iger, njih veljavo in popolnoma amatersko podlago. Zlasti za nekatere sovodenjske navijače so bile športne igre prava novost, škoda pa, da je pregroba igra, ki sta jo prikazali obe enajsterici, pokvarila vse. Sicer pa moramo objektivno priznati, da prvo kolo organizacijsko ni ravno najbolje uspelo. Predvsem priredba tekme med Primorcem in Vesno, ki je gotovo bilo najzanimivejše srečanje nedelj- NEURADNO SVETOVNO PADALSKO PRVENSTVO Čehi in Francozinje tudi letos najboljši V štafeti Jugoslovani začasno na drugem mestu - Hladnokrvnost sovjetskega padalca Popravni izpiti na nižji srednji šoli Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici, Ul. Randac-cic sporoča, da se bodo pričeli popravni izpiti jesenskega roka dne 1. septembra ob 8.30 uri s pismeno nalogo iz italijanščine. Bivši partizani izrekajo sožalje Ladiju Dorniku, dolgoletnemu voditelju odseka bivših partizanov za Goriško, ob smrti njegovega očeta, j se pridružili še novi. Zaključek počitnic v tekstilnih obratih Včeraj so se vrnili na delo delavke in delavci v tekstilni tovarni v Sovodnjah, kjer so se zopet zavrteli stroji in se je vrnil običajni proizvodni živ-žav. Jutri pa bodo ponovno začeli z delom tudi v tekstilni tovarni v Podgori, kjer je pravtako vse mirovalo dva tedna zaradi skupnih poletnih počitnic. Obenem s povratkom na delo se bo razgibalo tudi sindikalno življenje, saj je ostala nerešena vrsta sindikalnih problemov, katerim so PORTOROŽ, 22. — Vreme, ki je prva dva dni nagajalo prirediteljem in tekmovalcem V. Jadran Cup se je danes popravilo, tako da so zjutraj zaključili tretjo serijo skupinskih skokov z višine 1000 metrov na cilj, popoldne oa izvedli prvo serijo štafetnih skokov z višine 2500 metrov. V disciplini skupinskih skokov z višine 1000 m na cilj sestavljajo ekipo štirje padalci, ki zapustijo po vrsti letalo in morajo odpreti padalo v časovnem razmahu 0 do 10 sekund od trenutka odskoka ter pristati na cilju, ki ga označuje štirikraki križ v krogu s premerom 50 metrov. Točkuje se razdalja točke dotika tal od središča kroga in sicer po tabeli 1 cm = 0,1 točka. Vsak tekmovalec lahko dobi največ 250 točk, ekipa pa 1000; izvajajo se tri serije skokov, točkujejo pa le dve najboljši. Zmagovalci v disciplini skupinskih skokov na cilj z višine 1000 m so bili v moški konkurenci Cehi z rekordnim številom točk: 1964,2, kar pomeni, da so v dveh serijah zgrešili skupno središče kroga — absolutno ničlo — le za 3 metre in 52 centimetrov! Njim sledijo SZ, Francija, ZDA, Velika Britanija, Madžarska, Belgija, Avstrija, Bolgarija, Finska, Jugoslavija, Italija se nahaja na 15. mestu. Pri ženskah so zmagale padalke Francije pred V. Nemčijo, SZ in CSSR. Preseneča natančnost v skokih, ki so jo pokazale : -noge ekipe, kar priča o resnosti priprav, ki so jih imeli pred nastopom v Portorožu. Cehi in Francozinje so zmagali v tej disciplini tudi v tekmovanju na IV. Jadran Cup. Popoldne so izvedli prvo serijo skokov padalske štafete iz višine 2500 metrov na cilj, ki je poleg atraktivnih skokov najbolj drzna panoga. Ekipo sestavljajo trije padalci, ki zapustijo letalo v raz mahu najmanj ene sekunde drug za drugegim. Drugi in tretji padalec imata v roki štafetno palico: v prostem padanju poda drugi padalec svojo palico prvemu, tretji pa nato drugemu, padala morajo odpreti najkasneje na višini 4001 metrov ter pristati na cilju. Sovjetskemu padalcu se danes m odprlo padalo, zato se je moral ; oslužiti rezervnega, kar je imelo za na srečo edino neljubo posledico, da je pristal daleč od cilja. Seveda je gledalcem za trenutek zastal dih. Po prvi seriji skokov vodi v moški konkurenci ekipa ZDA, sledi ji Jugoslavija. Italija je na 6 mestu. Pri ženskah so prav tako na prvem mestu padalke ZDA, katerim sledijo Čehinje. PRIJATELJSKA TEKMA Bor 3 Breg 0 V prijateljski tekmi, ki so jo včeraj odigrali na stadionu «Prvi maj«, je ženska šesterka Bora z lahkoto premagala dekleta Brega, med katerimi