PoCtolns niaran* • rotovuu Leto Xm, št 269 Ljubljana, četrtek 19, novembra I936 Cena 1 Din „ j, i a v uisivo. — juuijaiia, aoiulije v*> Ulica a. — i tieiod st. 612Z, S120, 3124. i 12». i 1281« inseratm oddeiea: ujuDijana, Selen* ouigova Oi- > — lel 4392. 8492. Podružnica Maribor: Gosposka Uilcs St. 11. — leiefon dL 2456. r-ouružnica oeije. Kocenova ulica AL i. — leiefoo St UMA. .iuiiuni pn post cek. zavodih: Ljubljana st. 11 «42. Praga člslo 78.180. vVlen n. 105 2*1. dan, razen ponedeljka. Naročnina zna&a meaeCno Din Jt6v— Za hMwwi>Btvo Din 40.— Urednifitvo; Ljubljana, Knafljeva ulica A. TeUtton 8122, 3123, 3124, 3125. 3126. Jtaittor, Gosposka ulica 11. Telefon M. 2440 Celje, StrossmayerJeva ulica tiar, 2. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Poraz madžarskega revizionizma V preteklih dneh je srednjeevropski revizionizem doživel udarec, od katerega si ne bo tako kmalu opomogel. Ako natanko premislimo, vidimo, da je pravi neodjenljivi revizionizem doma samo še v Budimpešti, dočim sta njegova dosedanja velika zaščitnika, Nemčija m Italija le od časa do časa dajala v javnost kako izjavo, ki se je dala tolmačiti kot zahteva revizioizma, toda takim izjavam običajno niso sledila dejanja Spričo dejstva, da stoji madžarskemu revizionizmu na poti ogromna utrdba Male antante, je postal madžarski histerični krik po pravici, kakor si namreč pravico predstavlja peščica madžarskih aristokratov, ne samo nadležen, marveč v svojem ponarejenem patosu naravnost smešen Madžari se v osemnajstih letih jadi-kovanja niso naučili gledati na svetovno dogajanje z realnimi pogledi. Zabubili so se v svojo užaljenost in reagirajo s prekipevajočim in pretiranim veseljem na vsako besedo vsakega zapadnega državnika in politika, proglašajo vsakega za dobrotnika, kdorkoli je kdaj govoril o Madžarski le s senco obžalovanja nad nje popolnoma zasluženo usodo. Ves ostali svet ve, da trenutna potreba, morda zgolj potreba govorniškega efekta, državnikom često nalaga dolžnost, da vržejo drobtinico priznanja tudi v smer Budimpešte To se je posebno dobro pokazalo o priliki znamenitega Mussolinijevega milanskega govora Na madžarski naslov izrečene tople besede o »velikem pohabljencu« so bombastično komentirali na način, ki bi ga noben razsoden človek v dučej~-vih izvajanjih ne mogel najti, ker v njih ni bilo prav ničesar, iz česar bi se dalo sklepati na kako pozitivno italijansko podporo madžarskim težn-am KI ub temu je ta odstavek milanskega govora zopet enkrat zmešal vse ?lave tam ob srednjem Dunavu. Po vsem tem je b;la za Madžare veliko razočaranje že sama dunajska konferenca nmskega bi k^ ker -evizioni-zem na njej ni prišel do javnega izraza. Še hujše razočaranje pa je sledilo iz Nemčije Znani hitlerjevski ideolog m avtoriteta za mednarodno politiko Ro- i senberg ie v glavnem glasilu narodno- i soeialis+ične stranke odkrito oourtaril, da Nemčiji ni prav nič ležeče na revi-zionistični fronti in da se v nikakem pogledu ne bo zavzemala za te megl n> načrte, ki samo kvarijo širšo in važn j-šo zunanje-politično koncepcijo Ta ugotovitev ;e na Madžarskem učinkovala kakor mrzel curek z-i vrat političnim zanesenjakom, ki so bil že pr pričam. da je politični ooloža' tako dozorel da bo »veliki pohabljenec« ž° jutri lahko vrgel str3r> svoje proteze in nastopil zo^et v v?oi svo?i »tisočletni sv.>-to-"tr>fanski« krasoti. Naivnost B'-d mo°šte je naravnost ob7:alcvania v-edna sni onemogoči vsako pozitivno in "ealno pclit-ko. k5 M lahVo nrinrtrlo r>«rom"° kor;s'i vsem podonavskem država—> ;n r»p v zadnji '--<-t; Madža-ski s"m;. D->'"~li ie ž" bili znakov, da ne more bit5 ni'i govora r reviziji madžarskih me1*\ toda za-flerFerrrm v Eud"m~est.i ni bratislavski sestanek nove'!nI ničesar: takisto so cst-li nri svniem no nos^u "im'inska-ra kralja v Pragi kakor jim tud; obisk ■ ■"-ovnske?a ministra zu^an^b z^Hcv ■/ P-^Tadu n: norron"1 nič^sa'* Oni se t-iirnio. kako b; nrr--l: ti ^nnm nja in z^makrjeno gJeda'r dr^am. da bi mor-d-> i" uzrli kak žarek zar:e. ki se iim bliZ' 1. Dunajska konferenca ie HI a za rev'-zionis^e oni forum. ki b> razvil »madžarsko vprašanie'< ter načel vse-debato, iz '-qfero bi morala vz~^k-niti obnovliena Madžarska z vsemi atr:-huti ki iih ii dodai.o do 4:ra:n"r'; zbi-čana i red enti stična neučakanost Z^oHi-lo r>.o se ie ra^n^ n^s^o+n^ Ne "amo. da Duna^ ni mčesar ukrenil ,T tem pogledu. marveč ie iz Berlina orišla clo odločna zavrnitev revizionizma. tako jasna Ho gotovo odtehta vse one gradove v oblakih, ki so iih bili Madžari zgradb na temeliu du?ejeve(?a govora. Po tem udare1 so revizionist.i za eno skušnjo bogatejši. Zviti bodo morali svoie zastave in čakati ugodnejšega trenutka. ko jih nobeno izkustvo pouči o dejstvu, da je zahteva po reviziji vsako leto neumestnejša in da je postala že pooolnoma nesodobna. Postala je namre* postulat reakcije in njena emeš-nost ie v tem. da hoče zavrteti kolo zgodovine nazai. ne računajoč z dmam ko treh mladih osvobojenih narodov, ki si svoje svobode in državnosti ne bodo dali vzeti samo zato ker misli skupina madžarskih plemičev. da se morajo milijoni Slovanov in Rumunov spet vrniti v njihovo robstvo. Madžarska revizija ie premagano stališče, ki mu nikaka sila ne more več vrniti aktualnosti. RAZOČARANA MADŽARSKA Madžari pričakujejo »politični poudarek" svoje zveze z Italijo, ki jim ga dunajska konferenca ni dala, od Horthyjevega obiska v Rimu Dunaj, 18. novembra, b. Dočim je doslej avstrijsko časopisje prinašalo iz madžarske prestolnice le ugodna poročila o rezultatih dunajske konference, češ da so v polnem obsegu zadovoljili madžarska pričakovanja. je priobčil sedaj »VViener Montagsblatt«, čigar zveze z madžarskimi uradnimi krogi so dobro znane, daljši članek »iz posebnega budimpeštanskega vira«. ki je zbudil v vseh političnih krogih izredno pozornost. Senzacionalnost članka je v tem. da e z vidika madžarskih interesov spušča tudi v negativno kritiko nedavno zaključenih dunajskih posvetovanj rimskega trikota in da prenaša težišče teh posvetovanj v Budimpešto samo. Predigra dramatiene borbe Dunajska konferenca predstavlja pravzaprav le predigro k dramatični borbi, ki jo misli začeti Madžarska za izvojevanje popolne enakopravnosti v podunavskem bazenu. Ta borba se je začela s sprejemom italijanskega zunanjega ministra grofa Cinni na madžarskih tleli in bo dosegla »dramatični višek« ob priliki obiska madžarskega državnega upravitelja Horthvja v Rimu Nezadovoljstvo Madžarov v političnem ... Rimski protokoli, poudarja članek nadalje, so gospodarsko važni samo za Avstri- jo, dočim predstavljajo za Madžarsko »v glavnem le politično vrednost«. To toliko bolj preseneča, ker se je doslej stalno zatrjevalo. da so bili rimski protokoli sklenjeni predvsem zaradi gospodarske pomoči Madžarski, katere gospodarstvo trpi zaradi i preobilice poljedelskih produktov. Dunaj-! ska konferenca je razočarala Madžarsko vrh tega tudi v političnem pogledu ker je bil političen pomen rimskih protokolov pri j tej priliki vse premalo poudarjen Madžari [ so posebno poparjeni, ker ni v zaključnem uradnem komunikeju dunajske konference niti besede o reviziji, o madžarski enako j pravnosti pa le nekaj splošnih fraz. Kaj I bolj pozitivnega pričakuje z?to sedaj Ma-| džarska samo od izmeniave obiskov italijanskih in njenih državnikov, posebno pa od Horthvieve?a obiska v Rimu. in gospodarskem pogledu Madžari končno niso zadovoljni z uspehi dunajske konference niti v gospcdarskem pogledu. Problem raztegnitve trgovsko-po-litščnega sistema rimskih paktov na druge države je bil na Dunaju le načelno poudarjen. in sicer v glavnem glede Nemčije, ki pa sama ni pristopila k rimskim protokolom, marveč je pripravljene sklepati samo dvostranske pogodbe s posameznimi člani rimskega bloka. Članek se v tej zvezi zavzema za takojšnjo uvedbo gospodarskih pogajanj z Berlinom, katerih uradni začetek naj bi predstavljal obisk avstrijskega državnega podtajnika dr. Schmidta v Berlinu. Sele, ko bi se v teh razgovorih izka-zala možnost praktičnih uspehov, bi Madžari lahko z večjim zaupanjem zrli na nadaljevanje dunajskih posvetovanj v Budimpešti. Bof proti boljševizmu edina pozitivna stran Edina pozitivna stran se po mnenju madžarskih političnih krogov zdi sporazum glede skupne borbe proti boljševizmu v Evropi in s tem odklonilno stališče vseh držav rimskega trikota proti morebitni ustanovitvi sovjetske Katalonije, ki bi po mnenju italijanskih krogov pomenila začetek vojne Zanimivo je, da, so priobčili ta članek dunajskega Tista v daljšem izvlečku tudi raj^ovski listi" med njimi »Berliner Tage-blatt« celo na prvi strani z značilnimi naslovi. ki močno poudarjajo madžarsko nezadovoljnost 7 uspehi dunajske konference Skozi Avstrijo v Rim Budimpešta, 18. novembra AA. Na svojem potovanju v Rim bo regent Horthy potoval s.iozi Avstrijo. Od Dunaja do meje bo v njegovem spremstvu zvezni j kancelar dr. Schuschnigg. Tudi Avstrija proti reviziji Dunaj, 18. novembra, b. Iz saneeljivega vira se doznava, da je stališče, ki ga je zavzela uradna Nemčija glede madžarskih revizionističnih zahtev, naletelo v dunajskih uradnih krogih na zelo ugoden odmev, ker je tudi Avstrija na dunajski konferenci rimskega trikota z vso odločnostjo nastopila proti reviziji sedanjega stanja v srednji Evropi ker se ji za take iadeve sedanji trenutek ne zdi primeren. V tem vprašanju se Avstrija za sedaj ne teli «a nobeno stran angažirati. „Temps" o položaju v podunavskem bazenu Pariz, 18. novembra, b. Oficiozmd »Temjps« objavlja značilna razmišljanja o sedanjem političnem položaju v podunavsken bazenu in izraža prepričanje, da Mak antante nikakor ne bo dopustila najmanjše revizije t.rianonske mirovne pogodbe, kakor so to v posebnem komunikeju tudi uradno poudarili te dni v vseh treh prestolnicah Male antante. Sedanji položaj nalaga državam Male antante bolj kcxt kdaj poprej, da ostanejo edine. Skupna politika je našla svoje potrdilo v obisku rumunskega vladarja v Pragi- Vprašati pa se moramo, ali n morda že nastopil trenutek, da se napravi še korak naprej. Zveza držav Male antante je vojaško izpopolnjena samo nasproti Madžarski: bilo bi zelo pametno, te obveze razširiti in si medsebojno zagotoviti pomoč proti vsakemu napadalcu. To se seveda tiče držav Male antante samih, toda Francija ne bo mogla napram njim prevzeti nobenih obveznosti, ako se to ne zgodi. Danes se v podunavski polMiki križa več sistemov. Želeli b4. da ne bi v sebi kriH isker novih ]>ožarov. Fsragassskega notranjega ministra so našli včeraj v Lilieu mrtvega — Zastrupil se je s pimom Pariz, iS. uoveniijia. ui. rrancoa.ega notranjega ministra Henryja Saitnj,roa so davi iiiisu mi tvega v ujesoveni siaiiovanju v Liiieu. Sodna in zdravu.ška pre.Siiava je ugotovila, da je Jsitiengio izvršil Saffiemoi. Zabtrupii se je s plinom. To ji potrdil tuui njegov brat. ki je izjavil. da je bil tialengio zadnje čase zelo potrt. Maja IU3."< ga je hudo pretrtsia smrt njegove si,proge, nato pa je bilo v njegovi družini še vec smrtnih pninerov, ki so uiu šli zelo k srcu. Njegovo zdravje je bilo zau-nje dni zelo zrahljano. Kampanja, ki so jo vprizoriii pioti njeiau dtsi ičaiji. ga je sami razbuij.'la. čeprav se je izkazalo, da so vse obtožbe, ki »o jih iznašali proti njemu, docela neosnovane ter mu je bilo tako v vladi kakor v stranki ponovno izraženo neomajno zaupanje. Včeraj popoidne je še obiskal sejem v Lilieu ter je govoril o priplavali za svečanosti. ki jiih nameravajo prirediti prihodnji teden, ko bo nnel Biutn v Lilieu velik govor. Popoldne je še spi j i župana in delogac jo delavskih sindikatov. Izjavil je članom delegacij, da ga ta kampanja ne razburja toda njegov obraz je izdajal prav nasprotno. Nato ga je š' fei odpeljal domov Ko se je avtomobil ustavil, mu je Salengro rekel: Na svidenje jutri, nikar je odšel v svoje stanovanje. vSob: rice takrat ni bilo doma in zato ni znano, kako se je stvar dalje razvijala. Ministra so našli mrtvega na tleh v kuhinji, kjer so lani našli njegovo pokojno ženo. ki je bila izne-nada umrla. Profesor Legrand in dr. Cordon-nier sti ugotovila z?strupijenje pokojnika s svetilnim plinom. ?:nrt je nastopila snoči ob 11. adrid v plamenih Španska prestolnica je podobna ognjenemu morju V pričakovanju popolne okupacije mesta Predsednik vlade Blum je odpotoval v Lille. kjer se je poklonil pred truplom po ; kojnega Salengroa. Pogreb pokojnega bo ,v soboto ob 14. ★ Henrv Salengro se je rodil v Lilieu 30. maja 1£90. Bil je član socialistične stranke v Lilieu Vojake je služil pri pehoti. Ko so ga Nemci ujeli ga je nemško vojno sodišče obsodilo na dve leti ječe. ker ni hotel delati v neki livarni. Po vrnitvi iz ujetništva je postal tajnik socialistične zveze v severnem departmnnu. Postal je občinski svetnik v Lilieu. nato pa poslanec v de-partmanski zbornici in najnisled leta 1925 i žup-'n mesta Lillea. Za poslanca so ga iz-; volili leta 1927 in je bil kot tak tudi v sfnlnem upravnem odboru socialistične . stranke. Ko je postal notranji minister v i sedanji vladi, je imel Salengro zagotoviti j javni, red in mir v posebno težavnih razmerah. v čpsu socialnega gibanja ki se je večkrat pojavilo zadnje m°sefe. Njegov poslednji nastop v poslanski zbornici je bil pretekli petf>k pri debati o interpelaciji o r njegovi vojni a"eri. Znan je njegov ognjevit odgovor s poslanske tribune, kjer je i Sašslfe s?aše vlade Beograd,, 18. novembra. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je poslal predsedniku francoske vlade Leonu Blumn ob smrti francoskega notranjega mir.;strn Salengra tole brzojavko: V imenu kraljevske vlade in v svojem imenu mi je čast izrrči vam svoje najgloblje so-žalje ob smrti notranjega ministra Salen-to. Današnji dan je bil najstrašneši. Granate i" zračni torpedi silne velikosti so udarjali tudi v središče mesta in napravili strahotna opustošenja. Več mestnih okrajev je v plamenih. Prebivalstva se Je polastila foilna pan'ka in išče zavetja po kioieh in postajah podzemske žcleznice. Nebroj hiš je porušenih in uriiujejo >e največje umetnine španskega naroda. Gasilci ne morejo več zmagovati dela in obstoja zato nevarnost, da postane Madrid pravcato ognjeno morje. Eksploziji sledi eksplozija, zdaj pa zdaj zle-ti kakšno utrjeno poslopje v zrak. Puerta del Sol je žrtev požara. Nacionalistično topništvo je danes posebno srdito bombardiralo 17 nadstropij visoko telefonsko centralo, kjer imajo vladne čete svojo opazovalnico. Šest težkMi granat je padlo v neposredno bližano centrale in je poslopje že precej poškodovano. Ena granata je udariila v eo" bo, kjer je večja ekupina inozemskih novinarjev čakala na zvezo e svojimi uredništvi. Novinar i i so se k sreči še pravočasno umaknili v sosedne lokale in ni bil nihče od niih ranjen. 