Današnja številka obsega 8 strani.
..JVTovi <5as“
izhaja vsak petek ob 12, uri dopoldne. Uredništvo in uPravništvo je v (gosposki ulici St. 6, drugo dvorišče.
N9VICAS
Štev. 17.
V Gorici, 26. aprila 1912.
List stane
za celo leto ....*}( za manj premožne 3 „ v JVfemčijo .... 5 , posamezne številke 8 v Oglasi po dogovoru
Leto III.
Zorodovinski dan.
Hrvatom se pri Mažarih hudo godi. Mažari so jim vzeli vse svoboščine prostih državljanov, društva razpuščena, shodi Prepovedani, časopisi zasužnjeni, svobodni možje pa v vedni nevarnosti, da bodo Po ovajalcih vtaknjeni v zapore. In niti najmanjša reč se na Hrvaškem ni zgodila, i‘udi katere bi Mažari lahko upravičeno rekli, da so bili primorani to storiti. Stare Pravice hrvaškega ljudstva so Mažari | brez najmanjšega razloga poteptali ter po-I stavili kot gospodarja nad nje moža, ki naj Hrvatom s pestjo in grozo pokaže, da so. oni brezpravni hlapci, Mažar pa go-I vnod To so Mažari napravili Hrvatom, ki so skozi stoletja prelivali kri za našo državo. ki so bili vladarju v' najhujših viharjih vedno najzvestejši podaniki! Komu bi ob nezaslišani krivici, ki so jo Mažari Hrvatom napravili, kri ne zavrela. Bati se ie bilo najhujšega, toda, hvala Bogu, Hrvati so mirni ostali.
Slovenci in Hrvati protestirajo proti krivicam.
Zgodilo pa se je nekaj drugega! Slovenci in Hrvati v tostranski polovici avstrijske monarhije se čutijo kot en narod z brati, katere so Mažari ta mesec usuž-
njili. Če oni trpijo krivico, jo čutimo tudi |Jii! Če so oni sedaj vezani, da si pri Mažarih ne morejo pomagati, tedaj se pa mi Vzdignemo zanje po koncu. In ravno to so storili zastopniki slovenskega in hrvaškega ljudstva, zbrani na Dunaju v hrvatsko-slovenskem klubu pod vodstvom dr. Šušteršiča! Slovesno so protestirali dne 18. t. ni. proti nasilju, ki je Mažari uganjajo Proti Hrvatom! Slovesno pred celo avstrijsko zbornico so povdarili: »Nasilstva, izvršenega nad Hrvaško, pa nc čuti samo ljudstvo na Hrvaškem in v Slavoniji kot težke krivice, marveč čutijo je kot tako tudi soplemenski bratje v Bosni-Hercego-vini in v tostranskih deželah: Dalmaciji, •stri, v Trstu, na Goriškem. Kranjskem, štajerskem in Koroškem. Vsa ta ljudstva se čutijo edina s tako kruto zadetimi brati na Hrvaškem in v Slavoniji, s katerimi jih druži neraztržna skupnost po veseli krvi, jezika in zgodovine. Oni čutijo udarec, ki
je zadel Hrvaško, kot težko krivico, ki je njih same zadela, ter so globoko vznemirjeni glede svoje lastne bodočnosti!«
Velikanski uspeh Jugoslovanov.
Vlada je na ta protest takoj odgovorila. Ministerski predsednik grof Stiirgh je protestu slovesno pritrdil in zaklical, da morajo na Hrvaškem zopet zavladati prejšnje razmere. Čast in veljava habsburške države to zahtevata! V zakonih zajamčene pravice se hrvaškemu narodu ne smejo teptati!
Za ministerskim predsednikom so se oglasili drug za drugim zastopniki vseh večjih strank v zbornici! In vsi so slovesno protestirali proti Majaroni in se zavzeli za pravice Ilrvaiov.
Vlada in vsa zbornica se je pa pri tem protestu postavila na stališče, ki so je Slovenci in Hrvati sami zavzeli, kakor je zgoraj razvidno. Oni so v najslovesnejši obliki povedali merodajni politični javnosti, da tvorimo Slovenci in Hrvati en narod in da je usoda hrvaške kraljevine istovetna z usodo Slovencev nele na Primorskem, torej tudi Goriškem, temveč ravno tako tudi v planinskih deželah Kranjski, Štajerski in Koroški. To stališče so sprejeli kot samoposebi umevno ministerski predsednik in cela zbornica! —
In ravno to si moramo ohraniti za vedno pred očmi. Vlada, Nemci. Čehi. Poljaki i. t. d. so 1cS. t. m. molče priznali, da spadamo vsi Jugoslovani: Slovenci in Hrvati, v eno celoto, ki ima isto skimno življenje in katerei torej tudi tiče v habsburški državi neodvisno samosvoje življenie!
To je bil za nas Jugoslovane velik zgodovinski trenutek. Naši katoliški poslanci z dr. Šušteršičem na čelu so ga nro-izzivali! Tukaj vidimo spet. kako modro in smotreno delajo za domovino, za vresni-čenje samosvoje jugoslovanske države v habsburški monarhiji. Daleč ie seveda št* do tie. A če so Irci na Angleškem po stoletnem boju ravno te dni dosegli tako državo zase. io prej ali slej po vstrajnem delu dosežemo tudi mi!	|
Tn potem šele postane naša država | silna in močna, ker bo tvorila Zvezo svo- : bodilih narodov!
Vojna med Italijo in Turčijo.
Kakor smo zadnjič poročali, so Lahi obstreljevali Dardanele. Zadnje poročilo, ki smo ga imeli v roki, je povdarjalo, da se je potopila ena laška bojna ladja, naslednja poročila so govorila celo o dveh potopljenih bojnih ladjah. Ampak taka zadnja poročila niso nikdar prav zanesljiva. Resnica je, da je bila ena laška ladja poškodovana, in da se je zato umaknila iz vrste. Lahi so zasedli več turških otokov, od katerih hočejo stražiti Egejsko morje. Toda Angleži so zelo razburjeni, ker laško b rodov je s svojo navzočnostjo zelo škoduje angleški trgovini. Angleški nastop ie Lahe tako prestrašil, da 24. t. m. ni bilo nobene laške ladje več videti v Egejskem morju. Vsekakor so se Lahi nekoliko o-smešili s tem, da so napadli Dardanele ter se nato umaknili. Nihče neve, kaj nastane v najbližjerrr času.
V Tripolitaniji. Lahi so poročali, daje umrl radi hudih ran najboljši turški poveljnik Enver-bej. Toda sedaj Turki noro-čajo. da ie Enver bej čisto zdrav. Če le resnica, da je Enver-bej mrtev, je to hud udarec za Turke.
Boii. Pri Gargarešu so Lahi odbili oonočni napad kakih 200 Arabcev. Iz Tobruka na poročajo Lahi, da je streljal sovražnik dne 20. t. m. iz daljave na novo laško utrdbo. Ko so nričeli Lahi streljati iz topov, se je sovražnik umaknil. Iz Neape-lia so odooslali Lahi nove oddelke pehote, planincev in ženiiske vojake v Afriko.
Drugih posebnosti z bojišča pa sedaj ni. —
Vsneh streljanja na Dardanele. Italijanski listi zatrjujeio. da je imelo dardanel-sko bombardovanje ponolnonia drugačne učinke, kakor to noročaio iz Carigrada, (ki nraviio. da ie bil ubit le en vojak in en konj vkliub več sto laškim strelom). Pri bombardiraniu je bilo po zatrdilu »Tribune« 600 turških voiakov težko ranienih in so iih morali odneliati v Carigrad. Ko je italijansko brodovje začelo bombardirati Dardanele, se je pred vhodom nahajal neki
grški parnik, ki ni mogel ne nazaj ne naprej. Naprej proti Dardanelam ne, ker so bile spuščene pomorske mine v vodo. — Slednjič se je kapitan odločil s polnim parom prodreti bojno Črto italijanskega, o-genj bruhajočega brodovja. Ušel je srečno.
Po svetu.
Občinske volitve na Dunaju.
V torek so se vršile volitve splošnega razreda za dunajski občinski svet. Judje, liberalci in socialisti — to vse oboje se ie združilo proti krščanskim socialcem, da jih popolnoma uničijo. Znano je namreč, da so pri zadnjih državnozborskih volitvah krščanski socialci izgubili razim 2 vse mandate na Dunaju, ne sicer toliko radi needi-nosti. marveč veliko več radi tega, ker so stranko pripravili ob ugled razni koritarii. Nasprotniki so mislili, da bo sedai vse njihovo. Toda nasprotno se je zgodilo! Krščansko socialni glasovi so od državnozborskih volitev za par tisoč poskočili, socialisti so padli za okroglo 28.000 glasov, liberalci so dobili tudi več tisoč manj glasov ko pri državnozborski volitvi. Uspeh glavne volitve v torek je ta, da so izvoljeni 4 kršč. socialci in 6 socialistov, v 11 okrajih so bile včeraj ožje volitve. Socialisti so nastopali strašno surovo. Pretepali
niso le krščanskih socialcev, ampak tudi češke socialiste, ki so postavili lastnega kandidata. Judje pa so kar sipali denar. O surovosti socialistov naslednji zgled: Povsod so zastražili hiše. da ne bi noben krščanski socialec mogel iti agitirat. V neko tako zastraženo hišo pa pride duhovnik previdet neko bolnico. Socialistiška straža ga ustavi ter mu ukaže, naj pokaže, če nc nosi glasovnic v žepu. Duhovnik je ogorčen zahteval, naj ga pusti pri miru, ker gre obhajat, nakar je socialist odgovoril: »Ta bi bila lepa. da bi takemu le farju ne bi smel pogledati v žep.« K sreči je došla policija, ki je rdečega falota vjela in zaprla. Tu se vidi. česa je zmožen rdečkar, če mu zraste greben.