je bilo mnogo mladih, ki so bila seveda neizkušena. Borovke so tako z lahkoto razpolagale z nasprotnicami, kar nam tudi pričajo rezultati setov, ki so bili: 15:6, 15:5, 15:11, seveda v korist Borovih predstavnic. skega sporeda, je precej razočarala številno občinstvo, ki se je zbralo ob robu igrišča, in tudi same igralce, ki so z nestrpnostjo čakali sodnika ter so morali nato sprejeti slučajnega sodnika, ki se je športno ponudil za sojenje. Ta dogodek je sprožil nekaj polemik, ki gotovo ne koristijo nadaljnjemu poteku turnirja. Dobro, organizacija ni uspela, še več jo je polomila, toda zato ne smemo udariti po prirediteljih, ki so za turnir že dosti napravili in se bodo nadalje še bolj potrudili, da bo vse v redu potekalo. Društva pa morajo priti prirediteljem na roko, jim nuditi potrebno pomoč, s tem da pripravijo igralce za tekme. DIRKA PO RF.DIPUGLI Valenčič med najboljšimi V petek smo imeli priložnost videti v Redipuglii nekatere Jugoslovanske ase. 165 km dolge krožne dirke so se poleg kolesarjev iz Julijske krajine in drugih krajev severne Italije udeležili še Valenčič, Škerlj, Boltežar, Božičnik, Hvasti, živkovič Dirka je bila bojevita, 20 kolesarjev je zbežalo takoj v začektu. Do Gradeža je bila hitrost 48 km na uro. Zaradi burje pa se je nato zmanjšala. Na hribu Sv. Mihaela je ubežal 19-letni Stane Božičnik, presenetljivi drugi na dirki po Jugoslaviji. Ta si je takoj nabral precejšnjo prednost in privozil v Re-dipuglio z minuto naskoka. Po 5. krogih po Redipuglii so ga zasledovalci ujeli. Medtem sta od Jugoslovanov ostala v dirki le še Valenčič in Božičnik. Ostali so morali odstopiti. Valenčič je bil vseskozi najaktivnejši, toda bil je preveč osamljen in ni mogel nič proti močni koaliciji kolesarjev iz Lombardije. Vrstni red na cilju: 1. Morellini (Aurora Brollo Desio) v 4 urah 2' — povprečna hitrost 40,909 km na uro 2. Quintarelli z zaostankom 52” 3. Braggon (Fiat Torino) 52” 9. De Gobbi 1’29” 10. Valenčič (Rog Ljubljana) 1'29” Takoj drugi dan, to je v soboto, pa se je v Metliki na Dolenjskem pričela dvodnevna mednarodna dirka «Po Beli krajini«. Prvi dan je bila dirka na kronometer, kjer so tekmovali v parih. V nedeljo pa so tekmovali posamezno na cesti. Najbolj pričakovana para sta bila vsekakor Škerlj — Valenčič in pa Uršič — De Gobbi. Posebna atrakcija je bil Uršič, svetovni amaterski rekorder na 4000 in 5000 m ter srebrna kolajna na olimpijskih igrah v Tokiu. Smola pa je hotela, da je moral zaradi okvare na kolesu odstopi ti. V nedeljo pa je premočno zmagal Boltežar. Radi iiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiii"1 Celjankam «Prva trofeja Sokola* Predsednik Sokola Terčon je v nedeljo izročil kapetanki Partizana i* Celja «Prvo trofejo Sokola« TI TA TTTTITFJVFITTIM^ Med delom sem se naenkrat dotaknil z roko kositrnega Alj J JA A^AAAIAjII UUM\.xr ---------- nika — zelo stare družinske relikvije. Prenehal sem delt SREČANJA S SODOBNIKI (Odlomki iz knjige «Ljudje, leta, življenje») j JOLIOT- CURIE «Redko razmišljam o smrti, toda kadar mislim nanjo, počenjam to intenzivno in si ne prizadevam pobegniti pred od-] govorom,« mi je govoril Joliot-Curie na praškem letališču. ((Človek ne mora prenesti misli, da bo izginil. To ni fizičen strah, j temveč nekaj resnejšega — nesprejemanje izginjanja, praznine. Zdi se mi, da se je ideja o zagrobnem življenju prav zato I tudi rodila in medtem ko je bila znanost na začetku, so se ( ljudje tolažili z iluzornim upanjem. Znanje terja od človeka pogum... Neobstoj zagrobnega življenja nikakor ne pomeni ne-' gacije nadaljevanja. Obstaja fizična zveza generacij, njo narekuje narava. Toda obstaja tudi druga zveza — delo, ustvarjanje, ljubezen, tisto, kar obstaja, ko izginejo tako človek kot njegovo ime m celo kosti...