500 mrtvih, 1200 ranjenih Uradno je ugotovljeno, da je včerajšnje bombardiranje mesta terjalo 250 smrtnih žrtev, 800 ljudi je pa ranjenih. Od začet-:a tega tedna je po dosedanjih ugotovitvah našlo smrt okoli 500 ljudi, ranjenih je pa 1200. Večina žrtev so ženske in otroci. Pogled na nekatere ulice v centru je strašen. Granate, razni eksplozivni material in vžigalne bombe nacionalistov so preteklo noč merile posebno na okraj med poslopjem telefonske družbe na trgu Caleo Puerta del Sol. Na ulico Puerta del 501 vrženi torpedi iz letal so pri eksploziji napravili velikanske jame. Tramvajska proga na ulici Alcali ob vhodu v Puerto del Sol je vsa razdejana. V trenutku obstreljevanja lz zraka, sta bila dva tramvajska voza ravno na vožnji in sta poškodovana. Tudi tu je bilo več človeških žrtev. Trg Carmen je popolnoma uničen. Vse hiše v okolici so ljudje zapustili, večina izmed njih je poa-uSena ali v plamenih. Prebivalci teh hiš so preprosti ljudje in delavci in nižji uradniki; iz hiš so nosili svoje ubožno pohištvo. Na -stotine delavcev v vsej naglici popravlja ulice, raztrga ne od granat. Poulični boji Poulični boii, ki 6o se razvili po prodiranju nacionalističnih čet proti središču mesta, eo se nadaljevali danes ves dan. Nacionalistične čete so snoči zavzele ves severni okraj Madrida "n so danes opoldne prodrle do Stadiona, ki so ga zaviele po krvavih borbah na nož. Tanki vladnih fet so prodrli do ulice Ruperto Capidi, T mraku pa &o pm sledili močni oddelki pehote. Topništvo neprestano obstreljuje one Okraje mesta, ki bo še v rokah vladnih čet. Hudo so razdejana tudi franoosiko, rumunsko in italijansko jK/stei.ižtvo. Gsobje poslaništev je že v po nedelek zapustilo Madrid in se predelv Valencijo. Odpor delavske vojske v glavnem že strt Agencija »United Press« poroča, da je na-cionali^om v glavnem že uspelo streti odpor madridske delavske vojske, vendar je pričakovati, da bo Madrid definitivno padel Seje v treh dneh, če se branitelji prej sama ne odločijo za umik. Nacionalistično vojno poročilo Sevillski radio je davi o pol devetih izdal tale komunike: Naše letalstvo ljuto bombardira valencijsko cesto. Včeraj smo »tr-mogavili dve madridski letalu V Madridu so nacionalisti v tenodorskem okraju popolnoma uničili neko mednarodno kolono. Naša letala so obstreljevala med drugim vojno ministrstvo in vojašnico La Monta-no. Kolone iz seviljske pokrajine so pod poveljstvom polkovnika Caranze. sevillskega župana, zavzele ulice San Antonio, Lopes in General Rocardo. Severno od Pa*»ea Castellana se dvigajo pod nebo veliki plameni. Madridske čete so bile zažgale ta okraj, preden ga bodo zapustile. Posredovanje diplomatskega zbora CLani diplomatskega zbora, ki se še ntude v I^adridu. so ®kušali s parlamentarcem priti skozi fronto v zvezo s štabom generala Varelle, da bi se z njim dogovorili o omejitvi obstreljevanja mesta. Akcijo vodita britanski odpravnik poslov ter argentinski in mer hLški poslanik. Sestanek Azaae in Companysa s CabaUerom Barcelona, 18. novembra. AA. (Havas) Prezident Azana in predsednik katalonske vlade Companys sta odpotovala v nemarni smeri. Pravijo, da sta se v pokrajini Ga-stellon dela Plana sestala s predsednikom madridske vlade Largom CabaUerom in da je bil ta sestanek zelo važen- Vladni napad na Francova letališča Madridska obrambna jumta je danes izdala komunike, v katerem pravi, da ao vladne letala davi napadla letaHšči v Sakumanci in Telaveri, arzenal v Cardiifu in več drugih luk. ki so v nacionalističnih rokah. Že^eont ška postaja v Salamanci je v plamenih. Italija in Nemčija priznali Francove vlado Rim, 18. novembra. w. Nocoj ob 18. je agencija Štefani izdala naslednji komunike o priznanju Francove vlada po italijanski vladi: Ker je vlada generala Franca zasedla večji del Španije in ko je razvoj položaja vedno jasneje pokazal, da se v vzhodnih delih Španije ne more vei govoriti o enotni vladni oblasti, je fafiistična vlada sklenila priznati vlado generala Franca in od poslati k njej opravnika poslov, ki bo takoj odpotoval na svoje mesto. Do sedi nje diplomatsko zastopstvo v Španiji bo odpoklicano. Berlin, 18. novembra, br. DNB je objavi nocoj komunike, da se je nemška vlada odločila priznati nacionalistično vlado generala Franca v Burgosu ter je v svrho vzpostavitve diplomatskih odnošajev it imenovala svojega odpravnika poslov za novo osnovano poslaništvo v BurgOso. Za prvega poslanika ho imenovan najbrže eden izmed vodilnih nemških generalov. Dr. Otmar Pirkmajer Naše ceste In tujski promet Slovenci vemo visoko cenili tujski promet Spoznanja vrednosti tujskega prometa pri nas ni rodila zgoLj želja, da bi mogli izkoristiti to panogo za pridobitne namene temveč nujnost, da nase splošno kulturno stanje in bogate prirodne posebnosti mi kra lote gospodarsko eksplodiramo. Spadamo med alpske pokrajine kakor so na pr. Sn ca Tirolska in Solnograška, ki si samo s tujskim prometom ustvarjajo aktivno gospodarsko bilanco. Naša ožja domovina turna možnosti, da se preživlja z ekšportom poljedelskih proizvodov. Če b, tud, nekaj več producirala. kakor more sama porabiti, ne bi mogla z izvažanjem svojah pičlih pre sežkov bis»tveno vplivati na uravnavo naseda domačega gospodarskega stanja. ^ eno besedo: naša banovina ie navezana na tuj ski promet ne le. da boliše vnovči svoje po kvaliteti izvrstne, vendar po kvantiteti skromne kmetijske proizvode temveč da s pojačanim gospodarskim obtokom omogoči tudi ostalim slojem, ki se ne pečajo zgoji s kmetijsko produkcijo, da postanejo direktno ali indirektno deležni dobrin, ki jih prinaša tujski promet. Položaj je dokaj jasen. Zato se ne smemo čuditi, ce pri nas že vrabci na strehi pojejo slavo tujskemu prometu, ker pri vsaki umestni in neumestni priliki o njem razpravljamo ter ga uporabljamo, da lahko zagovarjamo svoj rastoči apetit ali pa, da dokazujemo ž njim tam. kjer bi nam sicer od ■povedal vsak drugi argument. Jn vendar ne moremo biti zadovoljni 8 tem. kako se pri nas obravnavajo razni problemi. ki ne le odločilno vplivajo na tujski promet, temveč so tako ozko povezani z njegovim razvojem, da moramo z vso zanesljivostjo računati s težkimi škodami, ce že ne s popolnem propadanjem, ako teh problemov ne rešVno zadovoljivo in pravočasno. Treba je računati z dejstvom, da kljub vsem ugodnem prednogojem nimamo monopolnega stališča v tujski industriji. Ne le da je danes že skoro ves svet spoznal narodnogospodarski pomen tu'skega prometa. marveč tudi onažamo. da so mnoge države svoi ekonomski načrt in vso gospodarsko politiko in udejstvovanje prikrojile potrebam te nanoge. Povsod hite z največjo naglico, da store vse mogoče^ za razmah tuiskega prometa in zadovoljitev tuica. Potujoča pubMka danes daleč ni več tako skromna, kakor je bila še pred desetrni leti. Saj povsod tekmnieio. da bi postregli boljše in nudili več. da b? no-stali boli mikavni in bi boji ugaiili okusu poset.ni.kov. Ako pomH^mo kaj vse se je storilo v zadiniem deceniju v posameznih državah za po^eševan ie tujskega promeit. se nas 'ahko loteva strah za našo bodočnost. Gotovo je, da se nahaia-mo v resni nevarnosti, da bo začel propadati interes za naše lepe kraje, akn skoro ne nad-oknadimo, kar smo v zadnjih letih zamudili. Predvsem mislim na naše ceste. V svobodnem tujskem prometu igra avtomobilizem eminentno vlogo. Odkar se uporabljajo motorna vodila, dovajajo ceste tuica v tajvažneiše tujs-koorometne kr^iV. pa tudi v neposredno bližino onih naravnih krasot, ki iih z železnico ne bi mo-r>e| oosetiti. Z avtom si morete v najkrajšem času ogledati celo vrsto krajev, ki so sicer dostopni Ie s fak;mi časovnimi žrtvami, kakršnih v d^>hi današniefa živlienjskega tempa za ve^Tc krog liudi sploh ne more prenašati. Za*o je avtomobilizem tu;sko na'uspešneiše propagandno sredstvo za tujsko prometne kraje. V zadniem easu se v naš' javnosti mnogo razpravlja o cestnem fondu, k? bi se nai ustvaril kot nek avtonomen finančni in^trrment za ureditev našega cestnega omrežja, da bi se moglo usooeobtti »a Potrebe modernega prometa. Naši gospodarstveniki so rekli svoje. Smatrajo sicer, da je neobhodno potrebno da se naše ce-; ste urede, aild obenem poudarjajo, da naj današnji časi ne prenašajo novih bremen. Brez denairja se gotovo ne dajo poboljšati naše ceste. Mi smo mnenja, da bo treba postaviti vprašanje, ali gre za neobhodne ali neodložljive investicije, ki bodo prinašale našemu narodnemu gospodarstvu m s tem tudi posameznikom koristi, ali pa se dajo izdatki preložiti na boljše čase. Na to vprašanje je treba odgovoriti pri vsej zavesti za odgovorno sit in ob iskrenem priznanju sil itn sposobnosti. Vsi vemo da brez moderndzaicnje cest pri nas tujski promet ne more napredovati Tujski promet pa ni vprašanje, ki zanima le naše obrtnike, trgovce m undu-strijce. temveč je problem, ki tangira življenjski obstoj tudi našega kmeta, delavca in bajtaria. skratka celokupne nase slovenske pokrajine. Za tuiski promet velja pri nas to. kar je bil Rimljanom izrek: navigare necesse esft, vivere non necesse. Za nas ni življenja brez tujskega Pometa Brez tujskega prometa smo obsoieni na propadanje in še večje obubožan,e ter se ne moremo izognil gospodarski katastrofi. ki nam preti zbo<» naše neugodne socialne strukture glede na razder tev poljedelskih zemljišč, kakor tudi zaradi raztoče preobremenitve naše zemlje z naravnim prirastkom prebivalstva Oolerno se okrog sebe! Kaj so storili naši"sosedje v Avstriji, Italiji, Madžarski, da ne govorim o Nemčiji. Švici in Franciji! Al nas ne sili geografski položaj, da tudi mi uredimo naše ceste ter tako omogočimo domačemu avtomobilizmu razvoj, mednarodnemu motornemu prometu pa prosto pot v naše kraje ter preko našega planinskega raja na čarovito Primorje m v druge interesantne predele naše države. Ni dvema, da se nahaiamo na važni prekretnici ali pohitimo, da s podvojeno pridnostjo in požrtvovalnostjo ustvarimo osnovne pogoje za izravnavo naše gospodarske bilance ter tako poživimo s nojačenim prometom ves naš gospodarski življenjski tok. ali pa bomo oskosrčno zatrpali s svo-j-'mi protesti izvor za blagostanje naše slovenske pokrajine. In zakaj se mudi? Dravska banovina ima koli 6.000 km cest, ki služijo avtomobilskemu prometu. Za najnujnejšo _modorni zračijo prihaja v poštev kakih 1500 km cest. Ako bi vsako leto uredili vsai 50 km cest, za kar potrebujemo približno 30.000-000 Din, bi rabili trideset let. da to nalogo dovršimo. 2e pred 5 leti je izšel iz naše banovine pred'og za ustanovitev banovin«kega cestnega fonda, ki je bil tik nred aktivizacijo. a je propadel iz onih razlogov, ki tudi danes ogrožajo zamisel cestnega fonda, to je: pomanjkanje smisla za napredek, pomankanje požrtvovalnosti za samega sebe in poman'kanje čuta odgovornosti za našo bodočnost Verujemo, da b^ zmagal tokrat zdrav razvm. Zlasti mi Slovenci ne cmftmo biti krivi, aiko se bo vprasn^e sodobne ureditve naš'h cest zonet odlagalo na nedoločen čais ali pa reševalo brez programa še sito let. Zahtevamo, da se nemudoma za-tf<->tnviin potrebna sredstva za načrtno modernizacijo naših cest. in sicer neodvisno od drz^vr-ega in banovinskega proračuna, tako da bodo v rvoaaimeznih pokraiinah nabrana sredstva oriši* v dobro v nrvi vrsti za potrebe di^ičnih pokra ;in, državne carine na. v Vo'ikor so v zvezi « prometom. nai služiio za potrebno izrovnnv.0 z ozir^M r>A neenake ekonomske prilike v naši državi! Kolikor trajajo - toliko so vredne [uskl napori v Baltiku Potovanje maršala Jegorova v prestolnice baltskih držav — Nevtralna politika baltskih držav in Rusija Riga, 18. novembra- b. Splošna napetost v Evropi, ki se v nekaterih njenih predelih stopnjuje še z lokalnimi spori in napetostmi večjega obsega je odvrnila pozornost evropske politične javnosti od pomembnega potovanja maršala Jegorova. šefa generalnega štaba rdeče armade, v prestolnice baltskih držav: Rigo, Kovno (Kaunas) in Reval (Talin). V Rigo je Jegorov prišel danes, da prisostvuje vojaški paTadi ob priliki današnjega praznovanja letonskega narodnega praznika. Uradno so ti obiski visokega ruskega vojaškega gosta v baltskih prestolnicah napovedani kot vrnitev obiska šefov vseh treh baltskih generalnih štahov v Moskvi pred dobrim letem. Obisk maršala Jegorova naj sedaj potrdi dobre odnosa je. ki vežeio baltske države s Sovjetsko unijo. Še v maju tega leta so vse tri baltske države stale na stališču kolektivne varnosti, ki je odgovarjalo tudi ruski zunanji politiki. A7 zadnjem času pa so nekateri evropski dogodki vplivali tudi na te države v smislu poudarjanja težnje po boli nevtra.ini politiki. katere cilj naj bi bil formiranje nekak- šnega baltsko-skandinavskega mirovnega bloka, ki naj bi se v nekaterih sedanjih prevročih evropskih sporih ne izpostavljal preveč. Ta blok naj bi bil obenem ovira za morebitni nemško-ruski spopad v tem predelu Evrope. Most k formiranju takega bloka naj bi po mnenju nekaterih baltskih političnih krogov tvorila Finska. Vse to je seveda vznemirilo Rusijo, ki želi sedaj preprečiti tako formacijo v svoji neposredni bližini in spet pritegniti v svoje vplivno območje vse tri baltske države, katerih zunanji ministri so za 9. decembra napovedali novo konferenco baltske antante v Rigi. Naloga Jegorova je sedaj, da baltske kroge prepriča o nesmiselnosti nekakšne nevtralne politike, ker bi ž njo spora med Rusijo in Nemčijo ne preprečile, same pa se s item izpostavile nevarnosti, da pridejo postopoma popolnoma pod nemški vpliv. Zaradi vseh teh momentov pa je razumljivo, da v vseh tukajšnjih političnih krogih pripisujejo obisku maršala Jegorova velik politični pomen. „Obzor" in bivši samostojni demokrati »Obzoru« so bivši samostojni demokrati neprijeten trn v peti, pa naj so potem že v JNS ali pa v taboru dr. Mačka. Če le more, udari po njih, z enako slastjo po dr. Kramerju, dr. Andjelinoviču in Demetro-viču. kakor po dr. Budisavljeviču ali Vil-derju V torkovi številki razpravlja o občinskih volitvah v primorski in savski banovini. Po sebi se razume, da je pri tem zopet enkrat definitivno pokopal JNS. To pogrebno opravilo je pač dolžan eni skupini svojih gospodarjev. Zato to niti ni važno, bolj zanimiva pa so druga njegova priznanja in izvajanja. Predvsem toži »Obzor«, da so se pri občinskih volitvah v primorski banovini zelo agilno udejstvovali marksisti in zbrali lepo število glasov celo sv dalmatinskem Zagorju, o katerem so poprej vsi mislili, da stoji do zadnjega moža za dr. Mačkom. »Obzor« je seveda pozabil povedati, da so marksisti operirali med ljudstom z najbolj ekstremnimi separatističnimi in šovinističnimi gesli in z zlorabo imena dr. Mačka. Posebno interesantne pa so konstatacije »Obzora« na račun bivših samostojnih demokratov iz tabora dr. Mačka. O njih trdi »Obzor«. da so dobili v savski banovini sa- mo eno občino, in iz tega izvaja, da so prav za prav izgubili pravico do obstanka. Ako se hočejo še rešiti, morajo na vsak način močno poživiti svojo akcijo med srbskim prebivalstvom savske banovine. Tako akcijo je že tudi napovedal novi predsednik Adam Pribičevič. »Obzor« je že ponovno, direktno ali indirektno, navalil na pribičevičevce, samo da jim daje vedno drugačne nasvete. Enkrat jim svetuje, naj sploh likvidirajo, drugič pa meni, da bi se morali pretvoriti v izključno srbsko stranko, hrvatske pristaše pa vsmeriti pod direktno vodstvo dr. Mačka. Sedaj je prav za prav še najbolj prizanesljiv, ker zahteva od njih samo to, da okrepijo svoje delo med prebivalstvom. Ne bomo se mnogo motili, ako napišemo, da služi »Obzor« s svojo akcijo proti pri-bičevičevcem istim činiteljem, kakor s svojim večnim pokopavanjem JNS. Obleke iz našega blaga trajajo po več let,ne 88010 030 Izbira torej ni težka. ___ Cene našega blaga aa obleke so od 120.— do 180-— dinarjev po metr« VLADA TEOKAROVIČ i KOMP. P a R A Č I N Tkanine za vsak te p m vsak okus. TovarnlSke prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4 in v vsakem večjem mestu Jugoslavije. Roosevelt odpotoval v Južno Ameriko Washington. 18. novembra. AA. Predsednik Roosevelt je snoči odpotoval v Južno Ameriko. Beležke „Kdo bo gospodar Jutra?44 Pod tem senzacionalnim naslovom je izšel v opoldanski izdaji »Slovenca« roman, v katerem se pripoveduje, da je v konzorciju »Jutra« skoval g. Ribnikar neko večino proti g. dr. Kramerju, da je dr. Kramer poskusil sklicati sejo konzorcija »Jutra«, pa se seja ni mogla vršiti in da bo sedaj ustanovil svoj lasten list. za katerega mu kapitalisti že dajejo milijone na razpolago. Gospodje, ki te pripovedke spravljajo v svet, naj si ne delajo po nepotrebnem skrbi: pri »Jutru« in ostalih naših listih ni nobene večine proti dr. Kramerju in nobena seja konzorcija »Jutra« ni bila brezuspešna, že radi tega ne. ker nobena ni bila sklicana. Občni zbor »Jugografike«, ki se je vršil vy torek dopoldne, pa je potekel kakor treba in mnogo bolje nego včerajšnji občni zbor lastnikov »Slovenca«. Katoliškega tiskovnega društva. Mesto, da gospodje od onkraj Ljubljanice tiskajo cele kolone izmišljotin o »Jutru« in dr. Kramerju, naj raje vsaj na kratko poročajo, kaj se je včeraj vse govorilo na občnem zboru njihovega »konzorcija« o pisanju »Slovenca« in ostalih »katoliškilh« listov ter o posledicah politike, kakršna se v tem časopisju vodi. Če po resnici napišejo, jim dr. Kramer odstopi vseh 7 milijonov, ki so mu — po zatrjevanju »Slovenčevega« tiska — na razpolago za osnovanje še enega dnevnika. Predsednik vlade o naši vojski Ministrski predsednik dr. Milan Stojadi-novič se nahaja od nedelje na agitacijskem potovanju po vardarski banovini, kjer bodo dne 6. decembra občinske volitve. Obiskal je vse večje in važnejše kraje južne Srbije ter imel povsod sestanke s pristaši JRZ. Na shodu v Bitolju je govoril tudi o našem mednarodnem položaju, o katerem je rekel, da je nad vse zadovoljiv. Glavna zasluga za to in za ugled, ki ga uživa Jugoslavija v svetu, gre naši odlični, močni in izborno opremljeni vojski. Splošno se priznava, da ima naša vojska na razpolago najboljši človeški material. Naši vojaki spadajo med najbolj hrabre v Evropi in so pri tem oboroženi z najpopolnejšim orožjem, kar ga proizvaja moderna tehnika. In ker imamo tako vojsko, ki bo v primeru potrebe uspešno branila naše meje, nas spoštuje ves svet. Tu in tam se pojavljajo v inozemskem tisku članki, ki govorijo o nekaki reviziji državnih mej. K meni prihajajo potem prijatelji in mi priporočajo, naj naročim presbiroju, da tudi mi kaj napišemo v inozemskih listih v zavrnitev takih člankov in zahtev po reviziji mej .Jaz pa jim odgovarjam: »Če bo potrebno braniti naše meje, -potem ni treba dajati predsedniku vlade nikakih navodil presbiroju. Državnih mej ne borno branili s prelivanjem črnila Za tak primer ima že vsa potrebna navodila šef našega generalnega štaba.« Dr. Andjelinovic o volitvah v primorski banovini Beograjski in zagrebški listi objavljajo izjavo senatorja dr. Andjelinoviča o rezultatu občinskih volitev v primorski banovini. V izjavi ugotavlja dr. Andjelinovic, da jc predsedništvo banovinskega odbora JNS za primorsko banovino ves čas zastopalo mišljenje, da petomajske volitve niso dale prave slike o razpoloženju ljudstva. Pri nedeljskih občinskih volitvah se je omejila JNS na posredno ali r\eposredno afirmacijo v posameznih občinah. S svojim nastopom je stranka dokazala, da ima ne le pravico do življenja, marveč tudi do tehtne besede v primorski banovini. Volitve same pa so dokazale odpornost in vztrajnost strankinih pristašev v borbi na dveh frontah. »Moč naše stranke — je nadaljeval dr. Andjelinovič — bi odgovarjala po izkušnjah zadnjih občinskih volitev pri morebitnih parlamentarnih volitvah številu jugoslovenskih nacionalistov v naši banovi-ni^pred 6. januarjem 1929. In to število ni bilo majhno! V polni zavesti svojih nalog bomo nadaljevali delo med ljudstvom kot jugoslovenska in opozicionalria stranka. Nadaljnje smernice našega praktičnega dela bo določila banovinska skupščina JNS, ki se bo vršila 21. novembra v Splitu.