V državnem zboru so Hrvatje nastopili z obstrukcijo. To je seveda najbolj ponesrečena politika. Pri nas Hrvatje obstru-irajo, ko je vendar vlada nastopila proti Mažarom. Na Ogrskem pa hrvaški poslanci podajajo le krotke izjave, ko so vendar Mažari kruti sovražniki Hrvatov. — Kdo naj razume to politiko? — Na Hrvaškem bo izjemno stanje kmalu odpravljeno. Ogri že sklepajo zveze z liberalnimi Hrovati. da bi notom njih še dalje tlačili Hrvaško. — Hrvaški dijaki pa so romali v Belerad. kjer so demonstrirali proti Avstriji za srbskega kralja. Taki otroci iih zaslužijo 25 po sedalu. Kako grozno take
Listek.
Junaštvo in zvestoba.
Nemški spisal: JOŽEF S'F IL L M fi N N D. J.
(Dalje.!
Zdelo se mi je da napravim pametno, če se nekaj dni ne pokažem na svetlo, zato sem se skrival v mali hišici v Senmartenskem premestju, kamor se je bil dan prej preselil veliki sodnik s svojim premoženjem, med katerim je bila tudi skrinja s polkovimi zapisniki. Jaz sem porabil ta čas, da se s Hivilerjevo pomočjo nekoliko seznanim s podzemeljskimi hodniki, kamor je vodila pa skozi klet. Vratca, ki so bila v tleh in ki so peljala v hodnike, so bila prikrita s praznim sodom in so bila zvezana ž njim, da so se odprla, če se je sod odvalil na stran ; če pa so se vrata zaprla se je sod zopet zavalil na prejšnje mesto. Skozi ta vratca je peljal hodnik čez nekaj stopnic v temno obočje.
Tu mi je Hiviler pokazal na desno v zidu v izdolbini, ki jo je bilo lahko dotipati z roko, svetilko in netilo. Prižgal jo je in si jo obesil na verižici okoli vratu, da mu je visela na prsih. Tedaj sem videl pri svetilkini luči, da se je odpiral globok rov na levi strani stopnic, ki so peljale gori v klet. Iz tega rova je Hiviler privlekel z valjarjem polne koše zelenjave. „Lahko se spustiva s košem nizdol," je rekel. „Treba pa je zato dokaj vaje in če ni sile, je boljše iti po lestvi."
Stopila vsa torej po lestvi kakih 50 klinov navzdol in prišla sva v zidan hodnik, ki je bil ravno za moža visok in se je raztezal na desno in levo brez konca, na obeh straneh pa so se cepili drugi stranski hodniki. „Če hočete priti v Šomonske kamnolone", mi je razlagal vodnik, „si morate to-le . zapomniti: treba je iti vedno naravnost in Ie dvakrat na desno, tam kjer sem zarisal križec v steno. Na poti nazaj morate se držati križev na levi, če ne pridete v stranske hodnike in se izgubite. Jaz sem nekdaj zašel in sem prišel v hodnike, ki so bili polni lobanj in mrtvaški kosti. Grozno je tam 1 In še sem mislil, da ne najdem svoj živi dan izhoda."
Hiviler je šel z mano in mi pokazal križce. Na nekem mestu je curljala voda doli po stenah in kapljala z obočja. „Tu sva pod Sen-martenskim prekopom," je rekel moj vodnik. „Od tu naprej ni moči
oslarije škodujejo Jugoslovanom, ni mo-gče niti presoditi. — Na Ogrskem je imenovan za novega min. predsednika Lukač, ki pa tudi nemore z zavoženim iz blata. -Proti Francozom v Maroku so se uorli domačini in sultanovi vojaki. Sultan sam je bil oblegan v palači. Branili so ga Francozi, ki jih je bilo polno poklanih. Več sto Francozov je padlo v krvavih bojih. Sedaj so Francozi deželo pomirili. Kako dolgo, se neve.
NaJnoveJše vesti.
Občinske volitve na Dunaju. Včeraj so se vršile volitve 4. razreda z velikim uspehom kršč. socialcev. Glasovi kršč. socialcev v 11 okrajih, kjer so bile ožje volitve, so se dvignili od 67 na 76 tisoč. Glasovi nasprotnikov so padli od 81 na 72 tisoč. Krščanski socialci so dobili včeraj 7 — mandatov, socialisti 3 in liberalci 1. Krščanski socialci so v 12. okraju iztrgali socialistom mandat, ki je bil doslej vedno socialističen. V 14. okraju pa ie socialist komaj zmagal s 3 glasovi večine. Tako imajo krščanski socialci 11 mandatov 1 razreda, socialisti 9. liberalci 1. Po izidu državnozborskih volitev jih ni bilo pričakovati niti 5. To je torej znamenje, da se stranka dviga. Dvignila se bo, če se popolnoma izčisti vseh ljudi, ki so v stranki le iz dobičkarije.
več zaiti; do Šomona ni nobenih stranskih hodnikov več. V desetih minutah sva lahko pri izhodu." Res se je jela v daljavi svetlikati dnevna svetloba in končno sva prispela v zapuščen kamnolom sredi skalnatih gričev, ki jim pravijo Šomdn. Nad nama se je dvigala visoka stena, pod nama pa je ležala poštna cesta dolo in vas Pantčn (sedaj pariško predmestje), tja doli je vodila pot zakrita z grmičjem. Ko sva se vračala, rekel je Hiviler, naj sam iščem poti. In posrečilo se mi je brez težave; le pri lestvi, ki je peljala gori v klet, bi bil kmalu šel mimo, ker je bila tako spretno skrita za robom zidu.
Hiviler mi je še pokazal, kako je treba kake zalezovavce zvabiti v napačne hodnike ter jih premotiti, potem sva zopet zlezla gori v hišo. .Oh", je zdihoval, »slabi časi so. Imel sem tako lahek in varen zaslužek za časa kraljevstva! Upajmo, da bo kmalu bolje in zopet vpeljejo dac. Gospod Muos, komaj je zdaj zaslužiti kaj in pošteno preživih ženo in otroke".
To je bilo možu : pošteno	preživih !	Kmalu bi	se	bil ž njim zopet sprl, kakor takrat ko mi je	bil nanagloma odpovedal stanovanje.
Na boljše čase pa je še bilo še čas čakati. V Parizu je vrelo, kakor v vražjem kotlu, Kralju so za enkrat odvzeli vso oblast in stražili so ga v Tilerijah prav kakor kakega ujetnika. Straže so stale po vseh hodnikih in na vseh vratih. Več izhodov so zapečatili s trohar-vimi trakovi. Po vrtih in dvorih je bflo. kakor v boinem taborišču. Vendar si še niso upali, kralja popolnoma odstaviti. Ko so Jakobinci spravili mnogo ljudi skupaj, da bi to dosegli, prečital je Bajf na Mar-tovem polju drhali vojni zakon in ie množico pozval, naj se razide.
Vajena, da ne delajo nikdar ž njo zares, zasramovala je drhal oblastvo in je metala kamenje na vojake.	Tedaj pa	je	Lafajet vendar
ukazal ustreliti; nekaj sto jih je	padlo in	za takrat	se	jim ni pone-
srečilo razglasiti republiko.
To se je zgodilo 17. malega srpana (julija) 1791, torej skoro ravno eno leto po zavezni prisegi in na stopnicah istega .oltarja domovine". Voditelji Dantčn, Santčr, Robspičr in podobni junaki so se seveda varovali prikazati se na trgu.
Nekaj dni prej, dne 11. malega srpana, bil je Pariz priča brezbožnega sprevoda — ko so Voltčrja razglasili za svojega boga — nekaj tednov pozneje pa so obhajali zmagoslavje Rusda. Voltčr in Rusd, sta s svojimi 'spisi že več let prej širila prevratne ideje proti tronu in oltarju. Oba sta bila zagrizena sovražnika katoliške cerkve. Umrla pa sta nekaj let prej ko je izbruhnila revolucija. Oba očeta revolucije so prenesli v cerkev sv. Genovefe, ki se je zdaj imenovala
Panteon t. j. svetišče vseh bogov. Šestnajst konj je vleklo Voltčrjev voz. Zatrjevali pa so mi za gotovo, da je v katafalku ležalo telo nekega meniha, mesto v obupu 'umrlega brezbožneža, ki je že davno strohnet. V poganskih oblačilih je šel narodni zbor za to komedijo. Slavospevi so se glasili, oblaki kadila so se dvigali kvišku — in kdor je imel le še iskrico vere in nravnosti, obrnil se je rdeč od sramu od teh grozot.
XXXII.
Na dopustu.
V narodnem zboru so bili predložili, da je treba kralja kaznovati, ker je skušal pobegniti.
Večina je sicer to odklonila, češ ker je Ludovik XVI., dokler je še kralj, nedotakljiv. Mesto tega pa so sklenili postaviti pred sodišče vse tiste, ki so mu pri tem pomagali, češ da so izdajavci ustave in domovine.