« Te besede sem si zabeležil, toda Joliot je izrazil svojo ml-sel mnogo bolje osem let kasneje v eseju ((Človeške vrednote znanosti ): ((Večkrat sem bil prisiljen biti priča strahotnih raz-j očaranj, ko so ljudje nenadoma izgubili vero. Toda... Rad bi ! povedal, toda vrag naj ga vzame, zakaj mora zagrobno življe-| nje obstajati v nekem drugem, onem svetu? Ko sem razmiš-j jjal o smrti celo v mladih dneh, sem videl pred seboj problem, ki je globoko ljudski in zemeljski. Mar večnost ni živa, otipljiva veriga, ki nas povezuje s stvarmi in ljudmi, ki so obstajali pred nami? Ce mi dovolite, vam bom povedal o nekem svojem spominu. Kot deček sem neki večer sedel in se učil. svečnika — zelo stare družinske relikvije. Prenehal sem delati, ves prevzet od razburjenja. Ko sem zaprl oči, sem videl podobe, katerih priča je bil nedvomno stari svečnik... Kako so odhajali v klet na dan veselih proslav rojstnih dni, kako so ponoči sedeli poleg trupla umrlega... Zdelo se mi je, da čutim toplino roke, ki je v teku stoletij držala svečnik, da vidim obraze... Seveda, to je fantazija, toda svečnik mi je pomagal, da sem ugledal tiste, ki jih nisem poznal, da sem jih videl kot žive in končno sem se osvobodil strahu pred neobstojem. Sleherni človek pušča na zemlji neizbrisljivo sled, pa naj bo to les iz ograje ali kamnite stopnice. Rad imam les, ki blesti od dotikov številnih rok, kamen, ki je izlizan od tujih korakov, rad imam svoj stari svečnik iz kositra. V njem je večnost...« (Zgodbo o Joliotu sem začel z razgovorom o smrti, toda zdi se mi, da nikoli nisem srečal vitalnejšega človeka kot je bil prav on. Pet let je minilo od njegove smrti, toda težko si predstavljam, da njega ni in pogosto zasačim samega sebe, kako pomišljam: škoda, ker Joliot ni prišel, povedal bi, kaj je treba storiti...) Razgovor na praškem letališču je imel svoje nadaljevanje. Jolioc se je 1955. leta povrnil k isti temi. Na Dunaju je bilo razširjeno zasedanje svetovnega sveta. Joliot je trdil v referatu, da so zbrane zaloge jedrskega orožja zadostne za uničenje življenja na našem planetu. Takšna ocena se je nekaterim zdela pretirano pesimistična (((Razsojanje strokovnjaka. S političnega stališča je to nepravilno...«). Pripotoval sem z Dunaja v Pariz dva tedna za Joliotom; čakal sem na vizum. Takoj je prišel k meni sekretar Joliota Roger Mayer: «Joliot pravi, da bo moral zapustiti položaj predsednika, ne more se odreči svojim prepričanjem kot znanstvenik...« Incident je bil hitro zglajen. Joliot se je pomiril, ko pa sva se srečala, je takoj rekel: ((Razumite — to je zadeVa vesti! Politika je vzvišena ljudska funkcija. Toda, če kljub zdravemu razumu, kljub sovjetskim predlogom, kljub vsemu, kar delamo, pride do katastrofe, vam zagotavljam, da ne bo nikogar več, ki bi rezoniral o politič- nem nesmislu minulega dogodka... Ko so mi izročali v Stockholmu Nobelovo nagrado, je bilo vse svečano. Jaz sem malce pokvaril splošno, dobro razpoloženje... Takrat se še nisem zavedal moči atomske energije, nisem mogel predvidevati Hiro-šime, a vendar sem zaključil svoj govor z opozorilom: Previdno! Moči, ki jih je človek sprostil, so ogromne. Omenil sem nove zvezde, ki nastajajo in izginjajo, to je bila prej podoba kot znanstvena hipoteza... Človekova smrt je strahotna, toda tisto, kar je bil ustvaril, ne izgine — prepričan sem, da jo kljub krivenčasti poti zgodovine, kljub porazom, kljub neumnosti pojasnjuje mladost človeštva: minilo je komaj šest tisoč let, odkar je začelo misliti, dvesto generacij — da, kljub neumnosti obstajata napredek, gibanje naprej... Religiozni ljudje so menili, da obstajajo razumna bitja samo na Zemlji. Težko, da je tako... Toda, če vsemu temu navkljub pride do atomske katastrofe... Kaj bo pa potem? «Nova zvezda«? Praznina? Ena generacija izroča drugi generaciji štafetno palico — ponavljam vaše besede. Toda komu bomo izročili tisto, kar je bilo ustvarjeno v teku šest tisoč let? Vacuum? Sami ste mi pravili, da sem optimist. Toda ponavljam: previdno! Izmed vseh stvari so najnevarnejše iluzije. Človek, ki se je bil pravkar oženil, našel stanovanje, si bo težko predstavljal, da se mu ne bi posrečilo namestiti pohištva, od vsega pa bo ostal samo še prah... Ni kriva znanost, temveč neenakomerni razvoj človeštva. Nekateri ljudje, žal, imajo veliko oblast, pa nimajo niti moralnih zavor niti elementarnega znanja: predstavljajo si, da je sprostitev atomske energije odkritje, ki je prišlo na vrsto, nekaj parnemu stroju podobnega ali pa motorju z notranjim zgorevanjem...