« „Zmaga je naša!" Zagrebška klerikalna »Hrvatska straža« z velikim veseljem poroča o razširjenju pod protektoratom na škofa koadjutorja stoječih mladinskih organizacij po hrvatskih vaseh. Svoj zadnji članek, ki ga je posvetila ženskim mladinskim organizacijam zaključuje takole: »Naprej, hrvatska katoliška ženska omla-dina. Tvoj čas prihaja! Tvoja beseda je odločna hrvatska in radikalno katoliška Naj jo slišijo vsi prijatelji hrvatstva. Zmaga je naša!« Morda je ta triumfalni vzklik še prezgoden. Vsekakor pa vstaja hrvatskim radi-čevcem v akciji dr. Stepinca nasprotnik, ki bo resnejši in močnejši od vseh dosedanjih. Pravica se je izkazala Sodni odmev občinskih volitev v Lukovici Danes je pred ljubljanskim okrož- nim sodiščem razprava proti Francu Ben- koviču, posestniku in gostilničarju pri Lukovici, in proti šolskemu upravitelju Francu Sevniku, ki je bil letos premeščen iz Blagovice v Radočaj pri Delni-an na Hrvatskem. Predsednik senata je bil s. o. s. Fran Gorečan, Sevnika je zastopal dr. Zajec, Benkoviča pa dr. Kobal. Obtožnica očita Francu Benkoviču in Francu Sevniku, da sta zakrivila prestopek po § 84 in 87 zakona o volitvah narodnih poslancev, ki veljata analogno tudi za občinske volitve, ter zločinstvo zoper službeno dolžnost po § 397 t. 2. k. z Dne 5. avgusta 1934 so bile v Lukovici, kamor je takrat spadala tudi Blagovica, občinske volitve. Na volišču v Blagovici je bil Franc Benkovič predsednik, šolski upravitelj Sev-nik pa zapisnikar. Na osnovi prejete pritožbe je upravno sodišče v Celju volitve razveljavilo z utemeljitvijo, da se volilno poslovanje ni vršilo v redu. Državno tožilstvo je nato obtožilo imenovana funkcionarja volilnega odbora, ki jima je očitalo potvarjanje seznama volilcev, zlasti vpis dveh oseb, ki sta bili po poročilu župnega urada tedaj že mrtvi, ter vpis 45 živih volilnih upravičencev, ki da sploh niso volili. Dalje jima očita obtožnica, da sta potvori-la zapisnik ter ga podpisala in overovila z občinskim žigom. To sta storila v svojstvu uradnih oseb, in sta se s tem pregrešila zoper službeno dolžnost. Na današnji razpravi je Fran Benkovič obširno pojasnjeval, kako je bilo možno, da so se dogodile pogreške, ki jih ne izključuje. Nikakor 'se ne čuti krivega in namenoma ni potvoril nobenega glasu. Bil je bolan in povrh je bilo v volilnem lokalu ob času volitev veliko razburjenje in prepiranje. Zato je možno, da je prišlo do pomot, zlasti ker je bilo mnogo volilnih upravičencev enakega imena in so stanovali nekateri celo v Isti hiši. Nikakor ni imel namena protežirati tega ali onega kadidata, saj je dober prijatelj obema, Novaku in Kersniku. Glede umrlih dveh oseb, ki naj bi bili glasovali, je izjavil, da mu to dejstvo osebno ni bilo znano. Tudi nista bila črtana iz volilnega imenika, ki mu je bil na razpolago. Na predsednikovo vprašanje, kako se je moglo dogajati, da so se vršile pomote lc v prid kandidata Novaka, je branilec učitelja Sevnika dr. Zaiec pripomnil, da ni bilo ugotovljeno, ali se niso dogajale tudi v korist kandidata Kersnika. Glede soobtoženesra učitelja Sevnika je Benkovič iziavil. da gotovo tudi on ni namenoma zakrivil pomot. Zapisoval je, kar mu 1e on kot predsednik komisije narekoval. Očitek, da bi bila s Sevnikom potvori- la zapisnik, Benkovič odločno sanika- Pristavil je še, da uživa v domačem kraju splošen ugled, tako da so ga letos pristaši JRZ nagovarjali, naj bi prevzel nosilstvo njihove liste, kar pa je kot zaveden nacionalno orientiran mož odklonil. Drugi obtoženec Sevmk je prar tako odločno zanikal namerno krivdo pri pomotah. Potrdil je vse navedbe ftoobtožen-•ca glede razburjenja in nemirov, ki so vladali v času volitev v volilnem lokalu, poleg tega pa izjavil, da je takrat takoj predlagal predsedniku odložitev volitev zaradi prerekanja med zastopniki kandidatov. Predsednik pa je le izključil oba predstavnika, ki Sta se prepirates po prihodu njihovih namestnikov pa )e zavladal red in mir. Izmed šestero zaslišanih prič wefaei» nd mogla navajata za obtožemca važnih obremenilnih dejstev. Član volithe komisije A. Leveč je izpovedal, da se ni nihče pritoževal. da bi bil kdo neupravičeno glasoval-Predsednik Benkovič je jasno in glasno izkliceval imena volilcev, katere je vedno vprašal, koga mislijo voliti. Po njegovem mnenju, kolikor je mogel opazovali dogajanje, se nerednosti niso vršile. V istem smislu so izpovedale tudi ostale priče, mod njimi tudi zastopnik kandidata Kerenčka posestnik Alojz Pestotnik, ki Je izrecno poudaril, da ves čas. ko se je nahajal n« volišču, ni imel razloga ugovarjati naSfmi poslovanja volilne komisije. Vse priče T* so si bile edine v tem. da je Benktrnič noS'enjak prve vrste, kakor Jih je maJo. Bil je dolga leta župan, sodni cenilec » je v resnici ugleden občan. Po jzaslišamiu ptič je državni tcflrtfee predlagali zaslišam*e še nekaterih prič, s čemer se je tudi obramba strinjala. Po kratkem posvetovanju pa le senat odklonil nove dokazne predloge kot nepotrebne. Državni tožilec dr. Fe^ahesr je v daljšem <*ovoni zahtevni kaznovanje v srnica •obtožbe. Oba branilca dr. Kobal Jn dr. Zaiec pn sfra utemeljevala popolno c*pro-stitev vsake krivde in kazni. Po poldmsrournem posvetovanju predsednik senata rargla®i'l oprostilno «xfbo m oba obtoženca. V razlosrih je poudari, da ni dokorav. da eta obtoženca sporazumno de>Wa. Sevn;k ljudi ni poznal. Benkovič pa ni moge^ v=eh po—iafl. ^asti ne voTiil<*v i — kj *so prišli s hribov. Možno je. da s<-> nekateri glasova® pod tu jim imenom in kdor ie T>od ttivm imenom glasoval, ie mora! tudi vedeti, da se tisti, namesto katerega; je volil, prav gotovo ne bo poiavT! na voVšču. «Aftenbladet« objavlja kot veliko senzacijo vest, da se bo belgijski kralj Leopold zaročil z avstrijsko nadvojvodinjo Ajdelhajdo, sestro Otona Habsburškega, m Ljubljana, 18. novembra. Na pobudo mestnega socialno-politične-ga urada se je nocoj vmšila v mestni zbornici anketa o organizaciji božičnih obdaritev siromašnih, kakršne so v letih krize in bede uvedle razne javne in zasebne humanitarne ustanove in društva Povabilu se je odzvalo lepo število zastopnikov in zastopnic podpornih ln kari tativnih organizacij, ki jih je ob otvoritvi pozdravil načelnik socialno-politične-ga odseka mestnega sveta stolni župnik kanonik dr. Klinar. Kratko poročilo je podal načelnik socialno-političnega urada Svetel, ki je poudaril, da gredo stremljenja nove mestne socialne politike za tem, naj bi se v bodoče opustile svečane božič-nice, kakršne so doslej prirejala posamezna društva, predvsem pa mestna občina, hkratu pa naj bi se izvedla enotna evidenca vseh obdarovancev, da bi bila v čim uspešnejši meri odstranjena vsakršna možnost zlorab. Pri podrobnejšem razgovoru se je Izkazalo, da je bdlo na anketi zastopanih 17 društev, pri katerih so že nekaj let v navadi obdaritve s posebnimi božičnimi svečanostmi, njih zastopniki pa so obenem izjavili, da jih iz vzgoth razlogov tudi v bodoče ne nameravtjo opustiti Govorniki So posebej poudarjali, da so svečane božične obdaritve velikega pomena predvsem za siromašno deco, M po bednih domovih svojih staršev nikoli ni deležna ne božičnega drevesca ne kakih drugih praznikov. Najlepša izmed vseh božičnic je bila doslej vsako leto prireditev mestne občine, ki je na pragu zime vsakokrat obdarovala kakšnih 300—400 otrok z najpotrebnejšim za življenje in šolo, pa tudi s sltščicami, kakrnih otroci o božičnih praznikih pogrešajo le z grenkim srcem. Socialno-politični oisek pa se je pod novim vodstvom odločil, da takšno obdaritev mladine opusti in uvede rajši božično obdarovanje po družinah, ki pa naj se hkratu izvede v enotni akciji z društvi. Domenjeno je bilo, naj vsa društva po enotnem formularju, ki ga bo dala natisniti mestna občina, sestavijo sezname vseh svojih obdarovancev, pa tudi sezname vseh onih prosilcev, ki jim v svojem področju niso mogla ustreči, ti seznami pa se bodo pretresali na sertan-ku vseh sodelujočih organizacij, da se končno sestavi skupen pregled vseh podpore potrebnih. Zastopnik viške narodn- šole je v debati izjavil, da je mestna občina nedavno že zagotovila 5000 Din podpore za šolsko božičnico na Viču, ln je izrazil upanje, da je ta znesek najbednejšim viškim šo-larčkom tudi poslej zagotovljen. Predsednik emigrantskega društva »Tabor« dr. Dekleva pa je apozxxrtl, da ima društvo v evidenci okrog 500 brezjposelnih in zapuščenih emigrantov, tri so kljub dejstvu, da niso ljubljanski občani, navezani na našo Javno dobrodelnost, in prosijo, da jih mestna občina pri svojem božičnem obdarovanju tudi letos ne prezre. Senator dr. Crkvenac umrl Beograd, 18. novembra, p. V Merkurje-vem sanatoriju v Zagrebu je davi preminul senator dr. Mirko Crkvenac, ki je v senatu prevzel svoje mesto po umrlem senatorju Petru Tesliču. Senator dr. Crkvenac je pripadal vladnemu delovnemu klubu. Njegov naslednik v senatu bo banski svetnik ka Zagreba Vid Djuretek. Gradjanski: Heart oŠ 4:4 (3:1) Edinbourg, 18. novembra, o. Današnja tekma Gradjansvega z znanim škotskim klubom »Heart otf Midlothian« je izzvala pravo senzacijo. Zaključila se Je z rezultatom 4:4. Ob polčasu je vodil Gradjan-s'-:i s 3:1. Vreme je bilo zelo slabo. Igra je bila prav velikega formata. Sodil je sodnik Culloch iz Glasgovva. Domači klub je nastopil r svoji najmočnejši postavi. že v 3. min. so Angleži dosegli prvi goL štiri minute kasneje je Lešnik izenačil. Medarič mu je zelo lepo podal žogo ki jo je iz daljave 12 metrov zabil v mrežo. V 17. min. je padel drugi gol za goste, Medarič je zabil tretjega V 28. min. so gostje s prekrasno kombinacrLjo prodrli, toda sodnih je bil zelo pristranski in ustavil napad. Sploh je Culloch iS>odil tako nemogoče, da je silno razburil celo domačo publiko, katere se je zbralo kljub izredno slabemu vremenu pet do _ šest tisoč. V 20. min. H. polčasa Je Pleše zaibdl peti gol za Gradjanskega, ki ga pa sodnik zaradi ofside ni priznal. Proti koncu eo morali igrati pri luči reflektorjev. V 7. min. je bilo stanje 4:3. Tik pred kancem so gostje izenačili. Nazadnje je bila že taka tema, da golman Urch skoraj ni več videl, kako se je situacija razvijala Gradjanski je imel tri četrtine igre v svojih rokah. Vremenska napoved Zemunska vremenska n.ij>oved za danes: V zapadni polovici in v severnih krajih 6e bo zopet pooblačilo, v severnih krajih in na jugu pa nekoliko razvedrilo. Zagrebška vremenska napoved za danes: Megleno in deževno vreme. Dunajska vremenska napoved ra danes; Večinoma oblačno. jK>nekod najbrže padava ne, temperatura bo padla, možnost 6laae, Maši kraji in lfudje Odprava nedostatkov Posvetovanje avstrijskih in Maribor, 18. novembra. Po prvih posvetovanjih se je pričela danes v posvetovalnici na mariborskim glavnem kolodvoru konferenca, ki ima namen, da se odpravijo v obmejnem prometu nekateri nedostatki. ki so se pokazali v teku izvajanja prometnega sporazuma med našimi in avstrijskimi oblastmi od maja sem. Posvetovanja se bodo Se jutri v četrtek, nadaljevala ter zaključila. Kot pooblaščeni delegati sodelujejo na tej konferenci in sicer za naša oblastva: dr. Ivo Mogorovič kot zastopnik notranjega ministrstva, obmejni komisar Stevo Kraji-novič kot ekspert notranjega ministrstva. ?,ika Mihajlovič za finančno ministjstvo in inšpektor Tupajič kot zastopnik poljedelskega ministrstva, inž. Miler-Petrič, inž. v obmejnem prometu naših delegatov v Mariboru Milan Lazarevič, Robert Laval in Blaž Pretner kot zastopniki generalne direkcije v Beogradu. Za ljubljansko direkcijo so navzočni inž. Franc Fine, dr. Leon Dekle-va, Josip Furlan, Milan Petek in inž. Peter-nel. Avstrijski delegati so: dr. Rudolf Scheibel kot zastopnik avstrijske generalne železniške direkcije, dr. Gustav Cunewald za komercialni oddelek avstrijskih zveznih železnic, Hans Anderl kot predstavnik žel. direkcije v Beljaku, inž. Forst.1 kot zastopnik dunajske generalne železniške direkcije. policijski direktor Feraris kot zastopnik notranjega ministrstva, policijski svetnik dr. Hans, Josip Krainer in dr. Gustav Sinnhuber kot zastopnika avstrijskega finančnega ministrstva. Kemičnemu institutu grozi deložacija Apel kluba kemikov na Aleksandrovi univerzi Ljubljana, 18. novembra. rsx> mo leta 1919. dobili Slovenci svojo univerzo, je Kranjska hranilnica dala kemičnemu oddelku tehnične fakultete v najem kleti v južnem traktu realke. Te klet ne prostore so z vojnim materialom ob podpori slovenskih industrijskih krogov v kratkem času zasilno preuredili v par sob, ki naj služijo kot laboratoriji študentom in profesorjem. Jasno je, da ti prostori niso mogli ustrezati svojemu namenu. Vlažni, mračni prostori nimajo potrebne ventilacije, kar škoda zdravju študentov. Po zadnjem pregledu je zdravnik ugotovil, da je od vseh takrat pregledanih študentov kemije le eden popolnoma zdrav, medtem ko je pred delom v laboratoriju popolnoma zdravih tri četrtine. Prostori so majhni in neprikladni, saj so bili urejeni kot provizorij do dograditve tehnike. Po sedemnajstih letih tehnika še ni dograjena. Kljub prošnjem univerza še ni dobila potrebnih kreditov. Koliko trpi v teh prostorih we delo, je najbolj vidno iz tega, da je študijska knjižnica v prehodnem hodniku, da je v drugem teh kletnih hodnikov postavljenih šest celic v izmeri enega do enega in pol kvadratnih metrov, ki morajo nadomestiti posebne sobe. V teh celicah je delo nemogoče, zaradi vlage se samo kvarijo aparature. Kemične predavalnice institut nima, zato niso mogoče nujne demonstracije večine pojavov. Sedemnajst let že uporablja naša uni- verza te prostore. Prav toliko časa že tudi zahtevamo nov institut. Ponavljamo: delo v teh kleteh je nemogoče in zdravju škodljivo. V zadnjih letih je nastal spor med mimistnstvom prosvete in banovinsko hranilnico. Prosvetno ministrstvo ne plačuje več najemnine za te prostore, zato je s prvim aprilom letos ministrska pogodba z banovinsko hranilnico potekla in je kemični institut v nevarnosti, da ga bodo še v teku tega leta deložirali. Vsi dosedanji protesti so bili brezuspešni. Tak je tedaj položaj, v katerega smo postavljeni študentje kemije. Zdaj moramo študenti in vsa javnost s podvojeno odločnostjo brezpogojno zahtevali že v tem proračunu kredite za zgraditev kemičnega instituta. Današnje stanje predstavlja za kemike v najbližji bodočnosti še večjo zbeganost in še večjo oviro pri delu. Kdaj nas bodo vrgli na cesto? Mogoče že jutri? Tako bomo morda izgubili cele semestre, mogoče nam bodo s tem ukinili kemični oddelek naše tehnike in onemogočili večini naših študentov nadaljevanje študija. Saj ne moremo ob današnjem socialnem stanju ne v Beograd ne v Zagreb. V teh okoliščinah in pod to trajno grožnjo je onemogočen-vsak koristen in uspešen napredek našega instituta. Poudarjamo, da je v interesu zdravja in napredka študentov možna le ena rešitev: Nov kemični institut! Akademski klub kemikov na Aleksandrovi univerzi v LjubljanL Je prišel nadvojvoda Franc Ferdinand ▼ Dubrovnik, so Hrvatje in Srbi pozdravljali črnogorskega kneza Danila. Bosna se nikakor ni dala ogreti za trializem, Ker je predobro poznala pravo lice avstrijskega režima Ob izbruhu vojne je režim pobesnel. Srbe, celo nedorasle dečke, so jemali za talce, jih mučili in ubijali. Vrstili so se vele-izdajniški procesi. V procesu proti principu in tovarišem je bilo 5 smrtnih obsodb, 3 izvršene. Proti Vasiliji Grdjiču in tovarišem 16 smrtnih obsodb in 833 let ro- bije, stecffll to procesi proti jugoeflovenrid revolucionarni mladini r Tuzli, 44 obtožencev, proti dr. Alaupovlču, proti revolucionarni mladini v BanjaluM, proti proti Miralemu, proti Kašikoviču, proti Gii-goriju Jeftanoviču in dr. Dušanu Jefta-noviču, prvi je bil obsojen na leto dni, drugi na pol leta. V Tuzlanskem okraju so obesili 373 ljudi, v sarajevskem 276, v nekem tretjem okraju pa 312. Obešali so tudi muslimane in Hrvate. Hrvat Marko Pavllčevič je stopil na vislice z vzklikom »živel kralj Peter!