Ko mi je veliki sodnik zvečer prečital to iz nekega časnika, je rekel; „To se tiče vas. Danton, ki vas je spoznal, vas bo že vedel najti. In pri takem veleizdajniškem procesu se ne bodo brigali, da imamo pravico soditi se sami. Če pa vas enkrat imajo, ne dam več počenega groša ga vašo glavo. Vi morate za nekaj časa iz Pariza proč. V zaporu, v katerem se morate skrivati, ne boste mogel dolgo
vstrajati, čeravno se hodite izprehajat pod zemljo. Najbolje bo, če greste na dopust. Jaz imam nekaj naročil, ki jih moram odposlati v Švico. So to stvari, ki jih ni lahko zaupati pošti. Rad bi namreč po svojih prijateljih v Švici dosegel, da bi nam poslala naša oblastva navodila, kako naj ravnamo v teh nemirnih časih, ker je v nevarnosti življenje naših vojakov. Naš stari polkovnik D’Afry se noče zganiti, vi izkažete sedaj veliko dobroto, če porabite svoj dopust za to, da greste v Švico in neseto s seboj tudi ta pisma. Prvo bi šel v Bern, potem v Lucern in Zug, kjer bi oddal neko politično pismu gospodu Zurlaubenu in zraven še pisemce moji hčeri."
Začelo mi je postajati toplo okoli srca. Zopet videti Švico, Zug, mojo mater — to mi je bilo všeč! Tudi Verenko — priznal sem si v skrivnem kotičku srca in z neko grenkostjo. Brž sem obljubil, da grem.
Odjezdil sem že drugi večer. Kajzerjeva pisma mi je stara Blanšč, skrbno všila pod podšivko (podvlaka). Z denarjem sem bilo dobro založen, V žepu svoje vrhnje suknje sem imel škatljico za barve, čopič, svinčnike in risarsko knjižico. Hotel sem potovati, kakor bi bil slikar in potni list, ki mi ga je preskrbel veliki sodnik, se je glasil na Darnian Manič, risar-umetnik.
(Dalje pride.)
V
Zef anu Zanut.
Zanut: A bereš ki cajting ti Zef?
Zef: Po šigur de jih berem.
Zanut: Pej kašne baže?
Zef: Ti Zanut gvišna misleš, de berem kašne slabe cajtinge. Bejži, bcjži, jest berem tiste, k jih je sam papež Gregar, tist k je kalender naredil anu k sa jih usi papeži za njim ad Kristusouga rojstua naprej prparočal usem držinam, de nej jih bereje. Če še zdej na uganeš, kerc sa, škoda de se utikaš u pulitika anu Ide tam u Mezapataniji sa belj kunštni kakr ti, če s se učiu kadej na karte gledat.
Zanut: Ti pa tud nejdeš zmeri kašno nouo ime. Ki je tu Mezapatanije?
Zef: Mezapatanije je ana dežela, čir Ide misleje, da je Jože anu Preja use glili anu se na daje prpričat, de Prej a n i Jože. Tam je huda sunce anu učasih jeli tku agrcje, de se moreje jet hladit glaua pad ta velika lipa, če ne je navarnast, de... Eh, pa ki t bom pravu, kadr tku na poslušaš.
Zanut: Ja no, sej mene lahna gauariš kar češ, k na vem dost. Bejn, al s brau ki ad Turku?
Zef: O rtiuj lubi, Taljani sa pr Ceri-gradu (Lahi prabje: Zderi-Grad) z usem barkem, kar sa jeh imel dama, tku de na moreje dama še sardel lovit ne. Sa mislni, de prpejleje turškga sultana uklejnenga n Italije. Ma sa se nabrisal. Ana barka je šla u.Ift, ta druge sa se ustrašle anu sa kumi utekle. Zdej srna holt glih tam čir srna bli.
Zanut: Oštro, ma zdej prabje, da hoda tud Angleži udarli.
Zef: Ja, sej boda magli.
Zanut: Pej zaki?
Zef: Sej če ne abužaje. Angleži sa pa-kupil use ribe pa Egejskmu murju, de b delal kšeft ž njim anu se nisa tku prsmuk-nen, de b pustil Lahe. de b neb ribe lovil anu jedli. Pa še ana druga reč je. Ribe sc znaje astrašt. k Lahi strejleje anu lahna utečeje. Ja, kašpiterela, kdu jih pa. plače? Al jeh plačeje Lahi, k še sami nimaje de b ževil.
Zanut: Ja, ti Zef pa nis naumn. Pa še ana reč b te rad prašu. Zdej k se je pata-
pila tista velika barka, k je šla u Amerika, b jest rad vedu, kaku je magoče, de gre tašna barka pad uoda. Sej prabje, de se na more patapit.
Zef: Sej moreje tku rejč, če ne jem na pride abedn notre. Na pasluši abednga, k lažeje usi. Le probi! uzem ana škatlca ad žeplenic, zvrti ana lukne u njo anu je den u karita. Boš vidu al pujde u tla al ne, tud magari č deneš deset kaminu na njo anu pet mašin u njo. Dočer na boda prve-zal bark s štrikam na luna, se boda zmerom pataplale.
Zanut: Ki gauariš Zef? ki bada gare na luna vezal?
Zef: Zaki de ne? Sej frle že pa lufti, ' anu kadr pride adn da lune, pr ve že štrk hitra za kašn kamin, pa je fertik. Ta drugi pujdeje kar pa štriku za njim.
Zanut: Pa ki misleš, al bo pa ki za jest tam gare?
Zef: O le tiha Zanut, če sa kamini gare, je tud špeh anu parklji, k sc suše u neh.
Zanut: Ja, tku pa, tku. Oštro, polad; Zef, pej ki je tu kašna makina za delat al ki?
Zef: S ta-le makina močje ceste pa Garic anu če češ, te še zastonj apere.
Zanut: Kdu je tku naumn, de se pusti zmačit? .
Zef:Ho, kdu je nejč tku naumn. Bejn praši tiste pube gare pa čepuanskih hribih, k jih močta Milčk anu Cerilčk, zaki se pustije močit anu še celu na suj račun anu kadr sa druj Ide pr maš.
Zanut: A ki češ, šulne na biks, u arže-tu niks.
Zef: Rilitik Zanut. Bejn Buh prd taba, Buh za taba.
Zanut: Adije Zef!
Iz naše organizacije.
Glasnik „SIov. kršč. soc. zveze“.
Zlatorog v Centralu.
V soboto, dne 4. maja ob J/29h zvečer in v nedeljo dne 5. maja ob 5h pop. se vrši v Centralu velika predstava narodne igre »Zlatoroga«, ki ga je priredil Trentar po lepi pravljici iz triglavskega pogorja.
V igri nastopi do 30 oseb v narodnih nošah: nastopijo Benečani, lovci, trentarska dekleta, tri bele žene. Med posameznimi dejanji poje otroški zbor g. Ažmana ob spremljanju citer. Vstopnina: Prve tri vrste po 2 K, VI. V. in VI. vrsta po 1.50 K, VIL, Vlil., IX. vrsta po 1 K, ostali sedeži po 00 v. Stojišča po 40 v. K obilni udeležbi vabi odbor Slov. kršč. soc. zveze.
Miren. Vabilo k dramatični predstavi katero vprizori »Katoliško delavsko društvo v društvenem domu v Mirnu v nedeljo dne 28. aprila 1912. ob 4. uri pop. Predstavlja se prelepa igra »Mati svetega veselja« skrivnost vstajenja v petih dramatičnih slikah. Spisal Silvin Sardenko, pesrni uglasbil S. Premrl. Vstopnina: Sedeži 1. vrste K 1.20; II. vrste 80 vin; stojišče v dvorani 40 vin; stojišče na galeriji 50 vin. Člani, ki se izkažejo pri blagajni z izkaznico in imajo plačano članarino, plačajo polovico vstopnine, sedeže popolnoma. Odbor.
Poučni tečaj v Komnu bo 5. in 6. maja z vsporedom, ki smo ga zadnjič priobčili. Somišljeniki, delajte za obilno udeležbo!
Novo društvo. V Zagrajcu pri Komnu so 21. t. m. ustanovili novo kat. slov. izob. društvo. Bog blagoslovi započeto delo!
Lokve. V našem »Del. izobraž. in podpornem društvu« bomo v nedeljo 28. t. m. po sv. maši imeli važno predavanje. Pride govornik iz Gorice.
Trnovo. Na Trnovem bo v nedeljo 28. t. m. popoldne po blagoslovu v župni-i šču zanimivo predavanje, ki ga priredi »Slov. kršč. socialna zveza« iz Gorice. —-Pridite poslušat!
Solkan. — Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Solkan priredi v nedeljo predavanje v dvorani gosp. lvan-a Nibraut. Predava gosp. dr. Anton Brecelj o „zdravi človeški hrani.“ Začetek koj po blagoslovu. Pridite vsi.
Kozana. — Veselica, naznanjena v zadnjem „N. C.“, se mora zaradi izleta Orlov na Vrhovlje preložiti na prvo nedeljo v maju.
Klije. — Kat. Slov. izobr. društvo v Biljah bode imelo svoj letni občni zbor prihodnjo nedeljo dne 5. maja ob 4 uri popoldne v dvorani pri Solerju.