« Ni mogoče biografije Joliot-Curieja (tako ga označujejo v knjigah in listih), Joliota (tako so ga nazivali ljudje, ki so ga poznali), Freda (tako so ga klicali prijatelji) ločiti od problema, ki so nam ga vsilili v zvezi s porajanjem nove fizike. Jutro novega obdobja človeštva sem videl na predvečer svojega življenja. Seveda so me Einsteinova odkritja presenetila že v začetku dvajsetih let, čeprav sem jih slabo razumel. Hirošima me je pretresla z veličino strahot, toda nisem se zavedal h11* nulega dogodka. Zaradi atomske bombe sem negodoval, ker je bila tisočkrat, desettisočkrat močnejša od navadne bombe-Nisem razumel, da je tragedija v nečem drugem: znanje j0 prehitelo moralo. Oblast v Ameriki ni bila v rokah profesorja Frincetonske univerze, ki so ga smatrali za genialnega čudaka z dolgimi, kodrastimi lasmi in z ljubeznijo do človeka iz prejš* njega stoletja, temveč v rokah čisto prijetnega, sodobnega člo* veka, standardnega politika, ki se je čisto slučajno znašel ba položaju predsednika. Einsteina sem poslušal s spoštovanjem, toda z njim se«1 preživel samo nekaj ur. Z Joliotom pa sem se sestajal pogosto v teku osmih let. Vzljubil sem ga — njegov razum, občutljivost« slikarja, intuicijo, zares žensko, pogum, čistost. Nisem ga imej samo rad, tudi hvaležen sem mu bil — pomagal mi je razumet* tisto, kar je dotlej ostajalo zame nedosegljivo. Njegove besede« pa tudi njegova usoda, so mi omogočile, da sem ugledal obraz novega obdobja. Na grobu Joliota je njegov prijatelj Berna* rekel: ((Tragedija Joliota je bila tragedija plemenitosti...« 2ve* čer pa je Bemal dodal: «In tragedija znanosti...« . Včasih pravimo za pisatelja, da je podoben svojim knj*1 gam. Morda je bil tudi Joliot-Curie podoben svojim delom, t0* da tega ne vem, preveč sem nepoučen o sodobni fiziki, da b lahko sodil o tem. Toda zame Joliot ni bil, tako po načinu obnašanja, razgovora in zanimanja, skratka po duhovni strukturi, povezan s predstavo o učenjaku, ki se je bila v meni izobb kovala še v detinstvu: najmanj od vsega je bil še ozek strokovnjak, asket, raztresen kabinetni učenjak. Sicer pa so vS modrovanja o rojenih učenjakih, pesnikih, inženirjih, glasben kih raztegnjena in samovoljna. Joliot mi je nekoč rekel: «T di sam se čudim, da/sem postal učenjak. Kot učenec sem s njal, da bi postal poklicen nogometaš, prerokovali so mi siJa no prihodnost. Zgodilo se je drugače... Verjetno me je nek3J pritegnilo k znanosti. Kolebal sem — kemija ali fizika? OČuo tudi tukaj ni šlo za preprosto slučajnost. Ne vem, če bi irn dovolj upornosti, potrpežljivosti... (NadaUevanje sledi) 559 - IOUKU2NKA GORKA. Ulica 24 Maggio 1/1 feleton 33-82 UPRAVA. TRSI - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - TelefOD 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna H00 Ur traapreJ Četrtletna 2.250 Ur, polletna 14()U SFRJ: AD1T, J2S, Ljubljana, Stari trg Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 UREDNIŠTVO- TRS'1 - UL MONTECCH1 b, II., TELEFON 93-808 Ul 94-638 - Poštni preda llr celoletna 7 700 m - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun. -------- -------=_ ----- __ 3/1 telf.on 22-2U7 tekoči račun pri Narodni banki v Liubljanl - 501-3-270/1 OGLASI: Ona oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tinančno-upravnl 250, osmrtnice L50 Ur. — MaU oglasi 40 Ur lwser’n - Oglasi txmf* goriške pokrajne se naročaje pri upravi. - Iz vseb drugih pokrajin Italije pri cSocietk Pubbllcltk ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst ____ _ za