« Po moritvah so prišle na vrsto rekvizicije. Jemali so živino in žito in po deželi je začela razsajati lakota. L. 1917 je umrlo 15.000 ljudi več, kakor pa se jih je rodilo. Vojnih ddbrovoljcev iz Bosne in Hercegovine je bilo nad 16.000. Predsednik USA o priseljencih Lepo priznanje ob veliki jubilejni proslavi V narodnem gledališču je bilo te dni zanimivo predavanje. Predaval je upravnik doma »Prosvete« v Tuzli, Vojislav Bogičetvič o temi »Srbi iz Bosne in Hercegovine v borbi za svoje narodno osvobojen je«. Avstrijska okupacija Bosne je izzvala oborožen odpor srbskega ln muslimanskega življa, hercegovsko vstajo in druge boje. Pod Kalajevo upravo ni bila priznana nobena narodnost. Srbe so imenovali vzhodne Grke, muslimane Turke, hrvatska orientacija pa je bila še posehno prepovedana. Odstranili so srbske grbe s cerkva in zvonov ter preganjali duhovnike, ki niso hoteli zamenjati ruskih knjig s knjigami avstrijskega izvora. V deželo so prišli dunajski in madžarski špekulanti, ki Prispevek Bosne k osvohojenju Spomin na grozote avstrijsko-madžarske uprave Sarajevo, 18. novembra. f so ubijali gospodarstvo, šole so odgajale otroke v protinarodnem duhu. Narodni učitelji so bili v 24 urah izgnani iz dežele. Kalajev fond za šipionažo je bil za 10 tisoč goldinarjev večji kakor pa fond av-istrijskega vladnega predsednika L. 1892 je bilo med 5.319 uradniki samo 196 Srbov. Med uradništvom se je razpasla strašna korupcija. Tvrdke tujih podjetnikov so pustošile gozdove, okrajni glavarji pa so na dan obsodili po 200 revnih kmetov, ker so nekaj dračja odnesli iz gozdov. Kolonizacija tujcev se je vršila v velikem obsegu. Leta 1911 je uveden fakultativni odkup zemljišč, njegov načrt pa je bil taki, da bi mogel biti dovršen šele leta 2025. Burianov režim je mislil, da bo uspela vaba trialistične ureditve države. Ko pa New Yark, novembra. Med proelavD 50-letnice kipa svobode v New Yorku je predsednik Roosevelt izrekel lepo priznanje ameriškem priseljencem. V dobi gonje raznih nazadnjaških elementov proti inozemcem in tujerodcem so besede predsednika ameriške unije še posebno pomembne. Predsednik je med drugim naglasil: Pri pouku naše zgodovine se ni nikoli poudarjalo dejstvo, da pretežna večina onih, ki so prišli izmed narodov starega sveta na našo ameriško obalo, ni obstajala iz za-nikrnežev, bojazljivcev iti propalic. Baš narobe! Ti priseljenci so bili možje in ženske, ki so imeli največji pogum, lotiti se življenjske borbe daleč od svoje domovine na ta način, da so si pričeli graditi življenje od spodaj brez protekcije, brez denarja in sploh brez vsake pomoči v mladi civilizaciji. V najrazličnejših jezikih so govorili, ko so prišli k nam, imeli pa so vsi skupno govorico — vesoljno govorico človeškega hrepenenja. Kako so bile njihove nade upravičene, dokazuje uspeh, ki so ga dosegli. Oni niso našli le svobode v novem svetu, temveč so s svojo delavnostjo ln uvidevnostjo svobodo novega sveta napravili bogatejšo, širšo in sposobnejšo za razvoj. Veseli nas, da oni, ki so zapustili svojo domovino, tu pri nas čuvajo svoje stare običaje, svoj jezik in spomin na stare prijatelje. Gledajoč v bodočnost pa so modro odločili, naj njihovi otroci živijo v običajih novega naroda. Zavest, da smo vsi združeni bolj po nadi v boljšo bodočnost, kakor pa po češčenju preteklosti, nam je pomagalo ustvariti na tem kontinentu skupnost, kakršne nima primere na enakem ozemlju in z enakim prebivalstvom. Zasluge in lepe lastnosti priseljencev je Roosevelt poveličaval tudi pozneje, ko so položili temelje velike skupine stanovanjskih hiš, ki bodo za socialno šibkejše sloje zgrajene z državnim denarjem v Broo-cklynu, kjer živi mnogo priseljencev. Proslavljal je priseljence kot element, ki je najbolj vdan ameriški svobodi. Naglasil je: Priseljenci niso bili nikdar polovičarski Američani. Meni se dostikrat dozdeva, da so novi državljani v marsikaterem pogledu boljše izpolnili svojo dolžnost do nas, kakor pa mi do njih. I IDA W t) S T kot »Gospa Polenska« v burki PREMIERA JUTRI V IONU SLOGI 1 Kontiišovka | Smrt roparskega glavarja v boju z orožniki V Totovcu pri čakovcu je bil zaboden nasilnik Štefan Bednjač Celje, 18. novembra, Uršulin sejem v Celju je 21. oktobra obiskalo tudi več članov razbojniške tolpe 28-letnega poglavarja kmeta Štefana Bednjača iz Totovca pri Čakovcu. Pod vodstvom Štefana Bednjača so prišli njegov brat Ignac Bednjač. Vid Kolarok, Klara Horvatova in Verona Kolarkova, Na sejmu so takoj pričeli svoj tatinski posel, celjska policija pa jih je zalotila ter aretirala Ignaca Bednjača, Vida Kolarka in Klaro Horvatovo in jih pozneje izročila okrožnemu sodišču, dočim sta vodja tolpe Štefan Bednjač in Verona Kolarkova pobegnila. Celjska policija je razposlala za pobeglim Štefanom Bed-njačem tiralico. Bednjač je izvršil v celjski okolici več vlomov in tatvin. Orožniki iz Čakovca so začeli takoj za^ sledovati Bednjača, ki se je od pobega iz Celja skrival v okolici Totovca. a ga do nedelje 15. t. m. niso mogli izslediti. V nedeljo pa se je pojavil Štefan Bednjač v Vrbančevi gostilni v Totovcu in se zabaval v družbi svojih prijateljev. 0 tem bo bDi takoj obveščeni orožniki OrožniŠka patrulja je krenila v Vrbančevo gostilno, da aretira Bednjača. Bednjač je izjavil orožni kom, da ni Bednjač, marveč sin bogatega posestnika Mozesa iz istega kraja. Orožniki so se hoteli prepričati o resničnosti te DANES jog- krstna predstava in premiera najnovejše in najboljše kreacije Vsa Ljubljana danes v kino Union k premieri! Frančiške Gaal : LILI Smeh, veselje, glasba, skratka 100% garancija za izvrstno zabavo Hans Jaray — Szdke SzakalL trditve in so odvedli Bednjača iz gostilno na cesto. Zunaj pa je Bednjač nenadno nar-padel enega izmed orožnikov in mu pre-griznil prst, drugemu orožniku pa je iztrgal puško in jo naperil proti orožnikom. Eden izmed orožnikov je v silobranu zabodel Bednjača z bajonetom v prsi. Bednjač se je takoj zgrudil in je kmalu izkrvavel. Orožniki so izsledili tudi pobeglo Vorono Ko-larkovo in jo izročili sodišču. Pekarjeva mati iz Krope Elizabeta Smrekarjeva, vdova MeguSar, je danes bolj čila kakor lepo število dosti mlajvši Gorenjk dopolnila 80. leto svojega, trdeanu delu posvečenega življenja. V visoki starosti čita še vedno brez očal in Zobni kamen — velika nevarnosti Zoper io pomaga SARGOV DOMAČI IZDELEK že nad 35 let vodi trgovino in pekarijo t» je zaradi tega dela po vsem okolišu znana pod imenom »pekova mati«. Slavljenka je prava kroparska korenina m ena izmed najstarejših kovačic žebljev. V kovačnici (vigencu) je prebila polovico svojega življenja. Vsak dan je vstajala ob 3. zjutraj ter kovala žeblje do 6. zvečer. Zaradi lepih lastnosti, ki jo dičijo. je po vsem okolišu priljubljena in vsi želijo, da bi ostala tako čila, kakor je zdaj, do skrajnih mej člove- škega življenja. Novi generalni ravnatelj Philipsovih tvomie Ko je bil g. dr. A. F. Philips imenovan za predsednika Philips tvornic, je prišel na njegovo mesto kot generalni direktor tvornic g. ing. P. F. S. Otten. Ing. Otten se je rodil 31. decembra 1893 v Berlinu. Med svetovno vojno je služboval v Holan-diji, kjer je ostal tudi po vojni in leta 1923 e! je pridobil v Delftu diplomo elektrotehničnega inženjerja. Istega leta je nastopil službo v Amsterdamu, delujoč nekaj časa za neko berlinsko tovarno in za neke west-falske jeklarne. Naslednje leto je b3 že sprejet v službo Philips tvornic, kjer je že leta 1927 postal ravnatelj. Od leta 1933 je b3 predsednik kolegija ravnateljev in tajnik vsega podjetja, G. ing. Otten je tn-■di San upravnega odbora zveze holanrtskih delodajalcev, San upravnega odbora elektrotehničnega oddelka kr. instituta inženjer-jer in član odbora »druženja delftskih in-ženjerjev. Pri ljudeh, nagnjenih k maščobi, se Izkaže naravna »Franz-Josefova« grenči-ca kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ogl. ne. S br. 15436/» Naša letovišča poroča jo... Letošnje statistike kažejo lep napredek Ljubljana, 17. novembra. Kakor pomladi, smo se tudi ob zaključku letošnje sezone obrnili z nekaterimi vprašanji na najvažnejša slovenska zdravilišča in letovišča. Iz odgovorov, ki so zelo obširni in poučni za naše tujsko prometne razmere, povzemamo najzanimivejše: BLED. Od 1. januarja do 31. oktobra je obiskalo Bled 19.019 gostov, lani v istem razdobju samo 16.262. Sorazmerno se je povečalo seveda tudi število nočnin, ki so lani znašale 162.077, letos 177.O87. Na prvem mestu so Jugoslovani, za njimi Nemci, Čehi, Avstrijci, Angleži, Madžari. Nemcev je bilo letos precej več, nazadovalo pa je število čehov. Med javnimi deli naj predvsem omenimo avtomatsko telefonsko centralo. Igrišče za golf, ki so ga pričeli graditi letos, bo dovršeno pred prihodnjo glavno sezono. Javna dela v prihodnjosti: asfaltiranje cest, ki so najvažnejša zadeva Bleda. Prah je bil zmerom najhujši sovražnik letovišč! CELJE. Vsega je bilo letos 1.547 gostov, lani le 1.209. Za Jugoslovani so na drugem mestu Avstrijci. Tujski promet v Celju bi pa seveda lahko napredoval v dosti večji meri, če bi bile naposled tudi Celju priznane ugodnosti letovišča. Urejene so bile poti in ceste: na grad, na Miklavški hrib, na Reiterjevem pobočju in na hribu sv. Jožefa. Tujsko prometno društvo se zlasti trudi za zgradbo novega kopališča ob Savinji, za katero ima tri načrte: z jezom na Savinji, s katerim bi se površina vode dvignila toliko, da hi struga postala idealna za kopanje, pla-i vanje ln veslaški šport, z napravo po-i stranske betonirane struge in naposled | z napravo bazenov. Ako bo izveden le eden teh načrtov, bo Celje mnogo pridobilo, saj je Savinja znana kot izredno ugodna, čista in topla voda za kopanje. Celje pa ima tudi druge težave: pomanjkanje avtomatske telefonske centrale, pomanjkljivo telefonsko omrežje, slabo stanje cest proti Ljubljani in Mariboru in nujna dograditev hotela poleg sedanje Celjške koče, ki bo zlasti zimskemu športu omogočila lep razvoj. DOBRNA. Letos je bilo 3.356 gostov, lani 3.298, število nočnin pa letos 56.849, lani 56.615. Po narodnosti so bili na prvem mestu Jugoslovani, za njimi Avstrijci, Italijani, Čehi, Madžari in Nemci. Dograjen je bil nov hotel s 64 udobnimi sobami, poleg tega je prenovljeno kopališče, ki bo v teku zime popolnoma dovršeno. Za prihodnje leto so v načrtih še druge adaptacije, da bo Dobrna po svojem redu in udobju eno najlepših in najboljših zdravilišč v državi. DOLENJSKE TOPLICE je obiskalo v glavni sezoni 895 gostov, nekaj manj kakor lani. Ugodnejši uspeh sezone je najbolj oviralo slabo vreme v pomladnih mesecih in je bilo zdravilišče otvorjemo me- mec dni pozneje kakor navadno. Po narodnosti je bilo med gosti največ Jugoslovanov, nato pa Avstrijcev, Nemcev, Italijanov in celo Američanov. Zaradi splošnih razmer ni bilo za napredek Dolenjskih toplic letos nič storjenega, razen preureditve zdraviliških parkov in izpre-hajališč, čeprav je potreb nešteto. Za Dolenjske toplice bi bile predvsem potrebne ugodnejše železniške zveze s priključkom na vse vlake proge Ljubljana—Karlova« in obratno. Poleg tega bi bilo potrebno iznova vpeljati redno avtobusno zvezo med Novim mestom in zdraviliščem, ki je bila lani ukinjena, istočasno pa saveda popraviti banovinsko cesto od Novega mesta do Straže, ki je zdaj razrovana. Upravo zdravilišča skrbi tudi vprašanje vodovoda in asanacije potoka Sušice. Ker kraj sam nima potrebnih sredstev, pričakuje v polni meri pomoč od strani kr. bairuske uprave. KRANJSKA GORA je letos zabeležila 3.570 gostov, lani le 3.394. Nočnin letos 54.490, lani 52.890. Po narodnosti so med gosti na prvem mestu Jugoslovani, nato Avstrijci, Nemci, Madžari, Angleži. Zgrajen je udoben pension »Mojstrovka«, jeseni pa so začeli graditi vodovod, ki bo dovršen šele prihodnje leto. Uredili bodo tudi moderno drsališče. LAŠKO. V glavni sezoni je obiskalo Laško 1.915 gostov različnih narodnosti v » primeri z lanskih I.78O. Urejenih je bilo nekaj gozdnih izprehajališč, popravljeni so bili tudi parki in kopališče. Razveseljivo je, da je bil izdelan tudi končni načrt za ureditev mestnega parka, ki ga je občina že usvojila. OUZD, ki je lastnik zdravilišča Radio Hierma, namerava rr prfhoctojem letu esgraditl nor termalni bazen na prostem. V Laškem bodo letos poskušali uveljaviti tudi sezono za razne zimske športe, za katere Ima okolica dosti lepih terenov. O laganje deviznih predpisov, ki ga navaja Laško, je za vsa naša letovišča prepotrebno, da bi se mogel naš tujski promet razvajati tnor-malnejše. Za razvoj krajevnega tujskega, prometa pa je poleg tega potreben še redni avtobusni promet med intervali železniškega voznega reda v smereh proti Celju in proti Rimskim toplicam. REVISKE TOPLICE so imele 257 gostov in je splošni uspeh sezone zadovoljiv. Za večjo udobnost zdraviliških gostov so nabavili dvigalo, v prihod, letu pa bodo popolnoma prenovili restavracijo. Največja ovira je, da se v glavni sezoni v tem našem lepem zdravilišču ne ustavljajo vsi brzi vlaki, čeprav bi bilo to lahko doseči brez kakšnih večjih ovir za obstoječi vozni red. ROGAŠKA SLATINA. Letos je bilo 7.818, lani 6.751 gostov. Po narodnosti jih je bilo največ iz naše države, nato iz Avstrije, Madžarske in Grčije. Od letos izvršenih javnih del velja omeniti asfaltiranje ceste skozi zdravilišče in popravilo kanalizacije, za bližnjo prihodnjost pa sta v načrtu nov hotel in novo športno kopališče, če bodo sredstva dopuščala, bo prenovljen tudi eden starejših hotelov. Družabno življenje so letos zlasti povzdignili umetniški večeri in gostovanja raznih opernih pevcev, prav posebno pa gostovanje ljubljanske opere pod vodstvom kapelnSka g. Neffata, o katerem pa je »Jutro« že opetovano poročalo, kakor je tudi sicer v teku glavne sezone večkrat pisalo o aktualnih problemih Rogaška Slatine. SLATINA RADENCI. Gostov je bilo v glavni sezoni 1758, nočnin pa 22.799, kar v primeri z lanskim letom predstavlja zelo lep napredek pri gostih 38.5% in pri nočninah 28%. Po narodnosti je bilo največ Jugoslovanov in Avstrijcev. Zgrajeno je bilo novo poslopje z velikim številom tujskih sob, poleg tega pa je bilo izvršenih tudi dbsti drugih adaptacij. Za prihodnje leto imajo v načrtih zgraditev nove, moderne kavarne, vodovoda in velikega parka, kar bo uprava zdravilišča morala kriti iz lastnih sredstev. Zanimiva je zahteva Radencev, da se iz južnejših krajev vpeljejo proti Sloveniji direktni vagoni, Id bodo na razpolago res samo tistim, ki potujejo k nam, ker je sicer cilj direktnega vagona popolnoma zgrešen. V zveš s tem bi bilo seveda v južnejših krajih vpeljati tudi obsežno kolektivno reklamo za Slovenijo. Glavne potrebe Radencev so: dovoliti tudi radenskim gostom kakor gostom drugih slovenskih turističnih krajev prosto prehajanje preko meje v obliki izletov, zgraditi novo stavbo za državno pošto, ki je zdaj v naravnost sramotnem poslopju, podaljšati večerno telefonsko službo in naposled zahtevati od občin, da ves denar, ki ga poberejo od tujsko prometnih taks, uporabijo samo za pospeševanje tujskega prometa, ne pa za kritje drugih potreb. t Razkošna opereta ljubavnih pustolovščin, galantnih kavaiirjev romantike in lepih žen! BOCCACCIO Jutri premiera v KINU MATICI1 HELI FEVKENZELLEK VVILLY FRITSCH ALBRECHT SCHONHALS ■ PAUL KE2V1P Vsebina prosto po Dekameronn: omače vesti Občinski parlament Nedavno je imel prvo sejo novoizvoljeni občinski odbor pri Devici Mariji v Polju v ljubljanski okolici. O te/ seji poroča mariborska »Delavska politika«: »Opozicija šteje 5 odbornikov, med večino pa sedi tudi domači gospod kaplan. Na seji je predlagal g. župan Keber, naj se šestim zapisnikarjem pri občinskih volitvah prizna nagrada vsakemu po 50 Din. Opozicija je bila proti temu predlogu zaradi varčevanja K besedi se je oglasil tudi g. kaplan rekoč: »Tam zadaj pa kar tiho bodite7 Še več so zaslužili. Saj so tudi vaše glasove zapisovali. »Opozicija mu ni ostala dolžna in je odgovarjala. »Seveda! Samo da bo o tem še spregovorilo upravno sodišče v Cel ju.t O predloženih nagradah so potem trikrat glasovali. Ko je kmalu nato govoril neki odbornik, ga je župan prekinil, češ da naj bo tiho. Ko je govornik utihnil, se je zopet oglasil g. župan z opozorilom, da v cerkvi zvoni k večerni molitvi in da naj g. kaplan naprej moli An-gelovo češčenje. Na mah je bila večina na nogah in pričela moliti. Opozicija pa je nema obsedela, držeč se kaplanovega opomina- »Tam zadaj pa kar tiho boditeU * Promocija. Jutri bosta na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani promovirana za doktorja prava gg. Anton Komotar z Vrhnike in Janez Milčinski, sin pok. pisatelja iz Ljubljane. Mladima doktorjema čestitamo! Trajno goreča peč za drve OKUSNA POCENI Ogromen prihranek na kurjavi Proizvod OSJEČKE UEVAOMCE 2ELJEZA I TVOR-MCE STROJEVA D. D. OS1JEK Samoprodaja za Ljubljano: Fran Golob, za Maribor: Pinter & Lenard. J • iz učiteljski- službe. Nameščeni ^o naslednji abiturienti im abiturientke uči-teljšč: Brbii Elizabeta v Hinje. srez Novo mesto: I v' č Franc v Strigovo, vrbaska bano vina: Križanič Štefan v Crnjevci. vrbaska banovina. Telkež Imbre v Luei.no salo, dir r.avska banovina, Kok Lucija v Lokovec, srez Maribor levi breg; Banfi Štefan v Salaš _ Gundilič pri Stari jšii -'pacapan Bogomil v Banoštor, du-nav.-ka banov na. Sprejeta je o-tavka, ki jo ie podaja na državno službo Marija Šeineto" va uč-telj;ca v Jurkoštru. Odpuščena sta sz državne službe zaradi odsluženja kaderske-ga roka Dereani Jože, učitelj pri Sv. Juriju in Marion Sikst iz Domašecev v Prekmurju. * Od zapuščine 6S0 milijonov je ostalo zarito IliO.OiM Din Srbski rojak, Ara-ndjel Sto-janovic*. lastnik velikega rudnika soii, je v začetku -eta 1019 u:nr! v Runiunij1. Njegovo premoženje cenili na 080 milijonov. V svo ji oporoki je dvema sorodnikoma določil volila i><> ."O.CrOO I>in v zlatu, za glavnega svo-;ega dediča pa je določil našo Iržavo- ker ie vs^ preostalo svoje premoženje na.mem.iil razni::! dobrodeln-m sk'alom, katere naj l>i naša država |>o njegovih žel'ah uredila in vodila Od ogromne dedščine je po dolgih letih osta'o naši državi sanio 100.000 Din ;n velik kup obvezn'c nekdanjega avstro-o-,'r>ke<:a posojila Sorodnika pokojnega milijonarja pta seveda zahtevala vsak po nO tisoč Din v zlatu, a zdaj fte bosta mora'a zadovoljiti s tem. kar je sploh ostalo od nekdanje velike zapuščine. * Pridelek tobaka v primorski banovini. Z odkupovanjejn tobaka bodo 25. t. m. v primorski banovini pričeli in bo to delo opravilo 10 monopolskih p°stai. Računa se, da bo pridelek tobaka znaša' letos 5 milijonov k<_r in da bo cena za 20 odstotkov višja kakor je bila lani. Odkup tobaka se računa na 7") milioncv. kar bo za siromašne kraje dosti [K>mt>nilo 4 Velik primanjkljaj v samoborskj davkarij: Nedavno je davkarija v Samoboru dobila novega šefa. ki je opazil v poslovanju neke neredno&tj ter naročit! takoj spiošno re vi/i o poslovanja. Ugotovilo se je, da prir manikuie okrog 100.000 Din. Dva uradnika .