Otalež. — Naše „Kat. slov. izobraž. društvo" priredi 5. maja t. 1. ob 3 h popoldne v prostorih I. Jereba h. št. 253 društveno veselico s tem vspo-redom: 1. Nagovor. 2. Deklamacija. 3. Jurčič-Ster-žaj : „Tihotapec“, narodna igra v 5. dejanjih, i. Gre-gorčič-Ferjančič, Tone, solnce, tone. Meš. zbor. 5. Gregorčič-Medvšd: Naša zvezda. Mešan zbor. K obilni udeležbi najuljudneje vabi odbor.
Iz Krouberga. — Veselica, katero je priredilo preteklo nedeljo „Slov. katol. izobraževalno društvo" je v vsakem obziru izborno izpadla. Tudi gmotni uspeh je izredno dober. Na zdar 1
Podmelec. — V nedeljo 28. aprila na slovesni praznik sv. Jožefa bo v tuk. izobraž. društvu javno predavanje za odrasle. Možje in mladeniči, žene in dekleta, zberite se takoj po blagoslovu v društveni sobi. Predavanje ne bo dolgo, podalo bo pa vendar vsakomur nekaj zlatih zrn.
Naša mladina.
Izlet briških Orlov na Vrhovlie. Vsled odborovega sklepa briškega okrožja Orlov, se vrši v nedeljo, dne 28. t. m. izlet vseh telovadnih odsekov okrožja in sicer na V r h o v 1 j e. Bratske odseke se opozarja, da je ta izlet za vse Orle ok r o-ž j a obvezan. Posamezni odseki se zberejo točno ob 8V2 zjutraj v Gonjačah, odkoder se skupno odkoraka na Vrhovlje. Le-tu se vrši mladeniški sestanek s sledečim dnevnim redom: 1 Ob 9'/2 sv. maša,
2.	Mladeniško zborovanje. 3. Proste vaje. 4. Skupno kosilo. Vsi na delo, da bo naš mladeniški dan sijajen!
„Dekli»ka Marijina družba" v Podgori
priredi v nedeljo 28. t. m. veselico s petjem. s,/lo-spevom, igro in šaljivim prizorom. Vstopnina 20 v, sedeži od 1.-3. vrste 60 v, drugi sedeži po 30 v. Začetek ob 4. uri pop. po blagoslovu v dvorani spodaj v župnišču. Uljudno vabi družbeno vodstvo.
Kanal. — Vabilo k veselici, katero napravi Marijina dekliška družba v Kanalu dne 5. maja točno ob 3 in pol popoludne. Vsporeil: 1. Pesem: Na morju. 2. Deklamacija: Majniške želje. 3. igra: Naša ljuba gospa vedna pomoč, v dveh dejanjih. 4. Vesela pevka: Zložil V. Vodopivec. 5. Pri gospodi, šaljiva igra v dveh dejanjih. 6. Pesem: Ple-vice. Sedež 1. vrste 1 krono, II. vrste 60 v, stojišče 30 v, za otroke 20 v.
Srednje Vip. okrožje »Orlov« bo imelo sejo prih. ned. dne 28. t. m. ob 3 in pol v Batujah. Pogovor o izletu v Log dne 5. maja itd. Pridite!
Glasnik »Kmečkih zvez“.
Zborovanje ajdovske »Kmečke zveze« v Lokavcu. Lepo je uspelo zborovanje ajdovske »Kmečke zveze« v Lokavcu dne 21. t. m. Zborovanja, ki ga je vodil načelnik g. Iv. L e b a 11 iz Črnič, se je udeležilo do 150 zborovalcev. Najprvo je govoril urednik b'r. Kremžar, ki je opisal razmere na Hrvaškem in Ogrskem ter boj naših poslancev za zedinjenje Jugoslovanov. Nato je razkril socialno demokracijo, ki se štuli zadnje čase med kmeta. O. K. Novak je govoril o podpori, ki jo je vlada podelila ajdovskemu okraju v znesku 35.000 K. Kmetje so se izrekli za to, da bi se državna podpora ne izplačala v denarju, marveč — če to le mogoče — v živilih. Nato je bila ob velikem navdušenju sprejeta resolucija, v kateri zborovalci poslancem S. L. S. na Dunaju izrekajo neomejeno zaupanje in zahvalo za njih neustrašen in pametno odločni boj proti na-silstvom na Hrvaškem ter za zedinjenje Jugoslovanov. Shod je bil lep in bo prinesel mnogo dobrega sadu.
Delavski vestnik. Rdeči evarigelist dr. Tuma -v Vipavski dolini.
Dr. Tuma iz Gorice je na stara leta postal socialist; za svoje delovanje si je izbral lepo Vipavsko dolino, kamor hodi kmečkemu ljudstvu oznanjat socialistični evangelij, ki je pa posebne vrste. Marca meseca ni imel sreče v Lokavcu na goriš-ko kranjski meji. Zadnjo aprilovo nedeljo pa je prestopil dr. Tuma na kranjska tla in je v vasico Guštini naše kranjske občine Planina pripeljal iz vseh bližnjih go-riških krajev svoje »razredno zavedne« sodruge, ki se ločijo od našega kmečkega ljudstva po tem, »da so bolj izobraženi in olikani«, česar pa tako pohvaljeni sodrugi, posebno znani mešetarji, na tem zborovanju niso mogli ali pa niso hoteli pokazati. Somišljenikov Slov. Lj. St. se je nabralo čez 150. Vipavci so silno radovedni ljudje. Tudi marsikaj vedo, zato je razumljivo, da so ob dolgočasnih pravljicah dr. Tume vsklikali, kaj jim pravi samo dobro znane stvari, kako se kmetu slabo godi, kar 0111 bolje čutijo na svojem lastnem životu, kakor pa rdeči advokat iz Gorice. Dr. Tuma je namreč našim kmetom mnogo govoril o tem da je pravica sila, da so vse dobro izvojevali na svetu socialisti, za katerimi bodo morali kmetje iti, ako hočejo priboriti blaginjo. To ljudem ni šlo v glavo, ker jim že rdeči evangelist ni znal tega boljše razložiti. Dr. Tuma pa ne bi bil dr. Tuma, če bi molčal o veri in krščanstvu. On vero globoko spoštuje, posebno krščanstvo je zanj najlepša in najplemenitejša vera, pa vendar toliko se ni mogel zakriti, da ne bi večkrat nesramno udaril po veri in njenih napravah in trosil o njej največjih laž', kakor da je bilo v imenu Kristusa na tisoče ljudi pomorjenih in na grmadi sežganih. Sicer pa poznamo dr. Tumo in socialiste in njihovo hinavsko hlinjenje spoštovanje pred vero, kadar govore ljudstvu in njihovo resnično divje sovraštvo proti krščanstvu, kadar niso v strahu. No, pa tudi na tem zborovanju je rdeči mož iz Gorice povedal, da je socialistom prvo hrana in življenje, potem zabava in izobrazba, katere posledica je vera. Vera raste, kakor je tudi krščanstvo zrastlo. Dr. Tuma se je pokazal popolnega materialista in končal kot prerok, da bo tudi kmečko ljudstvo rešila edino socialistična stranka. Nato mu je ugovarjal domači gospod župnik, ki je kazal, da so socialisti za razporoko. Socializem vodi človeške družbe v propad. Jurist Jež je točko za točko pobijal Tumova izvajanja, ostro osvetlil ljubezen dr. Tume do krščanstva in dokazal neresničnosti, ki si jih je socialist precej dovolil. Dr. Tuma je tako govoril, da jasno noče ničesar povedati, pač pa pustiti zmedo in meglenost; prav nič pa se mu ni zdelo u-mestno govoriti, kako mislijo dejansko kmetu pomagati. Povabil je dr. Tumo, naj gotovo še pride na Vipavsko, toda naj bo odkrit in naj jasno in odločno pove, kakšni so končni cilji socialne demokracije, posebno glede kmetov in če bo to res storil, bo njegov konec na Vipavskem. Dr. Tuma je bil vidno vznevoljen in potrt nad
uplivom besede mladega govornika, začei se je nerodno opravičevati, da soc. dem. še prav nič ne ve, kako se bo dejansko pomagalo kmečkemu ljudstvu. In vspeli rdeče pridige? Rdeči bratci, pravzaprav liberalci so začeli nato divjati in groziti s ■ pretepom kakor se je to tudi v Lokavcu zgodilo in konec je bilo zborovanja. Sicer je sedaj pomlad, vse seje, a od svoje setve ' na Vipavskem dr. Tuma ne bo imel žetve. Njegov zmeden socializem ni za nas.
Iz nabrežinske okolice. Naši rdeči bankerotarji spet vabijo na veliko komedijo, ki se ima vršiti I. maja. Da sami smatrajo celo prireditev za komedijo, pri kateri se more tudi žvižgati in vpiti, so pokazali lansko leto pri skupnem sprevo- 1 du nabrežinsko - križkih mokračev. Kajti, ko so v daljavi zagledali duhovnika, ki je šel po svoji dolžnosti v šolo, so začeli vpiti in žvižgati, kolikor so mogli. In to naj imenujemo resuo, impozantno delavsko manifestacijo! (?). Z globo žugajo rdečkarji svojim po sili pristašem, ako se ne vdeleže letošnje prvomajniške komedije. To je znamenje, da jim hudo prede. Kakor se nam poroča, imajo socialisti v Sv. Križu komaj tretjino mladeničev na svoji strani, pes-nično zvesti so le nekateri precej priletni strici, ki so prisegli na kopačev evengelij, ko je Kopač misijonaril v naši bližini med
I.	1900—1905.
Drugim fantom pa se nič ne ljubi, da bi pomagali vleči iz blata nabrežinski ban-Kerotni voz.
Kako se ljubijo socialisti. Iz Nabrežine. Pred nekaj časa je poslal podjetnik nabre-žinskih kamnolomov svojega delavca v Budimpešto naj postavi obdelano kamenje na svoje mesto. To delo so pa hoteli vzeti socialisti na akord, čemur se je pa nabrežinski sodrug ustavil in branil svoj košček kruha. Da bi se pa socialisti nad svojim sodrugom maščevali, pišejo neko zelo nesramno pismo soc. organizaciji v Nabrežini, kjer razglasijo tega delavca kot lopova, stavkokaza itd. Socialisti so dali vse to kot čisto resnico v časopisje in so dotičin članek z rdečilom obrobili, da ga ne bi nihče zgrešil. Družino dotičnega delavca so družabno bojkotirali, sramotili, napadali in kričali pred hišo po noči. Slučajno dobi napadeni delavec dotično številko časopisa v svoje roke, in kako se začudi, ko čita popolnoma izmišljen napad na njegovo o-sebo. Takoj se poda k centrali soc. organizacije v Budimpešti* ter zahteva, da se pošlje v Nabrežino in listu popravek in se reši njega in družino velikih sitnosti. Centrala ugodi delavcu. Toda socialistnični list je to stvar vedno pogreval. Socialisti v Nabrežini, zlasti dični predsednik Cidini, ki šteje v Komnu socialistom opeharjene denarje, se niti ne zmeni za častikrajo. — ! Nesramen je bil tako, da je celo delavce na shodu nahujskal proti temu sodrugu, da so ga potem, ko se je vrnil iz Budimpešte, bojkotirali. Toda delavec se ni vstrašil terorizma svojih sodrugov. Ko je pred kratkim prišel pregledovat našo blagajno komandant iz Dunaja, tedaj gre napadeni delavec k dotičnemu dunajskemu odposlancu in ga vpraša za pojasnilo radi družabnega bojkota. Toda Cidini, ki je imel zelo
kosmato vest, mu takoj upade v besedo, da bi se štrena lakše zmešala in reče: »Ja, ljubi moj, mi smo bili vže iz početka prepričani, da ti nisi stavkokaz. '1'oda, zakaj nisi prišel ti sam se osebno k meni opravičit? Ali ne veš, da brez mojega podpisa noben socialističen časopis ne priobči popravka!«
Tega delavca pa je prepotentnost Ci-dinova tako razjezila, da je društveno knjižico takoj raztrgal na kosce in izstopil iz take organizacije. Delavci, posnemajte tega bivšega sodruga in otresite sc rdečega terorizma!
Važr\o posvetovanje županov £orisk<> okolice- — Liberalni župan psuje uboge kolone* — Kdo je izposloval podporo?
Včeraj dopoldne se je na goriškem glavarstvu pod predsedstvom g. glavarja Kebeka vršilo vazno zborovanje županov gonske okolice, u. glavar Rebek je poročal o podpori, ki jo je država za sedaj nakazala goriški okolici, bklenilo se je, naj se podpora razdeli na ta način, da se denar porabi za potrebne javne naprave n. pr. pota, itd. lil pri teli delili naj domači ljudje zasluzijo denar.
Nato je g. glavar Rebek izrazil željo, naj bi se od podpore nekaj tisoč kron določilo za kolone, ki naj se jun nakupijo živila. 1 u pa se oglasi oogati 1 one Klančič iz Lodgore ter pravi, naj se kolonom ničesar ne da, češ, ker koloni niso prav nič potreoni. Večinoma so taki, ki se jim ne ljubi delati. Kmalu nato pa je to svojo trditev omejil z besedami:	»Sicer pa jaz
vem le o svojem kolonu, ki je njiliov predsednik. Temu bom majnika meseca dal slovo.« — '1 o nečuveno psovanje revnih in izkoriščanih kolonov so obsojali mnogi župani. Le liberalni biljenski Savnik, se je zadovoljno smehljal. Tako liberalec čuti za reveža! Grdo je to! Zadnji čas je, da se kaj vkrene o kolonskem vprašanju.
Na koncu seje je pa vstal prvaški župan Furlan i. ki se je zahvaljeval glavarju R e b k u, češ da je edino g. Rebek izposloval podporo. S tem je posredno hotel udariti po naših poslancih, češ da niso oni za podporo nič storili. Tu se dvigne glavar g. Rebek, ki izjavi: »T o n i s a m o moja zasluga! Za podporo so si mnogo prizadevali Vaši poslanci, katerim se priporočite, da bi izposlovali od vlade še kaj podpore. Kakih 30.000 K sc bo morda dalo še dobiti.
Tako so liberalci ostali dolgih obrazov, posebno gospod Furlani iz Prvačine, ki ga polomi, kjer le more. Ljudje pa naj razvidijo, kako delajo liberalci. Na eni strani hočejo uničiti reveža, ki že itak komaj živi; na drugi strani pa bi radi ljudstvo odvrnili od tistih, ki za ljudstvo res delajo.
Novice.
Smrtna nesreča. Rodbino g. ravnatelja Ivana P i r j e v c a je v sredo zadela veli-
ka nesreča. Blaga gospa Avgusta P i r j c-v e c je v torek dopoldne pospravljala po kuhinji. Pri tem pa si je spodrsnilo in je padla tako nesrečno, da je s trebuhom priletela v rob pohištva ter sc je smrtno poškodovala. Trpela je v torek celi dan in celo noč, dokler je v sredo 24. t. m. ob 1 lh dop. smrt ni rešila muk. Pri zavesti je biia do zadnjega trenutka. Izdihnila je lepo pre-videna. Vsa zdravniška pomoč je bila zaman. Pokojnica je bila stara 56 let ter je bila od svojih iskreno ljubljena, od vseh drugih, ki so jo poznali, pa globoko spoštovana. Bila je vzorna krščanska mati in žena. Bog ji daj večni mir! Ugledni družini pa naše sožalje!
Pogreb je bil danes dopoldne iz Gorice v Solkan.
Pogreb gospe Pirjevčeve danes dopoldne je bil nad vse sijajen. Udeležila se ga je velika množita goriških Slovencev in Slovenk. Sprevod je bil dolg celih 20 minut. Pogreb je pokazal, kako smo goriški Slovenci spoštovali blago gospo. Pogreba sta se udeležila z zastavo tudi »katoliško delavsko društvo« in »Skalnica«.
O zdravju sv. Očeta krožijo vznemirljive vesti, češ da je zelo slab ter da o svoji bolezni noče ničesar slišati. Le vest o bla-goslovljenju stolpa sv. Marka v Benetkah ga je razburila, ker se mu vedno toži po Benetkah. Rad bi bil poslušal zvonenje Markovih zvonov po telefonu. Toda zdravniki mu tega niso dovolili, ker bi oslabelo srce tako razburjenje težko preneslo.
Na delo za 5000! Prva tretjina leta 1912 je za nami. Število naročnikov nam
hvala Bogu — raste od dneva do dneva. Bližamo se že številu 5000. Zato pro-simo vse prijatelje, naj agitirajo za »Novi Čas« neutrudno dalje, da čirnprej dosežemo število 5000. Ta napredek »Novega Časa« je dokaz, da smo na pravi p o t i. Veseli se tega vsak prijatelj katoliških načel na Goriškem. Vsakdo lahko uvidi, da se od tega časa, odkar je 7 mlado silo stopil na plan »Novi Čas«, na Goriškem vsega katoliškega časopisja neprimerno več bere. Odpor proti liberalizmu, ki ga je zapo-čel naš vzornik dr. M a h n i č. je zopet veselo oživel. In to odločno odporno gibanic proti liberalizmu in socializmu, ki mi; stoji na čelu »Novi Čas«, bo tudi na Goriškem (»brodilo one lepe sadove, ki jih od Mahniča započeto delo rodi že drugod po Slovenskem. Zato neutrudno na delo za »Novi Čas«! Odslej do Novega leta stane 2 K.
Ustavili smo pošiljanje »Novega Časa« s predzadnjo številko vsem. ki ga za I. 1911 niso še plačali. To smo morali storiti radi reda in pa radi tega, ker roba, ki se brez ozira na plačilo pošilja tja vendan, ni posebno v čislih. Tako delajo vsi boljši listi. Poglej »Slovenca«! Ga ne dobiš, če ni plačan naprej! Tako hudi mi sicer nismo; vendar prosimo vse naročnike, naj skrbe. da bodo naročnino tudi za I. 1912 čirnprej plačali!
Procesija na Sveto goro, ki jo 28. t. m. priredi »katoliško delavsko društvo« in »Skalnica«, se bo začela ob 4 in pol zjutraj. Vabimo tudi mi goriške Slovence, naj se udeleže tega skupnega romanja.
Smrtna kosa. T o 1 m i n. Preteklo nedeljo je bil pokopan tukajšnji okrajni orožniški štražinojster Franc Svoboda. — Umrl je po kratki bolezni v 40 letu starosti. Pogreba se je razven mnogo orožnikov, uradnikov itd. udeležil tudi oddelek vojakov z vojaško godbo. Glavna stvar je pa ta, da je pokojnik bil poštenjak, ki je redno izpolnjeval krščansko dolžnost, za kar mu sedaj gotovo ni žal. N. p. v m.!