-ta v preiskavi. Sumljiva sta postala zaradi razkošnega življenja k MIKLAVŽA IN — ZA CAS OD 21. NOVEMBRA DO 31. DECEMBRA 1936. — JE TISKOVNA ZADRUGA—UJeLU ZBIRKE MLADINSKIH KNJIG po izredno znižanih cenah Din 25.-) Din $0.- in Din 100.- za zbirko. Ogle jte si sezname zbirk v njenih trgovinah — v LJUBLJANI — šelenburgova ul. 3, in v MARIBORU — Aleksandrova 13. Iz »Službenega li«ta« »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 93 z dne 18. t. m. objavlja uredbo o trgovinskem sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Holandijo, izpre mem.be pravilnika o kontroli hmelja, namenjenega za izvoz, odločbo o ustanovit vi nove katastrske uprave za dolnjelen-davski okraj, odločbo o oprostitvi Mariborskega tedna, r. z. z o. z. v Mariboru, od družabnega davka, izpremembe v sta-ležu banovinskih uslužbencev na območ ju dravske banovine in razne objave iz »Službenih novin«. * Preurejevanje sarajevskega gledališča. V tehničnem oddelku banske uprave v Sarajevu so že izdelali načrt za . preureditev sarajevskega gledališča, v katero »vrbo bo pri državni hipotekami banki najeto 6 ini H jonsko posojilo. S preurejevanjem gledali Sča, ki se bo uvrstilo med najmodernejše v vsej državi, bodo pričeli že spomladi. Gledališki oder bo urejen po sistemu gledališča v Sofiji 'n bo primeren tudi za operne predstave. V glavni gledališki dvorani bo pro štora za 700 gledalcev. * Premalo parnikov. Ze dalie časa &0 vsi naši parniki zaposleni s prevozom blaga na razne »trani. V splitskem pristanišču "čaka jo na prevoz velike količine blaga, parnikov pa ni na razpolago- Zdaj je prispel v lit-sko luko grški parnik »Dimitrov«, ki je prevzel velike tovore, namenjene v Anglijo. Zaradi pomanjkanja naših parnikov morajo prevažati blago grški parniki. velikih zadregah so izvozniki, ker ne morejo zaradi pomanikan ia parnikov izvoziti naročenega blaga po dogovoru. Neki splitski izvoznik je imei pripravljene za izvoz štiri velike partije, a so pogodbe postale neveljavne, ker ni mogel dobiti pann'!kov. Splitska javna skladišča še ni«o dovršena in primanjkuje zaradi tega tudi prostora za blago, ki čaka na prevoz. ^ Tovarna J0S. REICH sprejema mr'i.ko in škroblieno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u — Vsem mladim somišljenikom JNS. Danes zvečer $e vrši ob •_'<). uri v Zvezdi II. nadstropje ustanovni občni zbor Mladinske organizacije Jugosioven^ke nacionalne stranke za mesto Ljubljano Vabimo vse člane in prijatelje, da se zbora zanesljivo udeleže. u— Simfonični koncert, ki bo jutri 20. t. m. ob 20. V-stolnici, bo vseboval dela slovenskih skladateljev Prenula. Kimovca in Arniča. Poleg teh sta na programu tudi DalTAbaco in Reger Sodeluie velik orkester pod vodstvom D. M. šijanca- na ors>lah pa je B. Arnič- Programi se dobe v trgovini Remec in pri Košaku v Prešernovi ulici. u— Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi letošnji XXIII znanstveni sestanek jutri 20. t. m. ob 18. v predavalnici internega oddelka obče državne bolnišnice s predavanjem g. asistenta 11 Heferla o prakiičnih izkustvih zdravljenja z ultrakratkimi va'ovi. Vabljeni vsi g. zdravniki in medicinci! u— K"j'ge Slovenske matice za 1936 so izš''e in se začno poverjenikom lin članom razpošiljali ta teden. Ljubljanski člani lahko dvignejo knjige vsak delavnik dopoldne in popoldne med uradnimi urami v Matični pisarni, Kongresni trg ši. 7. Izšle so naslednje knjige: Cervantes, Don KUiot II. del (352 strani), Cervantes, Don Kihot III. del (352 strani) in 1. snopič dr. Izidorja Cankarja Zgodovine likovne umetnosti, Renesansa (208 strani leksikonskega formata z 98 ilustracijami na najfinejšem papirju). Vse tri knjige (912 strani) stanejo broširane za člane 50 Din. Roman »Don K;LhoU se dobi tudi vezan za doplačilo 12 Din za izvod- Roman "Don K'hok ie ilustriral slikar in kipar N. Pirnat. — Uprava Slovenske matice. u— JNAD Jadran. Drevi ob 20. bo v čitalnici strogo obvezen članski sestanek. Na sporedu: predavanje g Barskega o agrarnem položaju v Rusiji do revolucije debata, poročilo odbora in slučajnosti. Točncst! u— Fi'ozof8ko društvo v Ljubljani bo imelo v soboto 21. t. m. ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svoje drugo predavanje. Predaval bo vseuč-prof. dr. Evgen Spektorski o temi »Progno-ze v sociologiji«. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost! u— Sokolski pevski zbor. Vse brate — pevce ljubljanskih in okoliških sokolskih društev vabimo na skupno pevsko vajo. ki bo drevi točno ob 20. v lutkovni dvorani Ljubljanskega Soko'a v Narodnem domu. Pričakujemo točne in polnoš^vilne udeležbe. Pevovodja. u— Društvo »Tabor«. Drevj ob 20.30 članski sestanek s predavanjem. Predaval bo pisatelj Ivan Albreht o sodobnih pokretih. Prijatelji društva vljuino vabljeni. Predavanje bo v kemvjski predavalnici realke v Vegovi ulici. n— Sokoisko društvo Ljubljana _ Šiška priredi jutri 20. t. m. ob 20. v svojem domu predavanje »Delo in zaščita žene«. Predaval bo predavatelj Zf(D g. dr. Alujevi<5 Branko. u— Za trimesečni večerni kuharski tečaj in tečaj za krojenje in šivanje oblek sprejme Zveza gospodinj še nekaj udeleženk. Prijave dnevno med 16. in 17. uro. Gradišče 14 I. desno. u— Matineja ZKD. Tokrat prinaša Zveza kulturnih društev prekrasni film iz kraljestva živali »Secjuoia«. Doklej nam še noben film ni prikazal življenje živali in nejx>tvor-•jene divije narave v tako verni in nazorni oblik', kakor ga bo pričarala >SeQuoia< na platno. Ta film je namenjen predvsem mladini in dijaštvu, da S[>ozna najgloblje odno se. vso .vdanost in čut hvaležnosti ter zvestobe ki vlada med človekom in živaMjo. Prepričani »mo, da si bo ogledal ta film vsakdo, kakor je vsakomur namenjen, in mu ostal v neizbrisnem spominu. Film to po pravici zas'uži! Predstave v Elitneai kinu Mat:ci iutri iin v soboto ob 14.15 in v nedeLio ob 10.30 Cene matinejske Din 3.50 Ln 5.50. u_ Šentjakobski gledalski oder bo tudi v soboto in v nedeljo 22 t. m ponavljal svojo jubMejno igro »Janez Soncet. PrediStava. pri kaleri sodeluje 40 ljudi, to je skoraj ves šentjakobski ansambel in ki nam v pestrih prizorih razgrinja življenja v stari Ljubljani in na starodavnem Turjaku, traja vkljub mnogim in velikim scenskim spremembam točno do 23 ure. Predprodaja vstopnic bo v soboto in nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 17. enaki tečaji. Tpfaovacge t nrU Maj pri Rutici matici je v&ak torek, četrtek in petek od 7. do 9. ure zvečer t nadaljevalni trgovski Soli, Trgovski dom, G regorčdčerva ulica. a— Obupana mladiaa. V mestni hiši na JegKčevi cesti se je ustrelil 21-letni slušatelj pravne fakultete Ivo Petroonik. Malo prej je še instaliral svojo mlajšo 6estrioo, nakar je odšel v spalnico. Malo po 16. je ix sobe razlegal zamolkel pok, na katerega so domači v težki slutnji plan^i v spalnico, kjer eo v mlaki krvi našli na tileh poleg postelje mrtvega 6ina. Ivo Petročnik je ie nekaj časa bolehal na živcih in je postajal zadnje čase zmerom bolj vase zaprt. — Ponoči pa je prostovoljno šla v smrt I8letna Ajiica Kavranova, mlada po^trežnica, pristojna k Sv. Križu pri .Mariboru, ki je bila zadnji ča6 zaposlena v Ljubljani. Bila je zelo pridna in simpatična, a nihče ni mogel slutiti, da se ji v srcu 6nujejo tako grenki naklepi. Snoči je šla spat kakor po navadi, davi pa so jo našli zastrupljeno s plinom. Zapustila je več pi6em in ojjoroko, v kateri je namenila nekim svojim ljudjem na štajerskem 5000 Din evoiiih prihrankov, 500 Din pa svojim stanodajalcem za oskrbo-Eno izmed pisem je naslovila na nekega fanta v Ptuju. u— Omizje prijate'jev pokojnega ravnatelja g. Frana Jezerska pri Jerci, pri »Per lesu. je zbralo v počastitev njegovega s]>o mina 150 Din za sirotišnico usmiljenih sester na Viču. Denar je na razpolago v oglasnem oddelku »Jutra« v šelenburgovi ulici. u— Društvo Putn*k priredi v času od 5. do 10. decembra izlet na Dunaj e posebnim vlakom. Cena vožnji II- razred 380 Din in III. razred 280 Din. Informacije v biletarni" { cah Putnika: Gajeva utica 3. in hotel Met^ pol. nedeljo, dne 22. t. m. bo v »Jutru« pričetek novega romana: R. URBAN »VSTAJENJE GOSPODA TREEJA« Z dramatsko napetostjo je zasnovana ta izvrstno pisana povest iz delovanja londonskega Scotland Yarda. & Kdor ne verjame, da utegne biti tudi policijski roman literarno delo, naj bere to povest. O Močni dojem vsakega nadaljevanja ga bo spremljal do drugega dne. & Pazite na začetek prihodnjo nedeljo, to je 22. t. m. Novinarski koncert Program Novinarskega koncerta 1. decembra bo, kakor kmo že omenili, letos izredno zanimiv, pester in privlačen, ker bo podal nekaj povsem novih točk, ki se doslej na vseh predhodnih novinarskih koncertih še niso izvajale. Zanimivost in pestrost programnih točk se lah'-; o razvi ddta že po ansamblih in solistih, ki bodo nastopili na novinairslkem koncertu. Nastopi namreč predvisem ojačeni vojaški orkester 40. pp. »Triglavskega« pod vodstvom kapelnika D. živanoviča, nadalje 70-čIanSki mladinski z,bor s spremljevanjem harmonik, ki jih bodo igrali ljubki mali ljubljanski harmonikarji pod vodstvom prof. Pavla Ranči gaja. Cisto nov ansambel za Ljubljano, ki bo tukaj prvič nastopil, bo Pevsko udruženje »Septet bratov živkov« iz Mairibora, ki ima za umetniško vodstvo priznanega skladatelja in zborovodjo g. prof. V. Mirka. Zanimiv je ta septet tudi zato, ker se v njem udejstvu-je šest bratov Živkov. Med soliste, ki bodo dali koncertu po. sebesn čar, štejemo letos naSe odlične operne pevce. Prva je dramatska soprani-stinja. Slovenka ga. Ljubica Kare na, ki običajno gostuje v berlinski »Volksoper« in redno nastopa v berlinskem radiu. Nadalje naša priznana in priljubljena operna koloraturka gdč. Zvonimira župevčeva to tretji v tem krogu naš mladi, nadebudni operni baritonist Aleksander Kolacio, ki se je vprav v zadnjem času v operi in tudi v velikem Lisztovem oratorlju »Kristus« izredno odlikoval s svojim pa-toznim in milo zvenečim glasom. Godalni trio Jeraj, sestavljen iz očeta prof. Karla Jeraja (viola) in dvoje hčerk, ge. Vide Hribar-Jerajeve, virtu^oinje za violino, in gdftne 01y Jerajeve (čelo) bo podal tudi izredno zanimivo komorno točko slavnega Mozarta. Kar senzačno bo vplivala koncertna točka, ki je bila v Ljubljani izvajana zadnjič pred približno 45 leti in take točke sedanja generacija v Ljubljani sploh ni slišala: to je kontrabas-solo a spremljevanjeim klavirja. V tej točki nastopi kapelnik vojaške godbe 40. pp. Triglavskega, gosp. Dragoljub živanovič, ki je specialist in virtuoz na kontrabasi. Zaradi skromnosti umetnika ta njegova virtuoznost ni bila znana v naSi koncertni javnosti, iznajdljivi novinarji pa so st priborili čast, da seznanijo nažo sodobno koncertno publiko z virtuoznost jo tega našega priznanega umetnika na tako težkem Instrumentu. 2e po naštetih sotrudnikih Je razvidno, da novinarji ne obetajo preveč, če pravijo, da bo letoSnji novinarski koncert izredno zanimiv, pester to v marsikateri točki novo odkritje. Ge dodamo ie. da bo po koncertu v vseh prostorih Tabora svodobna zabava ln ples, h kateremu bo zaigral vojaški orkester sodobne to starejše plesne komade, smo za enkrat te povedala dovolj, če ne že preveč. u— Za uboge. Kot prostovoljno davščino na sobe in uslužbence so darovali; Josip Kurtc & Coimp.. Poljanski nasip 40, 2.000 Din; Mestna hranilnica ljubljanska 1.092 Din; Jugoslovanska tiskarna in knjigarna 1.500 Din; Akcijska družba za kemično industrijo 1.000 Din; tovarna Bonač prvi obrok 1.525 Din; Pokojninski zavod 1.869 Din; Trboveljska premogokopna družba 1.653 LHn. Iskrena hvala! n— P'esna vaja sjjušateljev abituriantske-ga tečaja bo jutri 20. t. m. ob ^0. v Trgovskem domu- Iz Celja e— V proslavo praznika uedinjenja bo priredilo Sokolsko društvo v Celju v ponedeljek 30. t m. ob 20. telovadno akademijo v Mestnem gledališču. Spored bo objavljen poznejei. e— Kari Luther bo predaval tudi v Celja. Znani nemški športni pisatelj, organizator in novinar Kari Luther bo predaval v soboto 21. t. m. ob 20.30 v dvorani hotela Skoberne v Celju o »Belih gorah in deročih rekah« ter predvajal okrog 150 diapozitivov. Opozarjamo na to »redno zanimivo predavanje. e— Ii zdravniSke službe. Gosp. dr. Slavko Perico, sekund arij javne bolnišnice v Celju, je napredoval v 8. položajno skupino. Naznanilo otvoritve specijalno damskega frizerskega salona „PAVLA" v CELJU KOVAŠKA ULICA 1. (nasproti modistinje Martini-Glanz). Salon je nov in moderno opremljen ter odgovarja sedanjim zahtevam. Cenjenim damam se priporočata Josip in Pavla Miiller e— Proces zaradi komunistične propagande »e bo pričel jutri ob 8. na okrožnem sodišču v Celju. Obtoženi so sodniški pripravnik Marko iz Celja in še pet oseb. Razprava bo tajna. e— Napad v zapora. V zaporu okrožnega ®odi§ča v Celju sedli za zapahi znani vlomilec in tat Ivan BezenSek. ki je našim varnostnim organom povzročil že mnogo ne-prilik, zdaj pa je celo v zaporu skoval zločinski načrt napada, da bi pobegnil iz zapora. Ko sta v nedeljo popoldne jet-niška paznika Čepin in Bole pregledovala celice, sta ob 17.30 prišla tudi k Bezenšku. Te se je bil na njun prihod po svoje pripravil. Odlomil je bil nogo od mize m se postavil k vratom. Oim sta paznika odprla vrata, je navalil s polenom na oba in zakričal: »Smrt mora biti nocoj!« Ves j« pobesnel. Paznika sta se vrgla nanj in razvila se je borba na življenje in smrt, dokler mu nista izvila polena iz rok tn ga ukrotila. Ves boj je trajal celih 20 mtout, po sta paznika spravila opešaneea Bezen-ška nazaj v celico, kjer zdai pod poosrtre-nim nadzorstvom čaka nadalino pekoritev. i KINO METROPOL. Danes »VALOVI j LJUBEZNI« ia nor zvočni tednik. | KINO* mmiiAtiurM Omm nepreklicno poeJednjte! Leh«r.Wš lla^eroipereto »Wo die Lerche siagt« SKRJANCEK POJE - ŽVRGOLI MARTHA EGGERTH, HANS SOEHNKBR SLOGA TEl. 27-30 poBlvdnjid: VtJma,p«ti fiim t lepo MIRIAM H0PK1NS SAN FRANCISCO mest<> b™» mm Prcmjora! Nadvse ubavn* VMehmgi» L J L I PRANCISKA GAAL, HANS JAKA V, SZOKB SZAKALL e— Društvo »Dijaški dom« r Celja ima t petek 27. t m. ob 18. v klubovi «61 Celjskega doma svoj redni letni občni zboir. e— Kino Union. Danes ob 1(5.30 in 20.80 velefilm »Slab konec — dober lačetek« s Szoke Szakallom in dve predigri. Iz Maribora a— M. Skrbinškov srebrni umetiiGkj Jubilej. V torek zvečer je bila v mariborskem gledališču proslava 25 letnice umetniškega delovanja ljubljanskega režiserja ia igralca Milana Skrbinška, ki ima velike zasluge tudi za razvoj mariborskega gledaJiifta. Ob tej priliki se je predstavil mariborskemu občinstvu, ki ni ravno polnošteviino t&-»edlo gledališča, kot dr. MoreH v znani drami »Prva legija«. Slavljene je bil deležen prisrčnega vzkiikanja in je prejel venca od mariborske gledališke uprave in mariborskih igraJcev. a— Univ. prof. dr. Kidrič predava. V petek predava v Ljudski univerzi v okvira ruskega cikla lektor ruskega jezika na ljubljanski univerzi dr. Preobraženski o zapis k 3h Marije Baskirčev«. — V ponedeljek 23. t. m. pa predava istotam univ, prof. dr. Kidrič iz Ljubljane o PreAercra t tvezi s političnimi, socialnimi in k nI turnimi vprašanji njegove dobe. a— Dr. V. Travner 50-letnik. Te dni ob-luaja dr. Vladimir Travner, sodnik okrožnega sodifča v Mariboru in znani javni delavec, 50 letnico svojega rojstva. Znan je po svojih Številnih spisih in kulturnem etetn. Živahno se »dejstvuje zlasti pri Ljudski univerzi in Zgodovinskem t«- Muzejskem društvo. Ad multos annos! ar— V soboto premiera, V soboto 21. t m. bo znana opereta »Baron Trenk«, ki jo je uglasbfl hrvatski skladatelj in pokojni ravnatelj zagrebške opere, Srečko Albini a— Zboljšanje obmejnega prometa. Kes- eo 6e ob ustanovitvi skupne obmejne postaje v Mariboru pojavile pri izvajanju sporazuma med našimi in avstrijskimi oblastvi neke težave, 6e je pričela včeraj v posredovalnici mariborskega obmejnega kolodvora konferenca med zastopniki nase in arvatrij-eke železmiške policaje ter carinske uprave. Pogajanja «e razvijajo zelo ugodno. Naše notranje minstrstvo zastopa načelnik dr. Mo-gorovič- a— Po 22 letih... V Maribor je prispel včeraj 49 letni Ivan Strugareki iz Gibe prt Bački PalankL, ki je bil meaeca novembra 1914 ujet na ruski fronti. B3 je t raznih ruskih taboriščih, dokler se nra ni posrefi-lo, da je prišel preko poljske meje, nakar mu je naš varšavski poslanik ormogočfi vrnitev v domovino po 22 letih. a— Obsojen slepar. Včeraj bC pred