Poroka. V soboto 27. t. 111. se bode poročila v Biljah g. dč. Alojzija Gorjan s g. Ambrozijem Rusjan, učiteljem iz Mirna. Nevesta je članica kat. slov. izob. društva v Biljah in članica dekliške Marijine družbe in g. Rusjan je tudi vnet pristaš S. L. S. Novemu paru želimo* vse najbolje!
Cesar je imenoval svetnika pri deželni vladi v Cernovicah rojaka g. dr. Petra Laharnarja za svetnika upravnega sodišča.
Naučni minister je imenoval za učitelja na ženskem učiteljišču 1. Vazzaza, doslej suplenta na tem zavodu.
Sola v služoi naprednjaštva. Učitelj iz Levpe'Luni nojak nam je poslal naslednje pisanje, ki ga pnoocnno, da natančno označimo tega gospodiča. Pisanje se glasi:
»Na podlagi § 19. tisk. zakona zatite-vam, da se, z ozirom na dopis pod naslovom: »Sola v sluZbi naprednjaštva« v st. 15. »Novega Casa«, z dne 12. aprila t. 1. objavi v istem listu, pod istim naslovom, z istimi črkam ter brez opazk, sledeči popravek;
L Ni res, da sem šel prvo nedeljo šolskega leta pohajat v Cepovan tik pred sv. mašo z gosp. Cirilom Katolom, ter se vrnil z istim gospodom prav po sv. maši v Zgražanje pametnih ljudi nad toliko drznostjo. — Res pa je, da tisti »pametni« ljudje niso imeli prilike zgražati sp nad menoj, ker omenjene nedelje niti nisem bil v Ce-povanu.
2. Ni res, da rad obračani plašč po vetru. — Res pa je da vselej in povsod ter tavnotako v Levpi odkrito priznavam in zastopani svoje mišljenje.
3. Ni res, da spravljam čepovanske fante v krčme med službo božjo. — Res pa je, da so čepovanski lantje od mene popolnoma neodvisni, ter gredo ali ne gredo k sluZbi božji popolnoma po svoji volji. V Levpi, dne 18. aprila 1912. tmil Bojak, učitelj.«
Bar opazk k temu, čeprav zahteva g. Hojak. da ne smerno nič opazk pristaviti. Morda g. tlojaka res ni bilo tedaj zraven ko so prvo nedeljo njegovi učiteljski tovariši med sv. mašo šli na sprehod v veliko zgražanje vseh pametnih ljudi. Zakaj pa ni poslal popravka gosp. Ciril Kofol? lega pa gosp. Hojak ne bo mogel utajiti, da je med službo božjo s fanti šel izven Cepovana ter jim tam dajal za pijačo. Ali se to ne pravi, fante odvajati od službe božje, za katero Vam ni prav nič mar? Da, v Cepovanu odkrito priznavate svoje svobodomiselno mišljenje. Cepovanci Vas za svobodomisleca poznajo še kot dijaka, ki je po oštarijah na svobodomiseln način govoril o božjih zapovedih. — V Levpi pa ste drugačen člo-
vek. Zakaj je to potrebno, veste sami najbolje. Zato storite najbolj pometno, da ste lepo ponižni in ubogate ljudstvo in postavo, ki zahtevata oba, da mora učitelj dajati dober krščanski zgled. Sicer je boljše, da gre kamen tole.
K dvestoletnici velikega punta. Mož, ki z vnemo zasleduje zgodovino naših dedov in njihove boje za staro pravdo, nam piše: Doznal sem, da so držale korenike velikega kmečkega punta 1. 1713 mimo Kreda in Borjane celo v Sedlo. Zato so oblasti imele župane iz Sedla in Kreda zapisane kot puntarje. — Potomci Stefana Golje iz Kneže, ki mu je vlada premoženje zarubila, še žive in sicer so se naselili visoko za Jalovnikoin. — Marsikaj podrobnega o naših prednikih iz teh viharnih časov še živi v ustnem izročilu. Z zanimanjem bi mladi rod bral take zgodovinske podrobnosti. Naj bi prijatelji zgodovine take znimivosti iz naše preteklosti zbirali in priobčevali. (Tem besedam gospoda dopisnika se pridružujemo tudi mi z iskreno prošnjo, naj bi on kmalu kaj zanimivega spisal za »Novi Cas« o dobrih in slabih starih časih našega ljudstva. Ured.)
Rusjanov zrakoplov, ki ga je sedaj izboljšal Merčep, je kupila srbska vlada za svojo armado.
Kako delajo liberalci za obmejne Slovence. Iz Devina nam poročajo: Kako narodni so liberalci, naj pojasni naslednji vzgled: Fred 14 dnevi prideta dva liberalna učenjaka v gostilno g. Franca Peci-karja. Ta je pred kratkim naročil zaboj vžigalic »Slovenske Straže« za obmejne Slovence. Z zabojem je prišla tudi reklamna tabla, ki jo je g. Pecikar kot odkrit pristaš obesil v svoji veži. Pa kaj napravita liberalna »narodnjaka«? Gresta in strgata tablo z zida ter jo razkosta na 9 koscev, ki so sedaj dobro shranjeni ter pričajo, koliko narodnega čuta ima liberalec. Italijani niso tako zagrizeni ko ti liberalni Slovenci. Pa bodo že dobili svoje plačilo!	Opazovalec.
Vodovod na Vršnem. (Vrsno.) Končan je naš vodovod. Pretekli teden bil je kolavdiran in dne 23. t. m. nam ga je blagoslovil naš preč. g. kurat v navzočnosti .zastopnika tvrdke C. Rumpl, ki je vodovod gradila; podžupana in polno ljudstva. Plapolale so pri tej priliki po vsej vasi zastave, javni iztoki vodovoda so bili krasno okrašeni z mlaji in zastavami, in streli topičev poveličevali so slovesnost. Vodovod je izpeljan v tri javne iztoke z napajališči, ki so razdeljeni po vasi, vrhutega ima vsaka hiša po eno ali celo dve pipi za privatno rabo in preskrbljeno je tudi za slučaj požara, kajti po vsej vasi so napravljeni ventili, da se v slučaju ognja, kar nataknejo cevi. — Najprej smo dolžni zahvaliti se za to velikansko delo našemu poslancu, načelniku S. L. S. blag. g. dr. Antonu Gregorčiču in vis. dež. odboru; nadalje vis. dež. vladi in slednjič bivšemu županu Janezu Berginc, ki se je za ta vodovod mnogo trudil. Priporočiti moramo tudi vsakemu za taka dela tvrdko C. Rumpl na Dunaju, ki nam je vodovod izdelala v popolno zadovoljnost našo in c.
kr. melioracijskega zavoda v Trstu. Vsem ki so nam pripomogli do vodovoda kakorkoli si bodi kličemo: Bog plačaj!
Za popravo mostu pri Volarjih. (Volarje.) Za popravo mostu so nam poslali preč. gg. Jan. Ev. Jarec kurat v Št. Ferjanu, Franc Marinčič župnik v Kojskem, Matija Ivančič vikar v Cerovem in Franc Ostan lastnik avtomobila v Bovcu, vsak po 5 K. — Vsem darovalcem najsrčnejša livala!
Blagoslovljenje kipa Matere Božje. —
(Škrbina). Drugo nedeljo, dne 5. maja se bo v Škrbini slovesno blagoslovil novi kip Matere Božje, ki se je vkupil z prostovoljnimi darovi tuk. Občinarjev. Blagoslov s procesijo bo ob 2. popoldan.
»Sokol« v Sežani. S Krasa nam pišejo: V Sežani so ustanovili društvo »Sokol«. Pravijo da pobero vse. Pa oh smola, veliko krščanskih starišev ne pusti svojih sinov in hčera v ta liberalni tabor. Čast zavednim katoliškim starišem, ker spoznajo, kaj je dandanes telovadno društvo »Sokol«. En vrl dober krščanski kmet je rekel: »Jaz raje vidim svojega sina mrtvega na odru, kot v tpkšnem društvu kot je liberalni »Sokol«. Cast temu očetu na tem mestu. Bog daj veliko takih očetov! To društvo »Sokol« čujte ljudje božji uči šolske otroke deklice in dečke vsako nedeljo telovaditi v »krč m i« v sokolski sobi! Ali smo res na Francoskem? Pre-svitli naš cesar kliče: »Rešite mi mladino!« Tako rešujejo v Sežani otroke in skrbijo za Sokolski naraščaj! Vzdrami se krščansko ljudstvo, da nam ne posokolijo nedolžne mladine. Neizprosen boj liberalni organizaciji, ker če pustimo tem ljudem prosto pot, razlegala se bo po naših krajih druga pesem, vihrala bode rdeča zastava, in križ bode poteptan, kar nas Bog varuj! Odpri oči dobro kraško ljudstvo! Slavni dež. šolski svet pa prosimo naj skrbi za otroke! Toliko za sedaj.
Za župana v Ozeljanu je bil zopet izvoljen prejšnji župan g. 1. Špacapan. Pod-Žlipani so vsi izvoljeni iz stranke, ki je nasprotna komandi znanega trgovca in bivšega liberalnega kandidata Franceta Špacapana, ki je propadel sedaj tudi kot kandidat za podžupansko mesta Ljudje spregledujejo!