okrožnim sodiščem obsojen na 6 mesecev strogega zapora 43 letni posestnik Ferdinand Bogše h Stare oeste. ker je s ponarejenimi podpisi in pečati občine ter topnega urada izvabil od uprave tednika »Domoljuba« v Ljubljani zavarovalnino v znesku 1000 Din. Srečo je poskusil še v dragem primera pa se mu ni posrečilo. a_ Govedlč vztraja pri svojih tzpeved- bah. Zasliševanje Brana Govediča pred preiskovalnim sodnikom bo v kratkem zaključeno. Material bo predvidoma Se ta teden izročen državnemu tožilstvu. Brano Govedič je tudi pred preiskovalnim sodnikom izpovedal, da sta bila s pokojnim Brankom Pušaverjem dogovorjena zaradi moška 5400 Din in da sta hotela preko Sv. Lovrenca na Pohorju, Dravograda in S!o-venjgradca v Celje, odtod preko Zagreba na morje in od tam po svetu. Se vedno taji. da bi bil izvabil Pušaverja v past ter pravi, da je zločin izvršil v afektu, ker nra PuSaver ni hotel izročiti denarja. Iz življenja na deželi DOLENJI LOGATEC. Te dmri odhaja iz Logatca železniški uradnik Anton Anžiček, ki je premeščen po potrebi službe v Ple-ternico v savski banovini. Z br. Anžičkocn izgubi naša sokolska družina dobrega in zvestega sodelavca. Bil je več let član uprave društva, član naše igralske družine in zadnja leta predsednik odseka za kino. Bil je eden tistih vrednih in zaslužnih članov, ki z vnemo posvečajo svoj prosti čas društvenemu delovanju in ki so jim pred vsem v vidu le koristi in uspehi društva. Takih članov vsaj pet v vsakem bratskem društvu, pa uspehi v delovanju društva ne morejo izostati. * Zato ga bomo pogrefeli, zelo pogrešali. Br. Anžiček pa m bil samo dober in vzoren Sokol, bil je tudi v službi kot prometni uradnik splošno priljubljen kot koncilijanten in ustrežljiv nasproti vsem strankam in potujočemu občinstvu. Politično se ni udejstvoval v Logatcu, vendar mu je izpodnesla tla slepa mržnja in maščevalnost nasprotnikov, ki jim je naš Sokolski dom zoprn in bi najrajši videli ako bi mogild vso našo sokolsko družino razko-pati in razgnati. To bi vam bik) menda najbolj ipo godu, gospoda, ko tako sistematično kujete svoje naklepe zoper nas Sokole in nas devate r vso šaro v srečj« gnezdo. Vam niti na ui.i ne pride pri vsej vaši brihtnosti, da smo Sokoli tisti, ki st bomo v potrebi z vsem srcem prvi odzval! klicu domovine in kralju. Tebi. br. Ante pa sto sreč na poti na blagoslovljeno slavonsko ravan in še pridi k nam. saj bo* rorvniškega mostu še ne bomo podrla! Zdravo! Tvoji bralce ia J^tra, Gospodarstvo Razdelitev lesnih kontingentov za izvoz v Italijo Ze v včerajšnji številki je * Jutro« obširneje poročalo o poteku Konference organizacij lesnJi izvoznikov in lesne .nouoi.rije v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, ki se je bav.ua z vprašanjem smotrne kontrole izvoza lesa. O tej konferenci je bilo izdano preKo agencije Avale naslednje uradno poročilo: Na pobudo ministra za trgovino m ,ndu-strijo dr. Milana Vrbaniča je skLcal Zavod ■za. pospeševanje zunanje trgovine konferenco trgovcev m inaustrijcev lesa, da podajo svoje želje glede načina izvoza, našega lesa, zlasti glede na določbe nove trgovinske pogodbe z Italijo. Konferenca se je vršila v torek 17. t. m. v prostorih zavoda m so se je udeležili zastopniki prizadetih ministrstev ter ored-stavniki lesnih podjetij m ustanov v naši državi. Ob sklepu konference so Zveza industrijcev za dravsko banovino v Ljubljani, Ldruženje domače šumske industrije na Sušaku, Udruženje lastnikov malih domačih žag v Sarajevu, Udruženje industrijcev in trgovcev lesa v Sarajevu in Udruženje industrijcev v Sarajevu kot zastopniki večine lesne produkcije v kraljevini Jugoslaviji po vsestranski razpravi glede razdelitve kontingentov za izvoz lesa v Italijo zavzeli tole stališče: 1. Načelno stojimo na stališču, da morejo izvozna dovoljenja dobiti producenti v zaščito produkcije ln ijenega kar najboljšega vnovčenja, posebno pa v korist malih in srednjih domačih podjetij 2- V svrho pravilne razdelitve naj bi se pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine imel ustanoviti centralni organ, ki bi globalno razdelitev vršil samo za področja Ljubljane, Zagreba, Sušaka in Sarajeva. Ta centralni organ bi tvorili zastopniki pristojnih ministrstev in zastopniki prizadetih strokovnih ustanov z ustrezajočih področij. 3. Izvozna dovoljenja naj bi dodelili posameznim interesentom poslovni odbori, ld se ustanove za vsako produkcijsko področje iz zastopnikov prizadetih organizaci j. Ti poslovni odbori bodo vršili svoje delo pod nadzorstvom centralnega organa. Lastniki žag in producenti bi morali imeti iravi-co, da svoj les prodajo naravnost italijanskemu kupcu ali pa po domačem trgovcu-izvozniku, ki bi mu z blagom izročili tudi izvozno dovoljenje. Izvozno dovoljenje ne sme v nobenem primeru biti predmet trgovanja. Osrednji lesni odsek zveze trgovskih združenj za dravsko banovino v Ljubljani popolnoma soglaša z navedenim stališčem s pripombo, da morajo iste pravice kakor producenti imeti v dravski banovini tudi trgovci in izvozniSke trgovske *vrdke. Vse omenjene organizacije so si edine v tem, da bi bilo treba omenjenemu centralnemu organu naložiti nalogo. tnega Josipa Kobala in 211etnega Cirila Mugerla od Sv. Lucije, ki jim je uspelo v bližini Go-doviča odnosno čez Črno prst zbežao. Videti naj bi ga bi* 3o na razdaljo sto angleških milj. Za to je bilo potrebno zgraditi žaromet s evetlobno^t' jo 14 milijonov 6več. Toda imženjerji, ka ®o si izmisliti to stvar, »o delali račune brez kramarja, oziroma brez južnoafriškega podnebja. Ko ®o napravili prvi poskus projekcije, eo v svoie iznenadenje ugotovili, da se ni pojavil na nebu noben, prav noben odsev. Si čije, kajti ko je hotel do®demo zdato prodati dalje nekomu draguljarju, se je izkazalo, da so palice večinama iz — bakra. Trgovec je nato vložil tožbo zavoljo slep**-stva, toda špansko poslaništvo, katero je tožil, je seveda izjavilo, da tistega »atašeja« ne pomna. Slepar je med tem že gotovo zapustil vse francoske hribe in dolina. Ta pričeska na) bi bila najlepša Neki berlinski frizer je izdelal to pričesko, s katero se misli v Bruslju udeležiti za najlepšo evropsko pričesko Nage figure v vatikanski kapeli Kakor poročajo iz Vatikana, se sveti oče pohujšuje nad nekimi slikami Michelangela v Sikstinski kapeli, ker predstavljajo nage figure, ki niso v skladu z namenom kapele. Naročil je zato slikarju Biagettiju, naj te figure preslika s pajčolani in vzorci blaga Pri tej priliki se rimski listi spominjajo, da je že papež Pavel III. v 16. stoL izdal podobno naročilo nekemu slikarju. Neki sLikar je moral tedaj gole figure v »Poslednji sodbi« Mechelangela z barvami obleči ______ Nameščenci sovjetskega gospodarstva V vBem sovjetskem državnem gospodarstvu je v tekočem iletu zaposlenih 26.7 milijona moških in žen®k. P red Lansko leto jih je bilo 25,7 milijona. Ti delavci in nameščenci prejemajo 63.4 milijarde rubljev plače, za 7.2 milijarde več nego predlansko leto. Izdatki za njih kulturne potrebe znašajo letos 18 milijard rubljev. Zaroka Rooseveltovega sina Tretji Rooseveltov sin, Franklin, se je zaročil z Ethel Dupontovo, hčerjo znanega ameriškega veleindustrialca. Dupont je srdit republikanec in politični nasprotnik predsednika Roosevelta, kakor vsi, ki imajo v Ameriki kaj dosti milijonov. Zanimivo je, da so razni člani družine Rooseveltov v taboru, ki nasprotuje taboru državnega pred-aedoika« Postani in ostani član Vodnikove družbe ANEKDOTA Spontlni, ki Je živel od 1774. do 1851., JS komponiral svoje skladbe le v popolni te* mL Kadar je začutil, da prihaja v stvari-teljsko ekstazo, je zastrl okna, da ni pro* drl v sobo niti najmanjši sončni žarek. Po* tem je sedel h klavirju, prisluhnil vase in sproti zapisoval melodije, ki so mu jih >aa« gelci peli«. VSAK DAN ENA Po prvem obritju. {»Tidens Tegn«Jt Kulturni pregled Zagovor kmeta in vasi y nedavno izi&ii knjigi »beljak« (Zagreb 1936; je Anam Pribičevič postavil pred sodobnega čitaielja probleme vati in kmeta y vsej njihovi vekoviti in dramatični veličini. Pisec, po študiju pravnik, znan že iiia alovečega zagreL»kega procesa in še bolj po nedavnem vstopu v politično življenje, se je i. 1924 naselil na Kosovelu polju. Tu se je posvetil obdelovanju zemlje. Kaj je tega intelektualca, morda preutrujenega od vojnih doživetij in povojnih razočaranj, pognalo na vasi1 Romantični dih Kosovega polja, poezija kosovskih »božu-rov«? Danes, ko imamo pred seboj Pribičevi-čevo življensko izpoved, bi ga težko uvrstili med one, ki si sredi nervoznega življenja v mestih ponavljajo Horatijev verz »Beatus ille, qui procul negotiis<, blažen kdor lahko odloži na očetovski zemlji breme svojih skrbi. Čeprav nam intimni motiv, njegovega bega iz mestne civilizacije v samoto Kosovega polja ni znan, vendar posnemamo iz njegove knjige, da ga na grudo ni pognalo ne zakasnelo tolstojestvo no cenena rousseauevska romantika. Zato pa Tidimo iz te knjige, s kakšno silovitostjo ■o ga zagrabili socialni problemi kmeta in t koliki meri je ozko sožitje z grudo in s kmetom oplodilo njegovega duha. Življenje v primitivni sredini kosovskih kolonistov, kjer je bilo treba na zapuščeni zemlji, v neurejenih razmerah, vse ustvarjati znova in doživljati ves proces od prvih začetkov naselitve do izgradnje vasi (nehote se pri tem spominjamo krasnega Bojerjevega romana »Izseljenci«) — to življenje je bilo trda, vendar pa uspešna šola za razumevanje bistva agrarnih problemov. Kajti kmet-»tvo mu ni bilo, kakor tolikim drugim, ki o njem pišejo, samo literarni problem, marveč vsakdanje doživetje. Po delu na polju, »vrlo često satrven cd umora, kao i svaki čovek koji lično radi težke, a nekad i vrlo odvratne seljačke poslove«, je imel dovolj energije, da v »užasnoj teskobi i nemiru male seljačke sobe« študira teoretične spise o agrarnih vprašanjih. V seznamu uporabljene literature ob koncu knjige so navedena poleg domačih spisov dela francoskih, nemških, angleških, italijanskih, ruskih, čeških in poljskih sociologov, zgodovinarjev, političnih pisateljev, agrarno-go-spodarskih strokovnjakov, kmečkih ideologov. V samem tekstu so številni citati iz lepe literature, pri čemer pisec slovanske avtorje (zlasti Cehe in Ruse) citira v izvirniku. Tako je Pribičevičeva knjiga nastala kot plod dolgotrajnega proučevanja socialnih problemov kmeta in vasi ter osebnega doživljanja veličine in zgodovinskega pomena teh vprašanj, ki bi jih lahiko označili k besedami prezidenta Roosvelta: »Veliki interesi vasi so obče človeški interesi. . .« Prvo poglavje opisuje položaj kmečkega etanu v preteklosti, njegovo strahotno zapostavljenost in izkoriščanje, v drugem razglablja pisec današnji položaj kmeta v raznih evropskih in izvenevropskih deželaih in pod vplivom različnih civilizacijskih stopenj in gospodarskih sistemov. V poglavju »Nafte selo« prelhaja pisec v domače razmere in i»e predvsem zaustavlja pri starem problemu nasprotja med mestom in vasjo, gospo- Jtalijanska knjiga o češkoslovaški Znani tržaški slavist prof. Umberto Urbani je svojo knjiszo »Nella republica di Ma- earyk (Časa editrice Triest>na Carlo Mosche-ni e Co.« 8°, lt>8 6tr. z ilustracijami na posebnih prilogah) razdelil v tri dele. V prvem (Agli svolti della storia) piše o pomenu T. G. Masarvka za Češkoslovaško o češkem svetniku Vaolavu, o češkoslovaških legio-narjih, o pisatelju generalu Rudolfu Medku. o ječah na Špilberku v Brnu, o starem židovskem pokopališču v Pragi. V drugem de-Lu (Civilta e cuHura) piše o Pragi in čaru njene umetnosti, pa v posebnih kratkih poglavjih o praškem Novem meslu, o Mali strani, o Hradčanih, da*je o Kutni Hori ln njenem italijanskem dvorcu, o praškem Institutu italijanske kulture, o italijanski koloniji v Moravski Ostravi, o ustvariteliu moderne češke opere B. Smetani, o praški vili, v kateri je nastal Mozartov »Don Juan?, o brnski razstavi, o sokolstvu in o športnem življenju na Češkoslovaškem. Tretjemu delu je dal naslov >V delavnem kraljestvu trgovine in industrije« ter prikazuje nekater? značilnosti čsl. gospodarskega življenja. Knjigo zaključuje članek: >Zadnji zbogom tragičnemu mestu Jana Marije Ploiharia'<- do in kmeti. V naslednjem poglavju nadaljuje razglabljanje istega kompleksa vprašanj in vidi rešitev v novi organizaciji odnosov med mestom in kmeti, ki bi sloneli predvsem na politično in gospodarsko organizirani vasi, s čemer bi se vzpostavilo pravično razmerje med zainteresiranimi sloji. Nadalje se Pribičevič bavi z vprašanji kmečke morale, kmetovega odnosa do lastnine, zemlje in imetja, njegovega pojmovanja države, družbe in sveta, z njegovo na izkušnjah celih rodov slonečo življensko filozofijo. »Na vidiku nepromenljivog toka vremena i godišnjih doba, uzročnosti i zakonitosti svega zbivanja u prirodi, delat-nosti zagonetnih sila, u njemu se razvija osečanje reda, mere i potrebne uskromnje-nosti i smirenosti. Koračajuči stalno grob-Ijima dana i noči i godišnjih doba kao i biljaka i bezbrojnih životinja, a ne samo ljudi, prateči očigledno prolaznost stvari, osečajuči na sebi svu taštinu ljudskilh napora, preko stalnih slomova svojih naj-opravdanijih očekivanja i najzelenijih nada, preko večitih svojih razočaranja, on dospe-va čisto do filozofskog pogleda na život, i ako se to neredko odriče seljaku. . • (str. 103). Tako pre/haja pisec od sociologije kmeta in vasi v njega psihologijo, od naštevanja dejstev v ideologiji, iz sedanjosti v zgodovino; to prepletanje gradiva, združevanje dejstev in podatkov z razmišljanji, družabnih ugotovitev s propagando novih idej je vtisnilo Pribičevicevi knjigi izrazito osebni pečat. V poglavju »Naš seljak« je nedvomno več ko zanimiva ugotovitev, da niti turška oblast ni kmeta tolikanj tlačila in zatirala kakor evropski fevdalizem, čigar nositelji so bili enakoverni aristokrati in duhovščina. Zaradi tega je srbski kmet, ki je toliko časa živel pod Turki, ohranil več ponosa kakor kmet na pr. na ozemlju bivše Avstro-Ogrske. Zlasti poudarja pisec razliko med hribovskimi in dolinskimi kmeti — razloček v mentaliteti, ki je pri nas mnogo manjši. V naslednjih poglavjih se pisec podrobno bavi s problemi kmečke demokracije in razvoja agrarnega gospodarstva, razvoja, ki naj bi v interesu človeštva vodil h kooperaciji, tovarištvu in bratstvu delovnih ljudi. Posebna poglavja je posvetil pisec konservativnosti vasi in kultu heroizma na vasi. Knjiga Adama Pribičeviča jo nedvomno zanimiv in značilen zagovor kmeta, demokracije in socialne pravičnosti, spis, ki obravnava na majhnem prostoru ogromno vprašanj. Pribičevič ne posnema napak mnogih kmečkilh zagovornikov in ideologov: ne idealizira kmeta, ne stavi ga za vzor, ne devlje v nič meščanske civilizacije, ki je marsikje potrebna tudi kmetu. 0 Pri-bičevičevih ideoloških pogledih je mogoča široka diskusija. Nesporno pa je, da ni pri nas še nihče osvetlil problema kmeta in vasi s tolikih strani in s tako širokim razgledom po svetovni in domači literaturi kakor Adam Pribičevič. Njegovo delo je velik memento inteligenci in vsem drugim slojem ki se zavedajo, da je kmečko vprašanje v naši agrarni državi osrednje vprašanje naše sedanjosti in bodočnosti — (Prof. Urbani je ta Zeyerj3v roman prevel v italijanščino). Knjiga »Nella republica di Masarj*k< je bolj zbirka posameznih, v celoto povezanih časniških člankov, kakor pa po načrtu sestavljena monografija o Češkoslovaški. Zato poznavalec Češkoslovaške v nji marsikaj pogreša, tako n. pr. ni ničesar o Slovaški, o narodnih manjšinah in pod.; če je obravnavano delo Italijanskega instituta, bi bila vredna tem večje pozornosti domača kultura v vsem svojem obsegu, zlasti pa literatura kot nositeljica češkoslovaškega risorgi" menta. Posamezni m člankom pa dajejo obeležje osebni vti&ki, kar čitaielja nekoliko odškoduje za t:®te 6trani, kjer se je bil moral pisec zaradi preobilne tvarine in omejenega prostora zadovoljiti do malega z leksi-kalnim naštevanjem. Spričo prevladujočih tendenc v sodobni Italiji je kar umljivo, da pisec tolikanj poudarja italijanske sledove na Češkoslovaškem, ki pa jih je Orazio Pedrazzi v svoji odlični knjigi o Pragi prikazal prikupneiše in objektivnejše. Vzlic temu pa je knjiga prof. Urbanija lep donesek k italijanski boliemici. Želimo ji, da bi izvršila svoje poslanstvo spoznavanja in kulturnega zbliževanja s slovanskimi narodi, ki so v današnjem Rimu prav tako malo priljubljeni, kakor so ma'o znani. Zve- za. ki Je ta oHtm čciaa, kako potrebne Je Italiji objektivno »poznavanje m pravilno prizna ran je slovanskih kultur. Važno zborovanje Sokolov na Tabora Zapiski Dva koncertna dogodka. V ponedeljek je bila v veliki dvorani Filharmo-nične družbe krasna koncertna prireditev: v počast predstavitelja slovenskega zborovskega petja, zaslužnega mojstra Mateja Hubada je nastopilo več pevskih zborov z izbranim, skrbno naštudiranim programom. Prireditev je bila dostojna Hubadovega imena in slovesa. V torek je pod isto streho, v napolnjeni mali dvorani, koncertriral sloveči francoski violinist Soetens. Tudi ta koncert je dobil značaj glasbenega dogodka. PoroCilo našega strokovnega recenzenta smo iz tehničnih razlogov odložili za jutrišnjo številko. Slučaj Marlnetti. V najnovejši številki pariških »Les Nouvelles Littčraires« čita-mo poročilo o večerji pariškega PRN-kiuba pod predsedstvom novega predsednika federacije teh klubov, pisatelja Julesa Ro-mainsa. Na večerjo je bil povabljen kot gost španski pisatelj Pio Baroja t pisec v slovenščino prevedenega romana J-Pot k popolnosti«). Baroja je dejal v svojem govoru med drugim: »Moja domovina se zvija v strahotnih krčih. Ali mora pisatelj moje vrste biti desničar ali levičar? Tej izbiri se odpovedujem. Bojim se, da imam dve vrsti sovražnikov: bele in rdeče, pa bi hotel ustanoviti tretjo stranko, namreč stranko skupnosti...« Govor velikega predstavitelja sodobne španske literature je napravil globok vtisk in »N. L.« poročajo o njem pod naslovom »Emotion au Pen-Club«. Na tej seji je Benjamin Cremi-lux poročal tudi o letošnjem kongresu Pen-klubov v Buenos Airesu in zlasti na-glašal težkoče, ki so se pojavile s predsednikom italijanske delegacije Marinettijem. Pen-klub ima načelno dolžnost, da z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago, podpira mir med narodi. Tako je bila tudi v Buenos Airesu sprejeta resolucija, ki pomeni »pravi krik studa nad vojno«. To resolucijo so podpisali vsi kongresisti, med njimi tudi Marinetti. Ob istem času pa je dal cinični Marinetti krožiti med svojimi tovariši izjavo, v kateri poveličuje vojno kot »higijeno narodov«. Ker bo prihodnji mednarodni kongres Pen-klubov v Rimu, so mnoge delegacije upravičeno zahtevale, da se predsednik italijanskega Pen-kluba Marinetti jasno in nedvoumno izjavi o vprašanju, ki je za vso pisateljsko organizacijo bistvenega pomena, kajti Pen-klub sme imeti v svojih vrstah samo pisatelje, ki priznavajo skupni ideal pacifizma. Sklenjeno je bilo, da naj o slučaju Marinetti razpravlja mednarodna federacija Pen-klubov na svojem januarskem zasedanju. O Maleševl knjigi »Sence« poroča v najnovejšem zvezku češka revija »Bibliofilc (Uhersko Hradište). Pisec poročila, znani prevajalec Otto F. Babler, se prav laskavo izreka o bibliofilski zbirki slovenskega grafika in pravi med drugim: »Knjiga Sence, ki ji je napisal uvod I. Zorman in v kateri se v začetku razkriva sam Maleš v pesmi kakor v prozi, vsebuje preko 150 lesorezov in linorezov iz raznih dob in najrazličnejših motivov. Naj Maleš ustvari bolestno podobo svoje matere, naj riše svojega mrtvega učitelja, naj oblikuje podobo asiškega ubožca ali karikaturo pesnika Mirana Jarca, Bernarda Shawa, Marijo, ki gre k Elizabeti, krajino ali Marijo Pomagaj z Brezij, vedno se pozna njegovemu delu, da je dal predmetu življenje, da ga je vroče in globoko doživel in da je tudi tehnično popolnoma dozorel.. .c. Jugoslavica v zborniku »Naše revoluce«. V najnovejšem (3.) zvezku praškega četrt-letnika »Naše revoluce«, ki ga izdaja zgodovinski odsek čsl. legionarske občine, objavlja več prispevkov naš ugledni sodelavec publicist Jan Hajšman. Kakor v prejšnjih zvezkih, tako tudi v pričujočem nadaljuje svoje preglede jugoslov. literature o svetovni vojni. Posebno pozornost posveča dvema knjigama Stevana J. Jakov-ljeviča »Devet sto četrnaesta« in »Pod krstom«, ki ju izčrpno prikazuje na straneh 337—343. Češki recenzent sklepa: »Ste-van Jakovljevič je s svojim delom postavil srbskemu vojaku in srbski armadi neminljivi spomenik: Srba-človeka, ki je branil svojo zemljo in svojo svobodo in ni omagal niti pred osredotočenim naporom molilnih strojev ...«. Lep nekrolog je Jan Hajšman, ta preizkušeni prijatelj Jugoslavije in poznavalec naših razmer, posvetil osebnosti in delu Svetozarja Pribičeviča. četrt-letnik »Naše revoluce« potrjuje z vsakim zvezkom iznova smotrno češkoslovaško prizadevanje, da se dokumenti o »svetovni revoluciji«, ki je narod osvobodila, ne le ohranijo, marveč tudi kritično preiščejo. V tem pogledu izvršuje ta zgodovinski zbornik pomembno nalogo. Točno plačuJ »Jutra« naročnino Varuj svofcem zavarovalnino ia sk Zeleni človek Po dolgotrajni bolezni je zatisnil njegov oče za vedno oči — eden tistih podeželskih kavalirjev, ki v notranjem žepu svojega telovnika nosijo listnico iz kravje kože Ko je bil mrtvec pokopan, je sin razmišljal o svojem položaju. Končno mu je bilo mogoče, da opusti zdravniški poklic, kateremu se je bil posvetil le zaradi očetove želje in da postane pevec. Petje! To je bil njegov sen. Želja še iz mladih let, po kateri je hrepenel vse do onega dne, ko so mu bili potisnili v roke pincete, kirurški nož in zapovedali: — Poišči v stegnu te starke te in te mišice! Njegova tenorska duša mu je branila. da bi s svojimi rokami šaril pod kožo drjgih Zaradi krvave brutalnosti mu je bila kirurgija odviatna. prav tako jalovi poizkusi medicinske vede. Tako se mu je ginekološka znanost videla kot nekakšna monstruozna umetnost. da bi se nekomu, ki si tega vobče ne želi. pomagalo do žalostne komedije življenji. — Napravil sem ti veselje, da sem postal doktor, je dejal svojemu očetu, ■— dopusti mi sedaj, da se učim peti. — Zdaj ko si postal zdravnik, se boš tudi bavil s tem, ker se hočem tolažiti z mislijo, da mi bo moj sin kot doktor pomagal ob smrtni postelji. Oče je tedaj učakal to radost. Umrl je s pomočjo sina zdravnika. Ko bi njegov sin ne bil zdravnik, bi stari mogoče še živel kakih dvajset let. Medtem ko so šivali črno obleko, je sin zaskrbljen razmišljal o položaju in podvrgel vse svoje sposobnosti ostri kritiki. To izpraševanje samega sebe je trajalo precej dolgo. Kadar človek opazuje svoj lik, se mu zdi ves izobličen, izkrivljen, povečan ali pomanjšan. Nikoli pa tak, kakršen je v resnici. Zato si je odgovoril na vprašanje: — Ali sem dovolj mlad, da se posvetim gledališču? — z da. Po šestih mesecih vztrajnega študija je dobil namestitev v Ameriki. Tam je ostal prav toliko časa, da se je še z istim parnikom, s katerim je dopotoval — spet vrnil v Evropo. — V New Torku, je dejal po povrat-ku, sem imel v Ernaniju velik uspeh. Ljudje so po predstavi celo izpregli moj voz. No, očividci so pozneje pripovedovali. da so mu izpregli konje zato. da bi jih prodali in tako vrnili denar za kupljene vstopnice. — Ali boš še pel? so ga spraševali znanci. — Predvsem se hočem malo odpo-čiti, jim je odgovarjal. Tenor — "zdravnik je prodal vse svoje kostume nekemu starinarju in se poslej preprosto oblačil v sivo. Siva je barva povprečnosti sivi so lasje na meji mladosti in starosti, sivi so površniki, ki jih ljudje nosijo na prehodu pomladi v poletje, jeseni v zimo. Iznebil se je še neke nasilne ljubice, ki jo je vzdrževal tako rekoč le zaradi reklame, in s katero je bučno proslavil svoj vstop v — umetnost, ter se oženil s skromnim dekletom iz poštnega urada. Na očetov grob je položil kito cvetja, sežgal vse note, prodal klavir in se spet ustanovil kot zdravnik. Da bi bil čim dostojanstvenejši na zunaj si je pustil rasti brado kakor kakšen kalif iz Tisoč in ene noči. No, pacienti so vseeno umirali. Niti eden ni ušel smrti. Posvetil se je otroški boleznim, a njegovi bolniki so bili deca bogatašev, bitja, ki se odgajajo s toplomerom, va-go in kapljicami. Uspelo mu je, da je tudi najbolj zdravega spravil v grob. Odločil se je, da za vedno zapusti zdravniški poklic. Ker je pa bil prisi- V maU dvorani sdoofekega Tabora je bila v nedeljo 16. t. m. važna ®eja zbora društvenih delegatov Sokolske lupe Ljub- Bana. ki je bila razmeroma prav dobro obi-cana. Zborovanje Je otvoril župni afcaroota br, dr. Josip Pipenbaeher, ki je toplo pozdravil zbrane delegate, nato pa v lepem govoru podal smernice dela »okoMva v sedanjih časih. Sledil je zanimiv referat zuptnega pod-načelnika br. Franja Lubeja. ki je v daljšem govoru očrtal položaj sokolstva na teritoriju naše župe. Poročilo je bilo soglasno in z odobravanjem sprejeto. Tudi dodatno poročilo župnega podnačelnika br. Jožeta KuSa ie bilo sprejeto T velikim odobravanjem. Zupni gospodar br. Luce Strau® je poročal o gospodarskem položaju župe m župuih edinic, potenn pa je podal poročilo o župnem vestniku »Sokol«, upravnik vesini-ka br. I?an Prosenc. Pozval je navzoče delegate, da poskrbe pri »vojih edinicah in naročnikih za točno plačevanje naročnine ^n propagirajo vestnik med sokolskim pri" padništvom. Z velikim zanima®jem le bil sprejet načrt »Petrove sokolsk© petletke iupe Ljubljana«, ki ga je prečital br. Franjo Lubej. Načrt je velikopotezen in ga bo skušalo sokolstvo naše župe v teh petih let'h čim bolj uresničiti in uveljaviti. Načrt obsega 1. notranjo okrepitev; z ustanovitvijo žup- nega jman«tvmega vzgojnega krožka. * ustanovitvijo župnega internata, s ustanovitvijo župnega »bora predavateljev sa predavanja ia debate, s popolnim in etafcum stikom župnih poverjenikov t vsemi društvi, skrbeti za župnl vestnik, % ustanovitvijo vadi tel iskih zborov v v*eh društvih m z očiščenjem eokolskih vrst. 2. prireditve: 1937 notranje čiščenje. 1938 župna fcupne tekme in udeležba na X. lecPokoi; ekem izletu in na mednarodni telovadni tekmi ▼ Pragi, 1930 župod planinski tabor, 1940 župni zlet, 1941 vseeokoiski zle* v Beogradu ob proglasitvi polnoletnosti 14j. Ve . kralja Petra II. 3. gospodarska •»amosro-jitev; x ureditvijo plačevanja članarine ki poreaov, uvedbo zletnih fondov, a široko-potezmo nabavo eoko^kih krojev, a sanacijo sokolskih domov, k ureditvijo letnih te-iovadišč ter drugih telesnoe^artnlh naprav v župi in društvih, z zagotovitvijo prostora za sokolski stadion ki % uStanovUvijo sokolske zadruge. Poročevalec br. Lnbej je k vsaki točka podal primeren komentar ter je bil načrt nato od delegatov soglaOno »prejet in odobren. K besedi se Je ogla»Ro več bratov, ki so podali svoje misli k načrtu Petrovo sokolske petletke, nakar je starosta « M-hvaio delegatom in poročevalcem zaključil ob 13. 60kolsko zborovanje. Spori V nekaj vrstah Čakovški športniki so jezni na LNP. V zagrebških »Novostih« je objavljena veBt iz Cakovca, da se LNP ne briga mnogo za večino &vojih klubov. V tej zvezi »e omenja neka afera z mariborsko Slavijo, ki je baje nastopila proti čakovškemu Gradjan-skemu z neverificiranimi igralci. LNP je odklonil zahtevo Gradjanskega, naj se ta tekma zaradi tega verificira z rezultatom 3:0 za Gradjanskega. Taki in »lični drugi slučaji, pravi vest »Novosti«, eo dovedli do tega, da se je pričela akcija, naj bi Be osnoval poseben mariborski nogometni podsavez. BSK je v torek igral v Cannesu proti tamošnjemu eportnemu klubu neodločeno 3:3 (1:3). Glišovič je zastreljal enajstmetrovko. Prihodnjo nedeljo se vršijo štiri ligaSke tekme. Naša Ljubljana mora v Sarajevo, kjer bo nastopila proti sarajevski Slaviji, ki je dosedaj igrala v državnem prvenstvu dokaj odlično vlogo, vendar pa še ne predstavlja kluba, katerega ee je treba bati. Nikakor nočemo, da bi se Ljubljana vrnila iz Sarajeva t »baskovskim rezultatom«. Dolžnost" ljubljanskih igračev je, da častno zastopajo ljubljanski nogomet, a zato je treba voljo za Bkupnost in disciplino. Poslušajte nasvete svojega trenerja! Tekmo bo sodil G joka Zivkovič. V Zagrebu bo tekmo med Haškom in osiješko Slavijo sodil g. Balač. V Beogradu bosta dve tekmi. BSK bo skušal dobiti obe točki od Baska,, Jugoslavija pa od zagrebške Conoordije. Prvo tekmo bo sodil g. Stefanovič, drugo pa g. Segedinski. Službene objave LNP (Nadaljevanje 11. seje p. o. 11. t m.) Iz seznama verificiranih igralcev se črtata Razbornik Franc in GomizelJ Mirko, oba Hermes. Zavrne se predlog Hermesa glede Baspen- za Hrašovca Vinka, dokler klub ne predloži dokazov, da je igralec res prejel od bivše Sloge javljeni novi nogometni inventar. Predlog Svobode—Lj. glede »porabe § 26 o. p. na igralcu Svajgerju Miroslavu se odstopi k. o-, obenem se igralec suspendira. Na podlagi sodniških poročil se predajo k. o.: Trček Ciril, Jevc Ivan, Korotan—Lj., Zemljak Slavko, Baggia Franc, Habiht Josip, vsi Svoboda—Lj., Verbek Tone, Mladika, Kočevar Slavko, Moste, Rozman Josip, Kamnik, Haeler Leopold, Ljubljana, Tkalec Ivan, Slavija^—P. Primožič Anton, Olimp, Erman Adolf, Koka-lj Josip, Reka, Petrin Frane, Laško. S takojšnjim suspenzom se predasta k. o.: Košenina Ivan, Hermes, Žagar Anton, Jugoslavija. U. o. ae preda službujoči Jegrišnfk, ker ni dostavil poročila o tekmi Olimp—Reka. Litija se preda u. o. zaradi prepozne prijave tekme Litija—Retje 8. t. m. S. o .se predajo: ss Štravs. ker nI poeial poročila o tekmi Savica—Gorenjec 8. t. m., ss Kos, ker je po poročilu službujočega prepozno prišel na igrišče k tekmi Ko- rotan—Svoboda S. t ni, kandidat Spieez, ker ni pravilno napisal poročila • tekmi Litija—Retje 8. t m. Ugodi ve protesta Celja proti verifikaciji tekme Celje—Maribor 25. oktobra t. L, ker bo po mišljenju e. o. nepravilne odločitve sodnika bistveno vplivale na rezultat tekme. Protestna taksa 100 Din se knjiži Celju v dobro. Odredi se ponovitev tekmo na termin, ki ga bo določil p. Ol na prihodnji seji. V zvezi s četrtim odstavkom gornjega proteste se ugotovi, da Je Vesnaver Svetozar neupravičeno nastopil v moštvu Korotana—Kr. na tekmi Korotan—Olimp 11. oktobra t. L, ker je bila istega dne objavljena njegova verifikacija za Savi jo—P. Zaradi tega s« razveljavi rezultai tekme 4:1 ta Korotana in w tekma verificira s 8:0 za Olimpa, obenem se preda Korotan— Kr. o. o. ▼ postopek, Vesnaver Svetozar k. o. v postopek. Sejni zapisnik o. o. Maribor t dne 10. t. hi- se odstopi u. o. v rešitev. Prelco belili gora in po deročih rekah se plaši naslov Luthrovega predavanja, ki bo v petek ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Prepričani smo, da bo Lnther navdušil tudi naše športnike in da ga bomo mogli v bodoče enako kot ostala mesta v inozemstva prištevati med redne predavatelje v zimski dobi- Nemške kritftke pišejo o Luthru kot o »mojstru besede, športa in kamere<, ki razume vso stvarnost svojega gradiva poživeti • prijetnim humorjem. Poleg teh odličnJi sposobnosti bomo predavatelja pozdravili kot velikega prijatelja našega naroda, ki Je ie ponovno pisal najbolj simpatične članke o nas v nemškem časopisju. Zanimivo je, kako je Lnther kot dober opazovalec in strog, ampak stvaren kritik vplivai na navoj našega tekmovalnega smučanja. Naši prvi nastopi v inozemstva 30 bili dokaj primitivni in ko smo leta 1925 nastopili v Cortini d'Ampezxos nam jo Lnther r »Wmtrn« v bit povedal, da smo »kot i« prejšnjega stoletja«. To nas Je pogrelo in posledica Je bilo etreznjenje; angažirali smo takoj trenerja (Hanssena) in od takrat Je šel naš razvoj naglo in sistematično navzgor. Prodaja vstopate te danes in Jutri pri tvrdki Goreč, Tjrševa cesta. JZSS — Zbor smnšhfli uHtelJev opozarja odbornike in članstvo, da se vrši danes ob 20.30 seja in sestanek Zbora v eaveznt pisarni. Radi važnosti ee odborniki naprošajo, da se udeleže seje polno številno ia točno. — Ponovno opozarjamo člane, da javijo razpoložljive termine za vodenje tekem. SK Ljubljana. Danes ob 15 trening tekma dveh garnitur prve skupine. Postave «o razvidne na oknu v tajništvu. SK Ilirija (smučarska sekcija). Klubov upravni odbor sklicuje sa petek 20. t. au plenarni sestanek sekcijskega članstva. Sestanek bo ob 18.30 v klubski sobi kavarno Evropa. Sestanek je radi popolne reorganizacije sekcije Jako važen, zato je nujno potrebna navzočnost vseh članov. ljen vzdrževati siromašno dekle, ki ga je bil snel na pošti, je dolgo razmišljal, kaj naj počne. — Končno sem našel rešitev, ki je res prava zame! Priglasil se bom na magistratu za mesto mrliškega oglednika. Tako bo tudi moja vest mirna. In ko se je še posvetoval s svojo ženo, ki se je razumela tudi na kolekova-nje in slično, je vložil prošnjo na magistratu. Istega dne. ko je nastopil svojo novo službo, je bil poslan v hišo priletnega sodnega svetnika, ki je umrl in ga je z njim vezalo še staro prijateljstvo. Pri mizi ga jc bila zadela kap, ko je kakor običajno pojedel nekaj solate. Nalahno se je bil okrenil na stran in se naglo zrušil na tla. Sodni svetnik je bil že nekaj let bolan. Z eno nogo je bil že skoraj ▼ grobu, kakor običajno pravijo o ljudeh, ki se ne morejo odločiti, da bi tudi z drugo stopili vanj. No, kljub temu ni nihče pričakoval tako nenadne smrti. Stara ženica v gornjem nadstropju in študent medicine iz podzemlja niti malo nista sumila, da je nastopila smrt. — Po zdravnika! so se vznemirjali sorodniki. — Ni več potrebno, je dejal medici-nec. — Vse zaman! je tarnala starka. Pokojnika so položili na oder. Prijavili so smrt magistratu, odkoder je bil poslan novi mrliški oglednik v hišo žalosti. Nesrečni sodni svetnik je ležal na odru kakor da se je od smrti odebelil. Cvetje in zelenje je krasilo posteljo, pokrito s črno togo, znakom njegovega visokega stanu. Na prsa so mu pripeli odlikovanja, da je bil mrtvec še dostojanstvenejši in debelejši. Izpod t>ge so molele iflajhne noge v nizkih čevljih. Okrog odra so vzdihovali sorodniki, a v sosednji sobi je ležala na mizi odprta knjiga, vsa posedena od muh in v katero so se ^rpisovali oni, ki so prišli družini izrazitN^pžalje. Zdravnik je pričel s posmrtnimi ceremonijami. S toaletne mizice je vzel ročno gledalce in ga nastavil pred usta umrlega: niti najmanjši dih ni orosil stekla. Otipal je toploto telesa in žile: s stetoskopom je prisluškoval, če srce še bije. Iz žepa je vzel tiskovine, jih izpolnil in pustil na mizi. Bil je to mrliški list in dovoljenje, da se truplo pokoplje. Neki ožji soroHnflč je pospremil zdravnika do vrat in nato odšel ž njim še y bližnjo kavarno. |Dalje pr&J CENE MALIM OGLASOM Po iti |>ur za Ih:s*h1<>, Din 3.— davka za. vsak oglas ln enkratno pristojbino Dm 3 — za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo olužb Najmanjši znesek ta enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ?.enitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka t& vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znfsrk za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi sp zaračunajo po Din lv— za besedo, Din 3.— davka za vsak og!as in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje aaslovov Najmanjši znesek za enkratno objava oglasa Din 17^—\ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« nsfl * odgovor, priložit« i*lu 9* zahtevate od Vse pristojbine n male oglase Je plačati pri predaji naročila, •aroma jih je vposlati v pisma obenem z naročilom, aH pa po poitni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer •e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila ln vpraSanja, tičoča se malih oglasov, |e naslavljati na: Oglasni »Jutra44, Ljubljana. B«*ff.1.i ! Din lavek S Din b šifro ti: i.iianji- 6a»lova 8 Din N« imanjSi in«M>k 17 " Din Vsi k »Bobenčku« kjer majo vsak f>etek na-Bf{eni> [vko in ra-vrstaa štajerska in bizelj-skn vina! Bcsfvla 1 Dir., davek 3 D:n u šifro ali dajanj« .oslova S Din Nfljmanjii znesek '.7 I>in. Gospodinja - kuharica pošu-na, vajtna dobrt- me-Sčansk« kuhe, voljna vod ti vsa .lrnga hišna dela v čistoč; in redu; v starosti 30—.15 let. dobi službo pri samostojnem, boljšem 50-•pO'!u. Predpogoj: poštenost in resnost. Ponudbe t navedbo dosedanjega službovanja na ogl. odd. -Jutra pod šifro »Poštenosti "vj-gp v ar j im c. J7 J27 1 Vsaka beseda 50 par; davek 3 Din 7,a dajanje naslova 5 Din. najmanjši rnesek 12 Din. Mlad moški «m»-e. išfe kakršnekol zaposlitvi Jn ivičen natakar, a sprejme tudi vsako iiru<»o delo. Ponudbe i>od ► Priden in zanesljiv« na ogl odd. Jutra. 27237-2 Mesto prodajalke išfe gospodična v špecerijski trgovini a!T kot biagij-nirarka v Ljubljani. Svent. dam Din 5.010 kavcije. Ponudbe na ogl. o lavefc » D'h ui šifro ti: lajanj«- Din NfljnianjS >%*ek 17 Din Pes volčjak z znamko št. 1S47, ki sliši na »me Crt je izginil v Trnovem pretečeni ponedeljek. Na trebuhu ima brazgotino Svari se pred nakupom kdor kaj o nj-e-m ve, naj sporoči proti nagradi policijskemu komisarju Dr. Fakinn. Emonska c. ;t. 27282-27 Zobno tehničarko prijetne zunanjosti, iščem. Ponudbe z navedbo plače in oelo fotografijo na ogl. odd Jutra pod »Broj 27236-1 Kolarskega pomočnika ISčem za delavnico avto karoserij. Biti mora popolnoma vešč in samostojen v poslu kakor pri izdelavi karoserij za avtobuse, kakor tudi pr. karoserijah 'a avto-taksi. ter mor« znati delati tudi 5 pločevino — Ceni. Donndbe na ogl odd. Jutra Dod »broj J^J*. ■n324-1 Inteligenten moški »tur 28—33 let, poročen, kalen govori slovensko :n nemško. dob; mesto kot »kla liščn k in nadzoru organ Pism ne ponudb- z navedbo plače in refe-renc pol »Oskrbnik- na ogl. odd. Jutra. 27K7-1 Potrebujemo takoj: dttkleU 'a vse hišne posle, p< rfektae kuharice za privatne hiše. hotele, menze in goslilne. Odgoj t Ijice z znanjem nemškega ic iran-coskega jezika ter mlade ni ka.ri ve. » H u man : tar na institucija udov i ca i jamo-stalnih gespodja«, Zagreb, Ilica 20/1. telefon 737'.. Za odsovor poslat Din 3 v in.i rnkah i728£»-l Stenotipistko (brvaše n.r 11. n<-m-čina). 1 la-tmto stroj« m šč«m za ev ntuelna lela, [K) možnost: v . entrn. Ponudbe na og: odd Jutra ood »Neben-b- ull .-h« ;72^4-1 Pridno dekle zdravo in pošteno, išče mesto k otrokom aJi v pomoč gospodinji. Ponudbe na ogl. odd. Jutro t>od ■i.iršev« 27288-2 Beseda 1 Din 1avek 8 Din ta šifro tli lajanjt laslova 5 Din HajminiJi znesek !7 Din Potnico za ol>i»k privatnih strank, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »I10O"«. 27281 -5 Potnika 7-a okraj ivraiij. Novomesto in Ljubljana m>sto, išče tvrdka epfaff« šivalni stroji Ign. Vok, Ljubljana, kamor je nasloviti cenj. ponudbo. 27238-5 Slaščičarja z nt>rtj t, iščviu. Ponudbe na pi-lrn :n!ci> Jutra Maribor pod značko ».Vso«. -7T2-1 Vzgojiteljico k otrokom -d ."»—KI let z znanj m mgležčine ali franviš.ine sprejmem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod i Fina luša«. :7105-1 Usnjarski pomočnik šerer 1.. ii let star dob: takoj -tii/.bo. Brata Wrb:č. tovorna usnja. Tržič. .7:8')-! Mesarskega pomočnika i?ur;. nega sekaČ3. vojaščina prostega in neoženje- I nega, spri-jmem. Ponudbe j na ogl. odd. Jutra pod »Sekafi«. u7 .!>!-! Mizarskegn pomočnika za boljša dela, sprejme — Sedej. Mala čolnarska. -7-94-1 Iščemo potnik' -a proopolni.m znanjem slovenskega in nemil; e ga jezika, jtaželjeno tudi znanj« hrvaščine. ki se ne boje napora potovanja in si žele ustvariti stalno sigurno mesto, noj naslovijo svoje obširne lastnoročno pisane [»»nudbe s fotografijo, za htevo plače, točno navedbo dosedanje prakse in referenc pod »Potnik«, na Pu-bliritas, Zagreb. 27J97-5 B-seda ' Din. iavefc Din 1» 5ifre U! lataoj* i«lova " D*!* JfajmanjS' tDeoek ••1 Din Sod tOOO 1 prostornine se bo prodajal na sodni dražb: dne 23. t. m. ob 16. uri v Haindlu št. 1 pri Ormožu. Interesent vabljeni na 1ra'bo. 27234-6 Zima je pred vrati! Lisice, kune, vi-dre, dobite lahko in sigurno s preizkušenim strupom LET0LIN. Informacije daje Lykos. Zagreb Jurjevska S. 365-6 i Lnn Uvbk Dir u> šifro »1: lajanja »is^lovs 1 Din ICojman'^ tne»eK •7 n-r, Pohištvo šperan-o, pleska no in poii-tirano, izdeluje po nizkih eonali Krže Franc, polrštve-no mizarstvo. Vrhnika, — lilrijska c. 2. Izd-lava prvovrstna. Za vsak iedelek pismeno amstvo. Ple.-kani izdelki. spoln:ee. kuhinje na ogled pri Janežič. ple-skairstvo. Tyrševa 23, Ljubljana. Oglejte si izdelke! i 27277-12 ! Psica foxter:er mlada, bele barve rujava ušesa, sliši na im' Miška, ima rdečo ovratnico se je neznano kam zatekla. Prosi se, da jo najditelj odda na Celovški cest! "2. družina Demšar. 17292-27 Besnel* Ihti v h (i . |>u » šifro »I lajanja .* Din SaiinanjS' fnesek 17 Dio Šivalni stroji »Kfthler«, .S nger« novi, malo rabljeni, stari, najcenejše samo v SOVI 1"KG0-VINI na iyršev! 30. 272-21-20 Pisalni stroj Remingtou. skoro nov, mesec dn: v rabi takoj ugodno prodam. Več v trafiki Mi'kIovš'čeva c. 14. 272S5-20 d^ed* Dtn lavek ) l/ie u> šifro tU dsjanje laslov* r Din Najmanjš* /.nesek •1 l>n Stroj za šivanje ju lita« tih vreč rabljen, ku pim. ponudbe [>od naslov-Valjčn- mlin. Sevnita. 27233-7 Zdravilna zelišča Ržcni rožiček Mutterkorn). l.a[iiih (Folia Farfarae), '1 aužentroža fHerba CenUni-riii). Medvedji- uho Folia j livae Ursij in druga zdravilna zelišča, kupuj mo v vsaki množini. Ponudbe s cenami in navedbo množine j poslati na Vegetobilia. No- ! vi Sad. Safarikova ulica j .25-27. 27-7^-7 Tehtnico do 100 ali 200 kg, kupimo. Pharmacevtika, Krekov trg št. 10. .7r.7-7 Brinjevo olje pristno, kupujemo po nev-nih cenah- Drogerija Kane, Ljubljana. Židovska ul. i7-'00-7 Vsakovrstno k w oai CERNE juvelii i.iuhllana Wol?ova ulica • •? Sfi Z Beseda 1 Din. davek S Din za šifro ali dajanje dova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Mlekarno oddam poiave se: Tržaška cesta 11 v mlekarni. Informacije od 14. do 17. ure. 27283-19 Gostilno »Peričnik« v Mojstrani 92. oddam ta koj v najem. ;7301-i9 H»seda 1 Din tavfk 1 Din rj< šifro »I: lajanjr slovs .i Din Najmanjši tne»eli 17 IV n Javna dražba V Prevaljah. Mežiška dolina, *»a sedežu vseh »litastl na najpromrtoejS' točk; pro f.imo 24 nov^mbrs if>36 -nonadstropoo hišo to it-Ino -r> trgovtio Let" ve liki (»roston ša »r ižnosl ta podjetnega ■ > - t nilna vrednost Din 72.r>Ofi. Najmanjši (»onudek Din 243.000. Plačiln' x>go) ta tdraž;telje jako a god n*-Vs« oodrobna [iojasnila la je Hran:Inica in oosoiilnl-na Prevalje 255 20 7-stanovanjsko hišo z lokalom, ob tramvajski progi prodam Brutto donos 44.100 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina -tjO.M»>0 Din«. 27091-20 Izvanredna prilika! »ARGUS«, Beograd. Knj. Ljubice 3i'a, [»roda novo hišo z Din 50.000 dolga za gotovih Din 130.000. Mesečna renta Din j20) in stanovanje za kupca. 3 s^lfe s komfortom. 27249-30 Stavbeno zemljišče atlilO kv. m v S]>odnji SSki v bližini železnice po Din 35 kv. m in dvonadstropno hišo v bliž ni 11 n verz« za 1 Ji n 261.000 proda Društvo posestnikov. Salen-irova 6. 27.90-20 Pekovski pomočnik a I in let naprej, zmožen ! |>arne peči v vseh strokah, i oiwnem raznašalec, dobi j »talno zaposlitev. Na slabe delavce »» ne ozira. Rud. I parna pekarna. 7-agorje ob 1 Savi. 27302-1 7 Lep perzijanski plašč poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 37303-13 G. Th. Rothman: Gospod Kozamurmk m letovanje 69 Ivan se je ustrašil. Ves osupel je obstal. A že v naslednjem trenutku je pre-bledel od groze: navdušeni borilki za svetovni mir sta mu — ena, dve tri! — pobrali steklenke s podnosa in jih zmetal' na balkon. »To ni dovoljeno! Tega ne smete!« je zakričal ubogi Ivan, toda — prepozno! Beseda i Din :avek 9 Dit ti šifro tli lajanj'- naslov« ? fVn VnimaiiS' »,n«sek 17 " Din Hranilne vloge vseh denarnih zavodov nakup In prodajo proti takojšnjemu plačilu izvrši najugodneje Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova al. 14/1. Telefon 35-10. 314-16 Vloge Ljubljanske kreditne banke vsako vsoto, kupim takoj. Plačam najboljše Ponudbe na podružnico Jutra Vlari bor pod »Drava« 261-16 Bančno kom. zavod Maribor. Aleksandrova 40, izvršuje najboljše nakup in prodajo HRANILNIH VLOG veeh denarnih zavodov £a odgovor Din 8 znamk. Ž04-J6 Hranilne vloge kupite ali prodaste najboljše potom moje pisarne Rudolf Zore Ljubljana. Gledalska 12 Telefon 38-10. 27328-16 Hranilne knjižice vseh hranilnic v Ptnjn. kupim takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »P. A.« 27186-16 Kupim knjižico Vzajemne posojilnice Ljubljana, 10—20.000 D'n. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«. ! 27279-16 Beseda 1 Dtn tavek S Din ta šifro »1: Itjtnje igslora Din Najmanj&i toesek 17 Din Dvosob. stanovanje z verando, oddajn za Din 400. Istotam d-ve sobici e štedilnikom za Din 180. — Naslov v vs«h poslovalnicah Jutra. 37316-31 Dvosob. stanovanje s kopalnico. [>opolnoma prenovljeno. v Staretovi ulici 27a, oddam za takoj ali pozneje za nizko najemnino. 27308-31 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam za Din :7Cxl v I. n-adstr. Zgor. Šiška 205. v bližini Gasilskega doma ;7J:8--21 Stanovanje oddam. Poizve se: Triglavska ulica št. 34. 27387-31 3-sobno stanovanje sredina mesta, oddam. — Vprašati 3—i. Naslov v vseh poslovaJnicah Jutra. •272159-31 Sobo odda Beseda 1 Din. lavok 5 Du> la šifro tli lajanje naslova F Din NajmanjH 11 Din Sobico s posebnim vhodom, z vso oskrbo ter kopalnico, oddam. Levčeva 16. 27276-33 Zraven sodišča oddam lepo sobo boljšemu, solidnemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčno I. nadstr.« 37310-33 Sobo v centru, prazno ali opremljeno, oddam. Križe-vn&ka ulica 5/1. 27304-33 Nase gledališče drama Četrtek 19.: Florentin&ki slamnik. Red če trtek. Petek 20.: ob 15. Za narodov blagor. Dija ška predstava. Cene od 5 do 14 Din. Labichcva komedija: »Florentinski 8lam nikt predstavlja izredno zabaven lov ta izgubljenim slamnikom. 7. najrazličnejšimi zaprekam-. V igro eo vpleteni zabavni kupleti, ki jih je komponiral Vinko šustar-šič. Režiser inž Stupica. OPERA Četrtek 19.: Zaprto. Petek 20.; Hoffmannove pripovedke. Red A. ★ Zanimalo vas bo .... ...da namerava Uprava Narodnega gleda iišča v Ljubljani olajšati posebno podeže lanom obisk dramskih, opernih 'n operetnih predstav 7 uve.ibo novega blokovnega sj§te ma. Ime ji tel; hloka bo imeJ pri vseh pred stavah razen pri prem^erah in predstavah z gosti poseben popust B'>ok bo vseboval 20 kuponov r.a poljubne predstave. V poštev bi prišlo posebno nedeljske popoldanske in večerne predstave, ki se bodo vršile odslej v obeh sledališčih. tako da bodo imeli |>o setniki 7. dežele možnost izbere med opero-opereto, dramo in veseloigro MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Četrtek, 19; »Ukročena trmoglavka«. B. Petek. 20: Zaprto. Sobota. 21; Baron Trenk. Premiera. Radio Četrtek, la. uotembra Ljubljana 12: Operetni venoki (piosčej. — 12-45; Vreme, poročila. _ 13; Čas, spored, obvestila. — 13.15; Godba na p'hala (plo šče). — 14: Vreme, borza. — 18: Pester spo red (Radio orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). _ 19; Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30; Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.50; 10 minut zabave _ 20; Koncert pevskega zbora vGrafike«. — 20.45; Čajkovskij: Trlec (suita-plosče). _ 21.15: Instrumentalni dueti kitare in mandoline (gg. Antunovič in Heršlag). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.T5; Vsakemu nekaj (Radio orkester). Beograd 18; Čelo koncert. _ 19.50: Na rodne pesmi. — 20-30; Simfoničen koncert. — 22.30: Lahka glasba na ploščah.—Zagreb 17.15; Koncert orkestra. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.20: Lahka in plesna muzika. _ Praga 19.25: Lahka godba. — 20.30; Ciklus Novakovih pesmi. _ 21.10: Klavirski koncert,—-22.15- Godba na pihala,—Varšava 19.30; Večer poljske glasbe. _ 21: Orkestralen im klavirski koncert. — 22.10: Plošče in plesna muzika. — Dunaj 12; Plošče. — 16.05: Lahka godba na ploščah. — 17.25: Violinske skladbe. — 19.25: Zabavna ura. _ 21; Triki im potegavščine — 22.20: Baletna gla6ba. 23.30; Plesni orkester. — Berlin 18; Operna koncert e plošč. — 19.15: Nove skladbe za dva klavirja. _ 20.10; Pet orkestrov igra za ple«. — 22.30; Koncert malega orkestra. — Mjjnchen 18: Lahka glasba. — 19: K°morna glasba na ploščah. — 20.10; Pester plesni večer. — 22.45: Nočni koncert. _ Stuttgart 18; Pester gla«-brni program na p'oščah. — 20.10: Prenos iz Miinchena. —21; Ne bojte 6e simfonije.— 22.30; Ura Schillingove glasbe. _ 23; Nočni koncert komorne glasbe. — Rim 17.15: Ko moma glasba. — 20.40: Zvočna igra. — 21.10: Vioiimski koncert- Opremljeno sobo čisto in prostorno, oddum il. decembra boljšemu gospodu v Slomškovi ulici 7. II. desno. 27295-33 Sobe išče Beseda l Dtn, lave* a Du. u Šifro ali dajanje naslova S Din NajmanjH aeeek 17 Din Opremljeno sobo čisto, iSče mlajši goepod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preprosta, toda čieta*. 373MHd3tt □ uspehov □ P en oglas JUTRU4* Knji JIZJCO Mestne hranilnice ljubljanske 30.000 Din, prodam. — Ponudbe v % na ogl. odd. Jutra pod »Kupčija«. 27286-16 IŠČEMO! IZKUŠENEGA STROKOVNJAKA Z DOLGOLETNO PRAKSO NA ZRAČNIH ŽIČNIH ŽELEZNICAH, ki bi nastopil kot nadzornik dela na naSi žični železnici, ki se gradi. Pogoji: energičen, ne starejši od 40 let, jugoslovanski državljan. Po izvršenem montiranju, ako se izkaže pripravnim, more nastopiti kot poslovodja. Izčrpen opis dosedanje prakse in fotografijo poslati družbi »T R E P C A«, BEOGRAD — Kralja Ferdinanda 2/1. Razno tfcseda 1 Dtn. tavek 8 Din u Utro ali lajanje -laslova ' Din NajmaojV znesek 17 Din Hubertus nepremočljlv , temnosiv tn v različnih barvali I po Din 250— ter vsa druga oblačila po neverjetno) nizkih cenah pri PRESKER-tTL1. LJubljana, Sv Petra c. 14 Telefon 2050 Suha drva, premog, ^^^ kar bo pakete 0 vk dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeve al. St. 5. Petek, 20. novembra Ljubljana ll; Šolska ura: Skadnsko jezero in južni Jadran (g- Josip Lapajne). — 12: Po naših hribih in dolinah (plošče). — 12.45; Vreme, poročila. — 13; Čas, spored, obvestila. _ 13.15: Vesel opoldanski koncert (Radio orkester). — 14; Vreme, borza. — 18; Osnovnošolska izobrazba žene (gdč. Iva Pregelj).—18.20: Nekaj podoknic (plošče). _ 18.40: Francoščina (dr. Leben). _ 19: Čas, vreme, poročila- spored, obvestila- — 19.30: Nac. ura; 20 let revo-urije v naši nacionalni liriki (Anton Dobronič iz Zagreba). _ 19.50; Zanimivosti. _ 20: Rezervirano za prenos. — 22; Čas. vreme, poročila, spr red. — 22.15; Angleške plošče. Beograd 17.20: Orkestralen in f>e\«ki koncert. — 18.:%; Plošče _ 20: Prenos opere iz Nar. gledališča- — Zagreb 17.15; Koncert orkestra. — 20: Koncertni večer. _ 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.30: Koncert orkestra. — 20.45; Shakespeare »Hamlet* - 22.15; Plošče,—Varšava 19.20: PeSmi i i plošče. — 20.15: Glasbene slike- _ 21; Orkestralen koncert. _ 21.40; Radzivvil-lova glasbena spremljava za Fausta,— 22.45: Plesna muzika. _ Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.30; Mladinski koncert. _ 16.05: Plošče — 17.30: Koncertna ura. _ 19-30; Koncert godalnega orkestra in vojaške godbe. — 20.45: Simfonijske prem'ere. _22.20: Koncert orkestra. — 23.10; Nadaljevanje koncerta. _ 23.45: Dunajske melodije. — Berlin 19.20: Plošče. — 20-10; Chopinovi valčki _ 20.30; Orkestralen koncert. — 22.30; Lahka glasba. _ Munchen 18: Orkester. — 19; Orgelski koncert. — 20.10: Pevski večer. _ 21: Plošče. _ 22.30: Manenov koncert za klavir in orkester v E-molu. — 23-15; Kakor Stuttgart. — Stuttgart 19: Pevski koncert. _ 20.10: Pester glasbeni večer — 21: Zvočna igra. — 22.30; Koncert orkestra in solistov. — 24: Nočni koncert.— Rim 17: Violinski koncert _ 20.40: Sinr foničin koncert. — 22.20; Zborovsko petje ZORAMA', mo