O ponočnem razgrajanju nekaterih mladeničev pod okni kandidatinj okrog cerkve sv. Antona smo dobili pritožbe. Upamo, da jim ta rahli opomin pomiri kri, sicer povemo, kdo so.
Velik požar je v ponedeljek popoldne na Ježici pri Ljubljani napravil za 40.000 K škode. Neka vdova sama ima 13.000 K škode, ki pa je ne bo dobila povrnjene, ker je pozabila poravnati zavarovalnino.
Vreme. V Vipavski dolini je zadržalo cvetje, zlasti črešnje, preveč hladno vreme in burja. Sicer obdelavanje zemlje in vinogradov jako hitro napreduje, ker je ponehal dež.
Zakasneli dovoz turšice. Kakor čuje-mo se je dovoz turšice, ki jo je naročil za razdelitev goriški deželni odbor iz Rumu-nije zakasnil radi tega, ker so Turki vsled laškega napada zaprli Dardanele.
Izgubil se jemajhen psiček z dolgo belo dlako, črnih oči in črnega smrčka. Kdor ga je dobil, naj ga odda pri pismonošu v Mirnu. Psiček sliši na ime »Belin«.
Pozabljena ura in klobuk. V prodajalni »Kat. tisk. društva« je pozabil nekdo uro. Lastnik naj se glasi. Tudi nov moški klobuk je nekdo pozabil.
Stolp sv. Marka v Benetkah so blagoslovili včeraj ob navzočnosti 70.000 oseb. Kralj ni bil navzoč, ker je rekel, da ob času vojne se ne bo udeleževal nobenih slavnosti.
Avtomobilne fijakarje smo dobili v Gorici.
Nenadoma je umrl v ponedeljek zjutraj v Rabatišču S41etni Josip Stanič, ki je peš prišel iz Ročinja v Gorico. Zadela ga je kap.
Vol ie nabodel v soboto pos. Mariniča v Šmartnem, ko je oral. Mariniča so pripeljali v bolnišnico.
Po (tl) letin prišlo na dan, da sta sin in hči umorila očeta. Pri Mirni peči na L>o-lenjsKein so te dni izkopali okostnjak brez glave. iNeKi bOietni moz je sedaj povedal, ua so to najbrze Kosti nekega Kadovana, ki je pred 00 leti brez sledu izginil. Radovanov sin da je na smrtni posteiij izpovedal, da je s sestro — ki pa je Ze umrla pred bratom — umoru očeta, mu odrezal glavo in ga zakopal, bedaj najdene kosti bodo torej najbrze Radovanove, ki sta ga umorila lastna otroka.
Kadi 2 žen zaprli so na Reki trgovca Ludvika Weissa. Možje prišel na Reko iz iJrage in se tam oženil, ima že 4 otroke, bedaj so dognali, da v Pragi živi prva njegova zapuščena Zena s 5 otroci.
Na vislice ie bil obsojen 24. t. m. na Dunaju šoter btebetak, ki je v Požunu umoril in oropal neko tratikantinjo in njeno hčer.
200.000 zlatih frankov zamore zadeti dne 1. junija t. 1., kdor v korist »Slovenski Straži« kupi turško srečko na mesečne obroke po 4 K 75 vin.! — Opozarjamo na današnji oglas »Srečke v korist Slovenski Straži.«
Grozen čin pijanca. Iz Lvova v Galiciji poročajo: Kmet Rarpal iz vasi Vodovice je na sejmu prodal svojo živino ter se zelo vinjen vrnil domov. Doma je položil bankovce na mizo, sam pa je zaspal za mizo. Njegov mladi sinko je prišel v sobo, pograbil z mize bankovce in se začel žnjimi igrati. Slednjič je pograbil škarje in vse bankovce razstrigel. Kmalu pa se je kmet zbudil iz svojega spanja, ter je v svoji jezi pograbil za nož in umoril sinčka, ker mu je razrezal bankovefc. Na njegov jok je prihitela v sobo triletna hčerka. Kmet jo je v svojem pijanem besnenju pograbil in vrgel v vodnjak. Sele sedaj se je streznil in spoznal svoje nečloveško ravnanje. Ves obupan je zbežal na vrt in se takoj obesil.
Pri žrebanje turških srečk dne 1. aprila 1912 je zadela glavni dobitek 400.000 frankov št. 516.534. 30.000 frankov je zadela št. 1,894.983, po 10.000 frankov ste zadeli št. 975.277 in 1,577.070, po 2500 frankov so
f
zadele št. 461.175, 528.970%676.049,678.458, 827.579, 1,015.288. po 2000 frankov so zadele št. 31.579, 451.841, 464.585, 516.535, 607.675,	704.265.	844.429,	1,172.663,
1,690.079, 1,831.386, 1,851.967 in 1,935.466. Nadalje je bilo izžrebanih 28 dobitkov po 1000 frankov in 1650 dobitkov po 400 frankov. — Prihodnje žrebanje turških srečk bo dne 1. junija 1912. — Priporočamo nakup turških srečk v korist »Slovenski Straži«.
Listnica uredništva. Vrtojba: Oglasite se pri priliki da se osebno pogovorimo! Iz gor: Se popolnoma strinjamo z Vami! Morda pa ptič kmalu dobi barvano perje. Zato počakajmo še en teden. Pozdrav! — Sv. Peter v Istri: Prosimo bolj razločno! Oprostite, se res težko bere.
Listnica upravništva. O. Ivan Kranjc iz Zakriža 25 p. Cerkno: Naročnina za leto 1912 plačana! Hvala lepa!
Potopljena ladlja „Tltanlk“.
V zadnji številki smo porogali, da je utonilo 3000 ljudi, rešenih pa da je le okrog 800. Ta poročila so bila pretirana in so izvirala le iz prevelikega strahu in razburjenosti. Danes lahko že s precejšnjo gotovostjo rečemo, da se je rešilo 705 oseb, okrog 1600 pa je mrtvih. Morje je polno mrličev, ki plavajo okrog. Nekatere ladje, ki pridejo mimo. jih potegnejo iz vode. Bolj bogate vozijo seboj v New York. bolj revne pa po mornarskem načinu pokopljejo s tem da jih potope. Nekatere ladje pa vozijo mimo mrličev, ne da bi se zmenile Za nje. Družba, katere last je bil parnik, nošljc baje na lice mesta ladjo s krtami, v katere naj spravijo vsa trupla ter jih pripeljejo v New York. — Orožni so bili prizori, ko je ladja »Karpatija« pripeljala rešene popotnike v New York. Na deset tisoč ljudi na bregu je iokalo. ko so zagledali iz ladiie stopati rešence. Posebno bedne so bile žene 3. razreda — torej bolj revnega stanu - ki so izgubile svoje može hi ves imetek. Oledale so prestrašeno in obupano. — Naivečji krivec, da se je toliko ljudi ponesrečilo ter da se je ladia potonila, ie predsednik naronlovne družbe White Uid Tsmav. ki je zapovedal voziti z najve-čio brzhio. Ko se je zgodila nesreča, ie bi! Prvi v čolnu ter se ni več brigal za druge. Ameriške oblasti so ga zanrle. dokler se vrši preiskava. Mož ve. da ga čaka kazen: zato ie hotel pobegniti na Angleško Posrečilo se mu P. da ie prišel že na ladio, ki 'e imela odpluti v Evrono. a so ga pravočasno zonet nriieli. Ta družba ie tudi »kriva la brzoiavke o nesreči P da ie medbun Časom lahko še zavarovala tm parniku vse. kar ni bilo zavarovanega. Sedaibodo zavarovalnice to iudovsko družbo tožile.
Nasprotno na družba z mornarii nrav vrdo ravna. Meki mornar ie rekel; Pniši bi bil utonil Mnin družina bi b:1a sni prp. skrbliena. Sedni na dobimo plačo le do trenutka nesreče bi še to notem. ko ce vrneio na Anrdeskn. — TunaSko ie imuH knnitan $*rnit TVokler ie šlo ie reševal Hudi v ^nlri" Videli tfi ga vtatj ^rcr>(ra ir vodi Vpčkrat ga ie zagrnil val Ko ni bilo ve' obstanka, je pograbil malega otročiča, ki
je ostal sam, se vrgel ž njim v morje in plaval do čolnov. Tu ga je oddal v neki čoln, v katerega pa sam ni hotel stopiti. Tako je utonil. — Pretresljivi prizori so bili, ko se je ladja potaplljala. Mnoge žene niso hotele pustiti svojih mož in so se ž njimi potopile. Nekateri možje so divjali in hoteli s silo v čolne, ki so bili namenjeni za ženske. Častniki pa so vsakega ustrelili, ki je bil nasilen. Lepa je bila smrt 16 mornarjev, ki so pokleknili na krovu in molili, ko se je ladja potapljala. — Rešeni, so dragulji, ki jih je ladja vozila seboj. Škoda je torej za par miljonov manjša.
»Titanik« leži sedaj 3000—4000 m globoko. Ni mogoče priti do njega, ker je v tej globočini pritisk vode tolik, da voda vse zlomi in stre. Tudi ogromna ladja je sedai najbrže vsa strgana.
Potniki parnika »Bremen«, ki je 20. t m. plul mimo mesta pomorske katastrofe Titanica«, pripovedujejo, da so videli na mestu nesreče plavati velikanski ledenik, na katerem in okoli katerega so se še nahajala trupla potnikov »Titanic«-a. Dalje pripovedujejo, da so bili na parniku »Bremen« vsled pogleda na kraj nesrečnih žrtev naravnost pretresljivi prizori. Žene. moški in tudi mornarji so jokali. Parnik »Bremen« ni hotel skazati vsled štedenia premoga nesrečnim žrtvam zadnje časti, ampak je mirno in hladno odplul dalje.
Iz Trsta in Istre.
Sv. birma. Pret. soboto jc tržaško ko-nerski škof dr. A. Karlin začel birmo-vati v nazinski dekanih, kier bo birmoval 13. dni, v piranski pa 6 dni.
Iz Sv. Križa nri Trstu. Radi b o 1 e z-
n i o t r o ki ie zaprta šola cel teden do 28 t m. — O b či n s k o n r a 1 n i c o so otvn-rili z neko posebno slovesnostjo preteklo nedeljo popoldne. Mesto duhovnika, kj bi blagoslovil, kakor je pri nas splošna hvale vredna navada glede novih stavb, so naročili godbo. Je že boli moderno PrPtni. bine za blagoslov se menda niso ustrašil', sni ie znano, da tukaišnii domači duhov nik ne mara mti vinarja sprmeti za blago-slovlienie novih stavb. — Slovenska Straž a. Za otroški vrtec »Slovenske Straže« v Sv. Križu on Trstu so nodnrili duhovniki zbrani na velikonočni tore1- na konferenci Sodalitatis v Sv Križu 17 K 90 vin. — V i»ti namen ji podaril č. g. Andrej Zink: 4 K.
Iz UTačkoIj. — V nedeljo dne 5. maja popoldne ob 5. uri priredi naše Katol. slov. izobraževalno društvo predstavo ,,Vaški skopuh" in „Kmet in automat". Po predstavi bo sreffkanje na mnogo dobitkov. Zabave ne bo manjkalo. Vsi prijatelji po-, štene zabave pridite v obilnem številu dne 5. maja v Mačkolje.
Za župnika na Opčinah je imenovan č. g. Andrej Zink, doslej kaplan pri Sv. Vincenciju v Trstu.
Č. g. Anton Kinder, župnik v Barkov-Ijali,- je imenovan za papeževega komornika. Velezaslužneniu gospodu na tem odličnem imenovanju iskreno častitamo!
Duhovske vesti. Č. g. Josip Budi n jc bil inštaliran za župnika v Tinjanu. —
Č. g. Matko K u r e 1 i č je imenovan za župnega upravitelja na Humu.
Iz Trsta v Benetke po zraku je včeraj popoldne preletel zrakoplovec Vidmar. Nosil je seboj pismo v katerem tržaški župan častita Benetkam, da so zopet dobile stolp sv. Marka. Bilo je prvič, da je zrakoplovec preplul Adrijo.
Dolina. Nočemo se pričkati z nikomur! Vendar pa vprašamo vse one, ki so prisostvovali sv. maši na Velikonočno nedeljo, ali so čuli, da je milostni in prečastiti naš dušni pastir g. kanonik res gromel proti slovenskemu cerkvenemu petju, ali da je petje sploh kaj v misel vzel?! — Nihče ni kaj tacega čul, zato pa poživljamo liberalnega dopisnika »Edinosti«, naj prekliče svojo laž. če ne ga bomo pa mi osvetili ne sicer z lažmi, pač pa z dejstvi, ki mu ne bodo v čast. Prišla bo resnica na dan: ne bo ljubo gospodu liberalcu, ki latinskih šol niti od znotraj videl ni. če ga bomo javnosti pokazali v pravi luči! Zato gospod do-pisun — ali eno ali drugo! Naših vse časti vrednih in nad vse potrpežljivih dušnih pastirjev ne bomo pustili sramothi, posebno pa od tistih ne. ki imajo manj vere kakor zadnji psiček v vasi. — Se razumemo?
Župnijski izpit sta včeraj napravila čč. gg. Val. P i r e c. župni upravitelj v Čepo-vanu in dr. I. T a r 1 a o.
Bivšega celovškega škofa dr. Kahna je zadela kap. Težko, da bi okreval.
Koroški Slovenci, ki so bili že preteklo nedeljo na Sveti gori v zelo velikem številu, pridejo zopet orihodnjo nedeljo v še večjem številu. Romanje je priredila koroška »Slov. kršč. socialna zveza«. — Pozdravljeni, koroški bratje na goriških tleh!
Radi avtomobifne nesreče nri Devinu
ie bil šofer Amantini. ki ie laški nodanik, obsojen na 3 mesece strogega zapora. Mož se je pritožil in zahteval, naj ga do druge obravnave izpuste. Toda sodniki »o deia-li: »Če tc izpuhtimo., nam pobrišeš čez mejo. Zato bodi le leoo pri nas «
•i«
Orli I
Blago in vse druge polrebščine za orlovske kroje dobite v trgovini
Teod. Hribar
v Gorici
GOSPOSKA ul. št. 6.
ZAHVALA.
Telovadni odsek »Katoliškega slov. izobraž. društva« Orel v Šmartnem pri Kojskem sc zahvaljuje g. Fr. Simčiču, krojaškemu mojstru v Gorici na Kornu, ki nam je prav dobro izvršil kroje.
Priporočamo ga šc drugim našim bratom Orlom in sl. občinstvu na deželi.
ODBOR.
PETER LUKMAN,
brojač v Gorici
Križna ulica štev. 8 (Via della Croce) priporoča
slavnemu občinstvu iz mesta in dežele svojo
krojaško delavnico
Točna postrežba. Cene zmerne. Priporoča sej
Jakob Gril,
pekovski mojster
zaloga moke, koruze in raznega žita v ulici sv. Klare št. 4. v Gorici.
h mvujlin :	S\ojl	k	sviijim
MIHALJ TURK
GOf^lGH — Tla Komu štev. 6. — GORICA
priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. — Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmerni cenah! Št. 4
Odlikovana delavnica z električnim obratom brusač in nožar
^jvjojvr tejvcii*
Gorica - Verdijevo tekališče 1 - Gorica
(Marzinijeva hiša.)
Zaloga britev in brivskih varnostnih priprav od 2 K naprej. Škarje in noži vseh vrst. Izdelki slavn. znano tvrdke Soli n gen. ZMERNE CENE.
Članom .Krojaške zadruge' v znanje!
»Centralna posojilnica44 v Gorici izplačuje vsled sklepa občnega zbora z dne 11. t. m. deleže »Krojaške zadruge" in 5°|0 obresti za 10 let, odbivši znesek, ki so ga tekom teh Jet dvignili, do n e prestopnega roka 1. avgust 1912. Člani, ki bi do tega roka ne dvignili deležev in obresti, izgube pravico do njih, in pripadejo ti nedvignjeni deleži z obrestmi društvu „Šolski Dom“ v Gorici.
Odbor »Centralne posojilnice44 v Gorici.
Srečke v korist „	Slovenski Straži44!
Tiinčbn cnorba šest žrebani vsako 1 uranu Ji Lina. leto. Glavni dobitek 400.000 in 200.000 frankov Prihodnje žrebanje 1. junija 1912. Mesečni obrok 4 K 75 vin. Vsaka srečka mora zadeti najmanj 230 kron. Že po vplačilu prvega obroka ima kupec izključno pravico do dobitkov.	Izredno ugodna skupina s 15 žrebanji vsako leto: 1 turška srečka. 1 srbska Hrečka iz 1. 1888. Glavni dobitek 100.000, 75.000 in 20.000 fr. 1 (lobitni list 3°|0 zemlj. srečk iz 1. 1880. Glavni dobitek 90.000 kron. 1 srečka dobrega srca. Glavni dobitek 30.000 in 20.000 kron. Mesečni obrok za to skupino 6 kron ZS vin-
Različne druge skupine srečk s 7 do 18 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po K 3 25. K 5 50, K 11- K 15 25 in K 23--	
Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.	
Ignac Šuligoj
Sv. Lucija ob Soči
priporoča najboljše ure, šivalne stroje in najznamenitejših' tvornic kolesa „Puch“. — Vse po najnižjih tvorniških cenah. Sprejema tudi popravila. Večletna garancija za nove in popravljene predmete.
n
£iiim niiiiiiiiiiiiini iiiniiinii 11 um n i n i um imin^ii im mu 11 n run n 11 milil iiiiiiifiiiii n iiiiiniiiiiiiiiiiiiiii 1111 m 111 mi ih iiii imuni niii:iii,iiiiiitiiii.iii m iiijiri.iiri^i.iiiiiniiiiiii iiiiiiim 11 m iiniMimi 1111.11:11^
Cene konkurenčne I Papir, tiskovine, nabožne knjige.
Devocianal je.
j iiiiiiiiiniiiiiiiiii m im.1111 m iiimi m ih i iii.it mi utri m m iiiiiiiniiiiiiiiiii m m m 111 m im i im i m lihimi m mi in i m umi imun umu miminiiiininii m m iimiiii,111:111 m 11H mn 11 m n 1 n m n m 11 m mi innin 1111 r
Prodajalna
»Katoliškega tiskovnega društva v Gorici
Zdaj še: Semeniška ulica št. 10.
Postrežba točna!
= Pisarniške potrebščine, E E — trgovske knjige — = E	muzikalije.
Lastnik ,Kat. tiskovno društvo8 v Gorici. — Tiska .Narodna Tiskarna* v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici.