8. štev. V Kranju. 22. februarja d902 III. leto. 60R6JDCC Mitičen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. EESSStfZ za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Šol nam dajte! i. V uvodnih člankih 4. in 5. letošnje štev. «Gorenjca» je bilo govorjenje o cerkvi kot šoli za naše ljudstvo. Prejšnje čase je cerkev zadostovala kot šola. In tudi dobra je bila ta šola, kajti če se ne bi bilo drugega učilo v njej, kakor: ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe, že to je bilo neprecenljive vrednosti in za tedanje življenje je zadostovalo. A kakor je bilo rečeno v omenjenih člankih, se je svetovno gospodarstvo popolno predrugačilo, zatorej ta nauk edino ne zadostuje. In tako si lahko razlagamo, zakaj teh besedi dandanes ni več slišati z naših lec, pač pa slišimo le ščuvanje na boj, popolno po Darvinovi teoriji: boj za obstanek, kakor bi bil Kristus učil: «Po-bijte se med seboj!* To nas je napotilo k premišljevanju, kjer smo dospeli do sklepa, da nam zelo, zelo manjka šol. Še pred 20 leti so se premnogokrat cule iz ust našega kmetovalca besede, ki so pričale o grozni mržnji do šole. Bila je namreč za tedanje čase nova naprava. Kdor je poznal našega kmeta tedanjih časov, spoznal je pač hitro, da kmetic ne govori iz skušnje, temveč radi tega, ker je strašno konservativen. Saj vemo, da ga je morala gosposka s silo primorati do tega, da je sadil krompir, brez katerega dandanes ne more živeti ne gospod, ne kmet, ne bogatin, ne prosjak. Irt dandanes? Ravno tisti ljudje so že davno prepričani, da jim je v silno kvaro, da se niso prav ničesar učili, in blagrujejo svoje potomce, katerim je dana prilika učiti se vsaj nečesa. Mlajši rod pa naravnost zahteva šol. Slišali smo že premnogokrat tožbe, da je še premalo šol. A tu ne mislijo ravno šolskih poslopij, ampak, da se še premalo uči naša mladina. Da pa ne bodo lažnivi «prijatelji* šole mislili, da sami priznamo, da ljudska šola ne stori svoje dolžnosti, izjavljamo takoj, da sedanja ljudska šola stori, kolikor je največ mogoče. Abotno bi bilo zahtevati, da bi ljudska šola mogla izgojiti vsakovrstne strokovnjake, ki naj bi takoj, ko pridejo od vojakov, služili po 4—10 kron na dan, kakršnih žalibog pošiljajo naši sosedje v naše kraje, kjer je boljši zaslužek. Naši ljudje | pa nasprotno hodijo kot njih namestniki, a služijo kot kuliji k večjemu po 3 kronce na dan. — In kaj je vzrok tej slabi bilanci ? Pomanjkanje šol in napačni nazori naAih ljudi, drugega nič. Kar je bolj nadarjenih dečkov, hajd v latinske šole, da postanejo duhovniki, kmetijo pa izroče slabo nadarjenim. Gorje pa fantu, ki nima veselja do latinščine in grščine. Niti vinarja ne spusti oče izpod palca, in naj si bode fant še tako nadarjen za realije, do katerih ima veselje. «Gospod* naj bode, če ne, pa hlapec. Cesto se pritožujemo, da nam tujci pri že itak maloštevilnih obrtnih podjetjih v naših pokrajinah snedo najboljši kruh, atemu smo krivi sami. Ako ne mislimo imeti t gospoda* v hiši, potem se prav bore malo brigamo, da bi se naši sinovi sploh še kaj učili, da bi zidali na temelj, ki ga je z velikim trudom postavila ljudska šola. Rekli smo temelj. Da, temelj postaviti, to in edino le to je naloga ljudske šole. 2alibog, da tega niso do dandanes spoznali merodajni faktorji, da so do spoznanja poprej dospeli preprosti ljudje. Od lji dske šole naprej so našemu ljudstvu zaprta vrata do nadaljnje naobrazbe, ker gimnazije in realke ne moremo prištevati zavodom za izobrazbo naroda, dasi jima ne odrekamo velevažnega kulturnega pomena. Imamo sicer nekaj obrtno-nadaljevalnih šol za rokodelske vajence, ki kažejo prav lepe uspehe, a merodajnim krogom pa tudi pot, na katero naj bi krenili, ako jim je blagostanje naroda pri srcu. Kaj pa ima naša mladina na kmetih od 12., oziroma 14. leta dalje na razpolago, da bi si bistrila um in blažila srce. Nič, prav čisto nič! In koliko bi se lahko storilo za to mladino, ko bi bilo le nekoliko dobre volje in malo požrtvovalnosti. " Naš hišni davek. Piše Š. [Dalje.] Kakor smo se svoječasno izrazili, so določbe, s katerimi smo se ravnokar pečali, takorekoč temeljni zid, na katerem sloni ostala stavba hišne razredarine. V.sled tega si jih mora prisvojiti vsakdo, kdor se, kot teoretik ali praktik, kot strokovnjak ali nestrokovnjak, peča ali mora pečati s to panogo hišnega davka. Nič manj važno je pa vprašanje, h kateremu prehajamo s temle odstavkom, in to vprašanje se glasi: kdaj in kolikokrat se klasificira poslopje, to je, kdaj in kolikokrat se določi število stanovljivih prpstorov in s tem tudi — kakor vemo — razred, v katerega spada poslopje ter davek, katerega je plačevati od poslopja. To število se mnogokrat izpremeni: temu je postalo dosedanje bivališče premajhno, in vzdigne vsled tega svojo hišo za 74 eno nadstropje, drugi si pomaga na ta način, da v sobi, za katero v ti razsežnosti nima prave uporabe, zgradi prečno steno in tedaj iz enega prostora naredi dva i. t. d. Vsakdo si torej brez posebnega razmotrivanja lahko misli, da mora postava, če hoče biti količkaj popolna, ravno v tem oziru poznati precej natančne predpise, ki so za žep davkoplačevalca in državno blagajnico enako velikega pomena. Načeloma bi bilo mogoče, da bi zakon določil, da se vrše dotična poizvedovanja — ne glede na to, ali je v hiši ostalo vse pri starem ali ne — v gotovih časovnih presledkih, n. pr. vsako peto, vsako deseto leto. Naša postava pa ni krenila na to, marveč si odbrala drugo, teoretično ji odprto pot, in zaukazuje, da se ima število stanovljivih prostorov določiti tolikokrat, kolikor-krat je pri hiši, oziramo na dotičnem stavbišču konsta-tirati bistvene izpremembe, ali, kakor jih. opiraje se na zakon, nazi vije praksa: «spremembe v objektu*, tudi •evidenčne slučaje*, namreč: A. 1.) če zgradiš novo poslopje. Da prištevamo ta slučaj k spremembam, logično seveda ni čisto pravilno, spremenili se more 1^ to, kar že obstoji. Vendar tudi najbolj radikalni naprednjak si mora včasih reči: quieta non moveré. Praksa izhaja že skoro sto let s to pomanjkljivostjo in se počuti prav dobro pri tem, bilo bi potem prav malenkostno, ko bi besedi na ljubo žrtvovali postavni in lahko umljivi sistem. 2. ) če poslopja, ki so kot bolnice, šole i. t. d. permanentno oproščena davka, ne služijo več namenu, vsled katerega so dosedaj uživali napominano davčno ugodnost, n. pr. šola preide v last zasebnika, ta jo pa adaptira za svoje stanovanja. 3. ) Če poslopje popolnoma poderes; 4. ) če ti ogenj, vihar ali druge elementarne nezgode poslopje popolnoma uničijo. B. 1.) če obstoječe poslopje razširiš ali povečaš; 2. ) ga poderes ali ti 3. ) elementarne nezgode uničijo en del poslopja. Se nadaljuje. V Kranju, 22. februarja. Gorenj eavstrij ski cesarski namestnik baron Puthon je odstopil. Na njegovo mesto je imenovan bivši naučni minister grof Bylandt-Rheidt. PODLISTEK. Vražar. (Napisal A. Germek.) V novejših časih so začeli v vinorodnih krajih streljali proti nevihti in toči. Po zatrdilu nekaterih se spo-naša to prav zadovoljivo. Streljanje pred nevihtami pravzaprav ni novo, ker vemo, da so tudi pred nedavnim časom streljali proti «hudi uri*. Po kmetih v marsikateri hiši rjave topiči (možnarji), ki so opravljali posel — preganjanja copernic*). Sedanje streljanje temelji na tem, da pok iz topiča pretresa zrak v višjih plasteh, kjer se dela toča in da se v ravno teh višjih plasteh nahajajoča se elektrika odvaja na zemljo. Tako trdijo strokovnjaki o tem. Nedavno sva se pogovarjala o tem streljanju s starim možem, ki še pomni streljanje proti copernicam. Poslušal me je, kar sem mu po svojem skromnem znanju pripovedoval o tem najnovejšem streljanju. Konečno sem ga tudi povprašal, če on verjame, da delajo copernice točo. Odgovora nisem dobil, mož mi ga je ostal dolžan, začel pa mi je praviti s pomenljivim smehljajem tole dogodbico: • Pravite, da streljajo zato, da iz oblakov izpeljejo • letriko*. Hanjki Vražar bi se Vam smejal in bi Vam *) V Martin vrhu v Mtiki dolini je še vsako leto slišati streljanje pred nevihto. Streljajo s samokresi in puškami, ki so nabite z blagoslovljenim smodnikom. Državni zbor. Dr. Lueger je interpeliral glede volitev v dolenje ivstiijs'ci deželni zbor. Na odgovor ministrskega predsednika se je vnela velika debata, kjer so brali levite dr. Luegerju in krščanskim socijalistom. V soboto je laški poslanec dr. Mazurana vprašal vlado, zakaj ne pojasni dogodkov v Trstu. — Razpravljalo se je dalje o bosanskih železnicah. Za Dalmacijo je imenovan nov cesarski namestnik baron Handel, ki se šele uči hrvatski. Angleška vlada je prepričana, da vojna v južni Afriki do meseca junija še ne bo končana, zato bode za dan 26. junija določeno kronanje kralja Edvarda odložila. Dopisi. Iz Škofje Loke. (Občni zbor gasiln. društva.) V nedeljo dne 1(5. t. m. se je vršil redni občni zbor tukajšnjega gasilnega društva. Zborovanje se je vršilo v mestni hiši. Navzočih je bilo 52 gasilcev; to je za naše mesto gotovo precejšnje število in dokazuje obenem zanimanje za društvo. Kot zastopnik mestne občine se je udeležil občnega zbora gospod župan Lovro Sušnik. Iz tajnikovega poročila povzamemo sledeče: društvo je štelo v minulem društvenem letu 63 izvršujočih in 58 podpornih, torej skupaj 121 članov. Poveljništvo je sklicalo tekom leta dva glavna raporta in pet vaj. Pri teh se je redno pokazalo, kako dobro so izvežbani naši gasilci. Med letom je bilo sklicanih osem odborovih sej. Gasilci so bili štirikrat alarmirani: trikrat za manjše ognje, enkrat pa k velikemu požaru v Gorenji vasi. V tekočem letu je obhajalo društvo tudi 25 letnico svojega obstanka. Ta slavnost je kaj sijajno uspela. Blagajnik je poročal o denarnem stanju gasilnega društva. Denarno vprašanje velja o vsakem društvu kot silno važna točka — osobito še gasilnih društvih. Le ono društvo, katero ne zdihuje v denarnih stiskah, more zadostiti svojim dolžnostim. Gmotno slabo podkovano društvo samo — životari in s strahom pričakuje neizogibne katastrofe. Hvala Bogu, v našem vrlem gasilnem društvu ni takih razmer. Gmotno stanje ni neugodno, seveda bogsigavedi kako sijajno pa tudi ne; kajti društvo neumorno deluje, zato pa ima tudi velikanske izdatke in zasluži vsestranske podpore. Gledati bo torej treba, da se s prostovoljnimi doneski društvenih dobrotnikov in prijateljev in pa s pomočjo ne verjel, ker on je bil prepričan, da čarovnice pro-vzročujejo točo, zato je tudi streljal pred vsako nevihto, in zadržalo ga ni tudi še tako nujno delo, in naj bi bil še dalje od doma. Bilo je nekoč po letu. Pripravljati se je začelo k nevihti. Vražar je takoj zapazil hudourne oblake, popustil ! plug hlapcu, sam pa naglo stopil domov. Kmalu nato so počili prvi streli. Mogočno je odmevalo v mirnem zraku. V odgovor Vražarju pa je v oblakih že zagodrnjalo, kar je njega še bolj podnetilo, da je hitro zopet izstrelil. Ko izproži zadnji nabiti topič, pade par korakov pred njim iz neba — ženski čevelj. Vražar je nehote stopil nazaj in gledal z začudenjem to izredno prikazen. Prišlo mu je takoj na misel, da je morda s streljanjem odbil kaki čarovnici nogo. Varno stopi bližje in gleda čevelj, ki pa je bil sam, brez noge. To je Vražarja pomirilo, da je celo pobral čevelj in ga * ogledoval od vseh strani. Nevihta se je med tem zavlekla proti drugi strani, le nekaj kapelj je padlo. Vražar je spravil možnarje v vežo za vrata, smodnik pa v omaro. Nato pride hlapec domov nekaj iskat. Gospodar ga ! pokliče in mu vse razloži, kako je padel čevelj iz neba. , Hlapec pobere čevelj in ga ogleduje ter pravi: «To je ! ženski čevelj, še skoro nov, velik pa tudi, da bi bil še naši dekli prav.* Dekla je imela prav veliko nogo. Gospodarju je nekaj prišlo na um in ukaže hlapcu: «Po- izdatne podpore deželnega odbora vdobi potrebna svota v svrho prenovljenja stare shrambe za gasilno orodje. Shramba nikakor več ne zadostuje svojemu jamenu. Pri volitvi novega odbora za dobo dveh let je bil soglasno izvoljen dosdanji vrli načelnik gospod Ivan Debelak, njegovim namestnikom istotako gosp. Jurij Grohar. Tajnik je ostal gospod Friderik Kramer, blagajnik p;i gospod Iv. Nep. Koceli. Tudi pri drugih odbornikih ni bilo mnogo izpremembe. Po končanem dnevnem redu je storil novoizvoljeni načelnik g. županu obljubo, istotako pa vsi gasilci načelniku. G. župan Sušnik se zahvali načelniku za izvrstno vodstvo, odboru za njegov trud, gasilcem pa priporoča, da bi kakor doslej, tako tudi v bodočnosti točno in vestno izvrševali prostovoljno prevzete dolžnosti tega občekoristnega društva. — Po zborovanju so se združili gasilci v gostilni g. župana, kjer se je med petjem priljubljenih pesmi razvila neprisiljena prijateljska zabava. Vrlim gasilcem, njihovim odbornikom in osobito še priljubljenemu načelniku, gospodu Ivanu Debelaku pa kličemo: Le krepko naprej po začeti poti! Na pomoč! P. C. Iz Smlednika. Ker je vseobče mnenje pri nas, da sem pisal jaz vse dopise iz Smlednika, ki so bili priob-čeni v prejšnjih številkah »Gorenjca*, in sem kot tak ostal jaz — vsled popravka, priobčenega po § 19. tisk. zak. v 6. št. »Gorenjca* od 8. februarja 1902, na laži, zato tu izjavljam, da «Gorenjec» —kakor mi uredništvo lahko potrdi (Potrjujemo. Op. uredništva.) — ni priobčil še niti ene moje črtice, pa izjavljam to edino le radi ljudstva, med katerim živim in delujem. To dobro ljudstvo me je spoštvalo dozdaj in me še spoštuje kljub vsem nakanam in neopravičenemu besedičenju nekaterih, boljše nekoga. —Resnici na ljubo pa konštatujem, daje omenjeni popravek v točki 3., 4. in o., katere točke se tičejo moje malenkosti v 3. točki istinit, kajti midva z gosp. župnikom o volitvah nisva kar nič govorila. — Tudi četrti točki priznavam resnico v toliko, da nisem pustil petja in orglanja radi volitev, pa tudi ne brez vsakega vzroka, kakor trdi popravek, kajti vzrok je bila veselica v Trbojah, prirejena v korist ubožnim dijakom v Kranju, pri kateri sem obljubil sodelovati s svojim mešanim zborom, pa so me pevke, jokaje sicer, a na pritisk le vendar na cedilu pustile. Prav zato sem pustil glej, kje ima dekla čevlje in prinesi en. čižem, zdi se mi, da je ta popolnoma tak, kakor njeni, še rdeče trakove ima, kakor jih nosi dekla.* Hlapec gre in se vrne s čevljem, trdeč, da drugega ni mogel dobiti. Ko primerjata čevlja, se je prvi hip videlo, da sta par, ker sta bila oba nova, imela rdeče trakove in sta bila enako velika. Gospodar je bil sedaj uverjen, da je dekla čarovnica in da je ona izgubila čevelj. S vest si v tem popolnoma, je velel hlapcu prižgati blagoslovljen les in pokaditi po celi hiši ter poškropiti z blagoslovljeno vodo, da bi ne mogla dekla-čarovnica kaj — « narediti*. Prišli sta s polja domov tudi gospodinja in dekla. Ko ju ugleda gospodar, pripravi se za sprejem s čevljem v roki. «Ali ga poznaš?* ga pomoli dekli pod nos. Obe sta gledali osupli nad tem nenavadnim sprejemom in dekla je pristavila: «To je moj čevelj; seveda ga poznam.* Vražar: «Pa veš, kje sem ga dobil? Ha! Kako pa, da letajo čevlji okrog brez tebe? Kje si bila pa ti? Ali si mislila delati točo? Danes sem vas pa! Tisi coprnica! Takoj od hiše! Še to uro se poberi v stran!* Dekla je izprva le debelo gledala, in čim bolj je vpil gospodar, tem manj je razumela, kaj vse to pomeni. Ves položaj je šele spoznala, ko je začel Vražar ženi pripovedovati ves dogodek s čevljem. Dekla je začela takoj ugovarjati in se sklicevala na gospodinjo, da jo je mogla videti, ker je ves čas plela. Gospodinja je sicer petje in orglanje z dopisom, ki je dobesedno priobčen v 4. točki popravka. — V 5. točki je bil dopisnik iz Smlednika istotako slabo poučen, kajti ni res, da bi gospod župnik ne bil pustil peti šolske mladeži pri cesarski maši, res pa je, da sem šel jaz par dni pred do-tično cesarsko maš<• k njemu in ga prosil, naj mi dovoli, da spremljam otroke na orglah. V začetku mi je to kratkomalo odrekel, češ, da tudi gospod kapelan lahko igra. Jaz pa sem mu pojasnil, da pri šolskem petju nima gospod kapelan nič opraviti, marveč bere kot ka-tehet mašo. Bil je še nekaj časa nasprotnega mišljenja. Prosil sem ga tedaj — če orgelj ne pusti rabiti — naj mi dovoli postaviti moj harmonij v cerkev, pripomnil pa sem k temu, naj se gospod ne jezi, če ga denem zopet v «Narod*. Na te besede mi je odgovoril gospod, da ga sinem v «Narod* dejati, kadar le hočern, da mi on to dovoljuje. Nato pa mi je rekel, da mi radi sitnega prevlačevanja s harmonijem dovoljuje igrati na orgijah, «pa samo pri šolskih mašah* — tedaj pri vseh šolskih mašah, ne samo v ta dan, kakor slove v popravku. Odgovoril sem na to, da tudi le za šolarske maše prosim, ker je moja dolžnost, pri takih voditi petje, drugo orglanje pa me sploh ne briga. Toliko resnici na ljubo in pa zato, da ljudstvo izve, da nisem bil jaz pisec onih dopisov in nisem odgovoren za oni popravek in da me ne smatra lažnikom, kakor se to od gotovih ljudi rado trobi v svet. Andrej Rape, nadučitelj. Nemiri v Trstu. Za zadnjo številko že prepozno smo dobili poročilo, da je 14. in 15. t. m. v Trstu tekla kri in da se je streljalo na ljudi brez usmiljenja, česar so krivi izkoriščevalci pri «Lloydu». ki uživa mastne podpore od države, uslužbenci se pa na brezobziren način odirajo. Že nekaj časa je vsled tega rastla precejšnja nevolja proti «Lloydu». Živahno gibanje se je začelo najprej pri kurjačih, ki so zahtevali, naj bi njih delo postalo bolj človeško, in da naj se jim delavni čas skrajša. Njih želje so bile prav skromne. A «Lloyd» je njih zahteve z vso odločnostjo odklonil. Vrhutega je pa «Lloydu» še vlada priskočila na pomoč. Dovolila mu je najeti tuje, nezmožne delavce. S tem bi bili odpuščeni prejšnji — kakih 800 po številu, večinoma Slovenci. — Vsled tega so se potrdila vse to, a pomagalo ni nič, Vražar je bil uverjen, da je dekla copernica, in morala je kar na mestu vse popustiti in iti proč. Hitro kakor strela je šlo po vasi, kaj se je zgodilo pri Vražarju in do polovice vasi je bilo mnenja, da ima Vražar prav, da je dekla čarovnica. Ona pa je ta večer komaj dobila prenočišče. Čez dva dni so govorili zopet ljudje po vasi: Danes je pa Vražar hlapca spodil, ker je tisti povedal, da je dekla nedolžna in da ni čarovnica. Čeravno je bil silno navihan, vendar se mu je smilila, zato je rekel drugi dan po tistem dogodku: «Vražar, vzemite nazaj deklo! Takrat, ko ste vi streljali, sem jaz prišel domov in vzel čevelj od dekle. Šel sem za hišo, in ko ste ustrelili, zagnal sem ga čez streho in padel je ravno pred vas. Mislil pa nisem, da se bode spletla tako huda reč za našo deklo.» Vražarju, ki je bil ponosen človek, se je zdelo to norčevanje hlapčevo zanj sramotno in je takoj pri kosilu odpovedal hlapcu službo, čeprav se je ta izgovarjal na vse načine, pomagalo ni nič. Toda če menite, da je Vražar izgubil kaj vere v coprnice, se motite. Tudi naprej je streljal ob vsaki nevihti.» Smejal sem se pripovedovanju moževemu in rrru pristavil: »Dandanes je pa hvala Bogu že prav malo Vražarjev in upajmo, da še ti kmalu preminejo.* 76 združili vsi tržaški delavci in se izrekli solidarne s štraj-kujočimi. Razglasili so v sredo dne 12. t. m. zvečer generalni štrajk, ki se je tudi uprizoril. V četrtek zjutraj je šla deputacija kurjačev in arzenalskih delavcev k «Lloydu» in vprašala, če se ugodi zahtevani kurjačev, sicer se začne generalni štrajk. Toda «Lloyd» je kratkomalo zavrnil njih zahteve. In res, kakor bi trenil, so sledili prizadetim uslužbencem «Lloyda» tudi vsi drugi tržaški delavci.Vrpetek in soboto je počivalo vsako delo. Na ulicah se je trlo vse polno ljudstva. Prodajalne, kavarne in vsi javni lokali so bili zeprti, tudi tramvaj ni mogel voziti, ker je razjarjeno delavstvo s silo zahtevalo, da ima vse počivati. Kdor se temu ni pokoril, razbili so mu okna, ali pa udrli v njegovo prodajalno in vse razbili ter znosili na cesto. Pošta iz Trsta je odšla v spremstvu 9 vojakov. — V petek popoldne je bil javen shod v Polithema Ro-setti. Po shodu je več tisoč mož odkorakalo v mesto. Ko so prišli proti velikemu trgu pred magistrat, bili so naenkrat obkoljeni od vojaštva. Ko so vedno nove množice dohajale, je ukazal vojaštvu zapovedujoči nadporočnik iti z bajoneti proti nji. Neka ženska se ni hotela umakniti nadporočniku. ki jo je pahnil v stran. Ženska ga je potem udarila z dežnikom po glavi, nadporočnik pa njo s sabljo. Ranjeno so prenesli v lekarno. Ko so ljudje videli kri, so kakor divji zakričali. Priletelo je več kamnov. En kamen je zadel nadporočnika na glavo, da se je zgrudil na tla. Njegov podčastnik je ukazal streljati. Takoj je bilo mrtvih in zadetih pet oseb, troje jih je umrlo med transportom, ranjenih pa kakih 25 (reci petindvajset). Na oknu neke hiše stoječe dekletce je bilo zadelo v čelo, ena krogla je zletela v lilijalko poštnega Urada. Neki potnik je ravno oddajal tam pismo, krogla ga je usmrtila, poštnega uradnika Fickota pa težko ranila, da so mu morali odrezati nogo. Do besnosti raz-Ijueeni ljudje so vpili: «Morilci, prokleti morilci!» Vlada je takoj poklicala od vseh strani vojaštvo, ki je zasedlo vsa javna poslopja. Boj v petek je pretresel vse mesto. Prebivalstvo, ki — izvzemši bogatine — vseskoz simpatizira z delavci, je v soboto začelo obešati črne zastave v znak žalovanja. Policija pa ni imela drugega posla, kakor, da je ukazala odstranjevanje teh zastav. Delavstvo je bilo vsled tega silno razburjeno. Zahtevalo je. naj se črne zastave razobesijo povsod. Kjer se to ni zgodilo, je vse šipe razbilo. V kratkem je bilo vse mesto v črnih zastavah. Prodajalne gostilne in kavarne so bile zaprte, po ulicah pa so švigale vojaške in policijske patrulje. Tržaški župan je posredoval, naj se skliče razsodišče, v katerem naj imajo delavci tri in «Lloyd» pa tri zastopnike. Sešlo se je v soboto popoldne. Ta dan se je sešel tudi občinski svet, ki je sklenil, naj se ustreljeni pokopljejo na občinske troške in naj se dovoli 10.900 K podpore rodbinam ustreljenih. Ob štirih popoldne je na korsu vojaštvo hotelo razgnati množico, ki je bombardiralo okna, koder ni bilo črnih zastav. Metalo je velike težke kamne, katerih je bilo na korsu vse polno. Množica se ni hotela raziti, zato je vojaštvo zopet dvakrat ustrelilo. Ljudstvo je bežalo v stranske ulice, razbilo ponekod vse svetilnice in užgalo uhajajoči plin. Neki 17 letni deček je bil zadet v prsa, neka pri oknu stoječa 65 letna žena pa ranjena na glavi. Vojaštvo je potisnilo ljudi ob desni zid cerkve sv. Antona, ter je zopet streljalo. Ustreljen je bil v glavo 35 let star človek, ki je kmalu nato umrl. En sam zdravnik je obvezal 14 oseb. Ranjenih je bilo vsega skupaj 40 oseb, med temi neka žena, ki je z detetom v roki slučajno zašla v to gnječo. Cerkveni zid je kar posut z luknjami, povzročenih od krogelj. — V ulici S. Lazzaro je neki vojak težko ranil nekega Polenskega, ker je ta zaklical: Proč z morilci! — V ulici Stazione je v soboto zvečer umrl policaj Mihelus. Razsodišč« je imelo pet ur sejo in soglasno izreklo, da so vse zahteve kurjačev popolnoma utemeljene in upravičene ter da jim mora «Lloyd» ugoditi. To se je naznanilo prebivalstvu s posebnimi lepaki. S tem je bilo tudi konec izgredom. Sobotni večer je bil potem miren. Civilno oblečenega ljudstva je bilo le malo na ulici, zlasti ker malo snežilo in je pihala strašna burja. Ponoči so na ukaz oblasti prenesli trupla mrličev naravnost na pokopališče. Poko-I pališče je bilo zastraženo od vojakov. V nedeljo je vladal popolen red. Ob osmih zjutraj se je pa začelo z razglaševanjem nagle sodbe, s katero se razveljavijo vse ustavne, osebne in politične pravice prebivalcev in se določa smrtna kazen za vsako zoperstavljanje oblastvenim organom, zaradi zločina punta. Nagla sodba šteje samo 4 sodnike. Proces more trajati k večjemu tri dni. Ako spozna sodišče obdolženca krivim, ga obsodi na smrt in se mora ta kazen izvršiti dve uri po razsodbi, proti kateri ni nikake pritožbe in j tudi prošnja za pomiloščenje nima odloživne moči. Obenem z naglo sodbo se je razglasilo izjemno stanje za Trst in okolico, s katerim so začasno razveljavljene določbe zakona glede osebne svobode, glede tiskovnega prava in glede društvenega ter zborovalnega prava. Kdor se zdi oblastvom sumljiv, ga lahko izženo. Uredništva listov morajo pošiljati svoje časnike na ogled 3 dni, predno izidejo, druge tiskovine pa 8 dni poprej. Zaprtih je 470 v gradu, zapori v Tigor in pri Jezuitih so napoljeni najrazličnejših ljudi. Kolodvor je bil i obkoljen od vojakov, ker se je bilo bati« da bi razjarjena množica ne pridrla do kolodvora in ustavila promet. V nedeljo okoli desetih je streljal nekdo iz revolverja blizu Polithema Rosetti na nekega majorja, a ga ni zadel. Major mu je sledil s sabljo, toda ni ga dosegel. Tega bodo sodili pred naglo sodbo. Z Dunaja je dospel I tudi rabelj Lang z dvema svojima služabnikoma, potem vojaški duhovnik in zdravnik. V ponedeljek je večina delavcev zopet vstopila v delo. * V državnem zboru je natančneje popisoval štrajk v Trstu državni poslanec Elleubogen, ki je nalašč v ta namen bival par dni v Trstu. Prinesel je tudi s seboj na dveh krajih prestreljen klobuk, katerega se je držalo še nekaj možgan. Ellenbogen in Pernerslorfer sta nujno predlagala, naj se vladna naredba takoj razveljavi in naj vlada odstavi tržaškega namestnika Goessa. Novičar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. Začasna učiteljica gospodična Leontina Murgelj v Srednjivasi in Ana Tomec v Tržiču sta stalno nastavljeni. — Dekan in župnik v Kamniku, g. Jan. Oblak je šel v pokoj. — Prestavljeni so kapelani gg.: Al. Jarec iz Železnikov v Slavino, Jak. Kalan iz Dobrave pri Kropi v Poljane in Andr. Ažman iz Poljan v Semič. — Prestavljena sta višja davčna nadzornika gg.: Vikt. Grabner iz Kranja v Logatec in J. Jordan iz Kamnika v Kranj. Zlata poroka nad/oj voda Rajnerja. Povodom praznovanja zlate poroke Njiju c. in kr. Visokosti presvetlega g. nadvojvoda Rajnerja in presvetle gospe nad-vojvodinje Marije je kranjski deželni odbor izrazil visokima jubilantoma najspoštljivejše častitke in voščila Vojaški nabori na Gorenjskem se vrše meseca marca, in sicer dne 4. — 7. marca v Ljubljani za okolico, 8. in 9. v Kamniku, 11. in 12. na Prevojah; meseca aprila pa dne 21. — 23. v Radovljici, 24. — 26. v Kranju, 28. - 30. v Štofji Loki. Odbor godbe prostovoljnega gasilnega društva v Kranju vabi mladeniče od starosti 14 let naprej, kateri j imajo veselje do godbe, naj se priglase za pouk v teku enega tedna pri g. Iv. Rauschu, čevljarju v Kranju. Rdečega križa podružnica Kranj je imela dne 16. t. m. svoj občni zbor. Društvo šteje 175 članov, pre- I moženje znaša K 3196.46. Namesto prejšnjega predsednika dr. Gstetlenhoferja se izvoli predsednikom voditelj okr. I glavarstva g. Alfonz Pire; podpredsednikom župan Karo! Šavnik, blagajnikom Fran Omersa star., tajnikom Adolf Rohrman, odbornikom R. Krisper, Ferd. Sajovic in dr. E. Savnik. V Radovljici je umrl minulo nedeljo g. Fran Mulej, { gostilničar in bivši trgovec, v starosti 40 let. Naj v miru i počiva! V Spodnji Šiški je bil minulo soboto izvoljen županom g. Josip Vodnik, podžupanom pa g. Ant. Pogačnika Volitve v trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani. Imeniki so od dne 20. februarja do vštetega 5. marca 1902 za vlaganje ugovorov javno razpoloženi v Ljubljani pri mestnem magistratu, v okrajih zunaj Ljubljane pa pri c. kr. davčnih uradih. Diletanti tukajšnje čitalnice prirede v nedeljo dne 2. marca t. I. zvečer ob osmih na korist dijaški kuhinji v Kranju dramatično predstavo »Revček Andrejčck«, igra s petjem v petih dejanjih, na kar se prijatelji in dobrotniki dijaštva že danes opozarjajo. Vstopnina 1 krono za osebo. Dijaki plačajo 40 vin. Odbor slovenskega bralnega društva v Kranju nam naznanja, da je sklenil v svoji zadnji seji izdatno povečati svoj oder. To delo se že pridno izvršuje in bo na tako povečanem odru dne 10. marca vprizorjena pii premijeri tako lepo uspela gluma »Martin Smola ali Kinematograf*. V Tržiču so dne 19. t. m. popoldne pokopali nadebudnega sinka g. Josipa Klofularja, Milana, v nežni starosti 10 let. Občinski odbor škofjeloški je imel ta teden svojo sejo. Prosimo poročila. Umrl je v Gradcu dne 14. t. m. višji poštni kontrolor g. Franc Dolenc, rojen leta L855 v Škofji Loki iz dobro znane Brbonove rodbine. Pri pošti v Gradcu je služboval nepretrgoma skoro 30 let. Dne 10. t. m. je ponoči padel in si zlomil gleženj desne noge; operirati se ni pustil. Njegovo truplo so dne 19. t. m. prepeljali v Škofjo Loko. Pokojnik je bil narodnjak in radodaren podpornik narodnih naprav. Naj v miru počiva! Iz Mojstrane se nam piše: Tovarniškega delavca Janeza Laha je neki pes tako popadel, da mu je kri tekla curkoma in tudi delo je moral opustiti. Tisti pes je že večkrat ljudi ogrizel na cesti. Sicer se pa tudi več drugih psov klati po cesti. Dobro bi bilo, ko bi se taki psi kontumacirali. V Bohinja so našli v bližini predora premogove žile. V Zlatempoljn je bil 19. februarja voljen županom Matevž Stražan iz Brezovice, njegovim namestnikom Andrej Slapar iz TrnovČ. Državno podporo v znesku 500 K je dobila drevesnica v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku. Rop. Dne 5. t. ra. sta napadla Lovrenc in Janez Brvar posestnika Jakoba Urankarja iz Hrastnika v brdskem okraju, vračajočega se domov, ga oropala hranilnične knjiži««*, glaseče se na 200 kron, in nekaj drobiža, potem ga pahnila v prepad, da seje Urankar močno poškodoval. Križem sveta. Izgredi. V Barceloni je pričelo dne 18. t. m. štrajkati 80.000 delavcev. Vlada je razglasila osebno stanje. Istotako kakor v Barceloni se vrše krvavi izgredi tudi v nekaterih drugih španskih mestih. Gospodarske stvari. Računski zaključek prve upravne dobe je razposlala te dni okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki. Ker smo natančneje o tem čvrstem in lepo se razvijajočem zavodu poročali itak že v 4. številki »Gorenjca«, ne bomo še enkrat navajali podrobnosti. Dobavni razpis. Trgovski in obrtniški zbornici se naznanja, da je ravnateljstvo kr. srbskih državnih železnic razpisalo dobavo hrastovega in jelovega stavbenega lesa. Pismene ponudbe je vložiti na ravnateljstvo državnih železnic v Belgradu. Prepis dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Domača knjižnica. Povesti za mladino. Ljubljanski založnik J. Giontini je izdal zadnji čas zopet več knjižic, namenjenih slovanski mladini, namreč povest »Mirko Poštenjakovič*, že v drugi izdaji, cena 40 vin.; po pošti 45 vin., povest «Eri», nemški spisal K. May, cena 40 vin., po pošti 45 vin., nadalje Dominicus — Pripovedke, cena 48 vin., po pošti 53 vin. Izdal je tudi Gooperjevo povest »Bumppo* v 4 snopičih; vsakemu je cena 48 vin. Vsaka knjižica ima na naslovni strani lepo podobo. 77 Listnica uredništva. fiospod dopisnik iz Stoba pri Domžalah: Vaš članek pride prihodnjič na vrsto. - Dopis iz Smlednika jo tudi že stavben, a seje moral odložiti. — Dopis iz Bohinja smo prejeli prepozno za to številko, torej prihodnjič.________ Darila. Upravništvo našega lista je prejelo: Za dijaško kuhinjo v Kranju: Vesela družba od Mubijevega gramofoni do Jagrove kavarne K 2'40 (po g. Moravcu). Dijaški kuhinji V Kranju so darovali namesto venca pre-Magcmu in preranoumrlemu prijatelju g. Francu Dolencu, c. kr. višjemu postnemu kontrolorju v (Iradtu, njegovi žalujoči škofjeloški prijatelji: po 8 K: dr. Anton Arko in postajni načelnik Al. Prevc, DO 2 K : trgovca Caleari in 1. N. Koceli, sodni svetnik Mikuš in trgovec Konrad Pechtr; po 1 K: sodni adjunkt T. Bežek, urar Bcnedičič, b-karnar Burdvch. učitelj Flis, mesarja Ivan in Tomaž Hafner, usnjar •iesenko, trgovec Jan. Ko^ir, trgovec Andrej Leskovie, kancelist v p. Mat. Logar, poštar Jos. Paviič, posestnik Fr. Pokoren, davčni adjunkt \rt. Sedlak, prakt. zdravnik dr. Zakrajšek in umir. učitelj Zettel, skupaj 29 K in iz tistega namena v spomin na univerzijska leta dr. Edvard Šavnik 5 K. Nadalje durakisti pri P. Mavrju 4 K fin vin._ Današnji številki Je priloženo naročnikom na deželi pojasnilo, zakaj služi in] kako\ Je rabiti Barthelnovo apno za poklajo. Odbor godbe prostovoljnega gasilnega društva v Kranju se vsem častitim podpornikom in prijateljem godbo najtoplejše zahvaljuje za mnogohrojni ohisk in preplačila pri veselici prostovoljnega gasilnega društva v Kranju, katere čisti dohodek je bil namenjen godbeni blagajni, ravnolako se zahvaljuje vsem dosedanjim in mnogoštevilno novo pristopivšim častitim podpornikom za blagohotno naklonjenost in podpiranje godbe. J/flada poročenca želita do jeseni t. 1. prevzeti manjšo dobro trgovino kol on i j al nega ali mešanega blaga na ugodnem prostoru v kakem mestu ali na deželi. Natančne ponudbe s pogoji naj se pošiljajo v Ljubljano, poste restante pod trgovino 1600»._27—3 F» f\ m 1 k a ž 1 it t£ 11 m. o« VI. redni občni zbor joštarskega kluba se bo vršil dne 23. februarja 1902, to je drugo nedeljo po sv. Valentinu, v okrašenih klubovih prostorih pri peči s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor prezidentov, v katerem se bode podal kratek pregled klubovega delovanja v preteklem društvenem letu. 2. Poročila klubovih funkcijonarjev: a) o klubovi pručici bo poročal gospod Cadre- Commandant; h) o klubovem premoženju, gospod don Infant; c) o klubovih plesih in veselicah, g. Fanchon. 3. Poljudna predavanja i a) o ž en s k i ema nci paci ji bo predaval gospod lepi Miško; b) o rasti brade, gospod Perle; c) ali je resničen pregovor: Obleka dela človeka, gospod Suhovrbarjev Martin; d) o p t i č j i a n a t o m i j i, združeno z demonstracijami, gospod .M.utre de la cuisine. 4. Samostalen predlog gospoda Lirskega in Belorskega, da hi pristopil joštarski klub k društvu antialkoholistov. 5. Slučajnosti« 6. Prosta zabava* — Pri tej bo pel klubov pevski zbor pod spretnim vodstvom raznih tekmovalcev za pevsko prvenstvo. Solopartije bo izvajal zdaj ta, zdaj oni. Petje bo spremljal klubov virtuoz na cimbale. Mičneje epizode iz vsebine petih pesmi bo pojasnjeval gospod Varaždinac s transparentnimi podobami. 36 Odhod ob poldveh popoldne z mosta za nekadilce. Začetek zborovanja ob petih. —nvvv- Konec: ko bo vsega dosti. .** i* <» ti 9 J «» as V* f 78 Okrajna bolnica blagajna V Kranja. K štev. 56. Ker je dveletna doba delegatov okrajne bolniške blagajne v Kranju potekla, razpiše podpisano načelništvo z ozironi na § 29 blagajničnih pravil in z ozirom na sklep v seji dne 17. svečana 1902 nove volitve delegatov, ki se bodo vršile takole: Dne 2. marca 1902 ob polu 11. uri dopoldne v Kranju za občino Kranj, ob 2. uri popoldne v Naklem za občino Naklo. Dne 9. marca 1902 ob 9. uri dopoldne v Stražišču za občino Stražišče, ob 11. uri dopoldne na Jami za občino Mavčiče. Dne 16. marca 1902 ob 9. uri dopoldne v Cirčičah za občino Hrastje, ob 10. uri dopoldne v Vogljah za občino Voglje, ob 11. uri dopoldne v H rasah za občino Smlednik, ob 2. uri popoldne na Lužah za občino Šenčur, ob 4. uri popoldne v Cerkljah za občino Cerklje. Dne 23. marca 1902 ob 9. uri dopoldne v Britofu za občino Predoslje, ob 11. uri dopoldne v Preddvoru za občino Preddvor, ob 4. uri popoldne v Besnici za občino sv. Jošt. V izvršitev teh volitev — izvzeniši v Kranju — pooblaščen je v smislu sklepa načelniške seje z dne 17. svečana 1902 blagajnik okrajne bolniške blagajne v Kranju. JtečclništVo oKrajne bolnice blagajn« V Kranju dne 21. svečana 1902 Načelnik: CIEIL PIRO. Št. 56. 35-1 Vabilo rednemu zborovanju okrajne bolniške blagajne ki se bo vršilo dne 2. marca 1902 ob polenajstih dopoldne 0 rr)c$tr)i ubojrjiei O ^>ur>g raki. Dnevni red : 1. Volitev 33 odposlancev. 2. Volitev 6 zastopnikov. }fačelnišfvo o/^r. bolniške blagajne v Kranju dne 21. svečana 1902. _ Načelnik Ciril pire 1. r. Tedenski sejem v Kranju dne 17. t. m. Prignalo seje 244 glav goveje živine, 3 telet, 39 prašičev, — ovac, — koze, — buš. — 50 kg: pšenice K 9-—, prosa K 7-—, ovsa K 750, rži K 825, ajde K 7-50, ječmena K 7-50, krompirja K P70, fižola (ribniški) K 8—, mandaloni 6—, koks 8-—, navaden rdeč 7-—, zelen 7-—. Go$tilr)s „pri psr)jti" na Bledu s popolno opravo, ki obsega tudi sobe za tujce, se takoj odda v najem. Ponudbe naj se pošiljajo na lastnico gospo ANO MAYB v KRANJU št. 112. 32-3 Stanje hranilnih vlog: i.ioo.ooo K. Rezervni zaklad: nad 31.000 K. Posojilnica v Moiljici registrovana zadruga z omejenim poroštvom sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje po 4J/2 odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—5 Išče se pripravna oseba ali zakonska dvojica za gostilniški obrt. 31-3 Oglasiti se je pri lastniku IVANU COFU v KRANJU. Nekoliko kapljic 160-12 podeli juhi, bouillonu, polivki, sočivju nepričakovano dober okus. Dobiva se v Kranju pri FRANCU DOLENZU. Stavbinska kleparska dela vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno -cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spKdajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešno lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi. Ustanovljeno 1861. L M. ECKER Ustanovljeno 1861. LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16. Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza t. obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje _________ brezplačno. _114—33 Adolf Hauptmann 53-49 tovarna in Meja v Ljubljani. Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto. 6 (Vellaeher Sauerbrunnen) 3—4 pri Albinu Rantu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 109—35 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. R. LANG, Ljubljana (Kolizej) )varna za modroce na peresa n posteljno opravo, saloga pohištva, priporoča vsake vrste oe, zrcal, podob, valnikov (sofa, kanape, divan) ii 54-46 po najnižjih cenah. Cenike s 300 podobami posije zastonj in poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. 79 Loterijska srečka dne 15. februarja 1.1. Gradec; 41 10 34 86 85 Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi ujjudno naznanjam, da imam v nisi gospe Marije Preycevd (na Podrtini) v Kranju Dobiva se tudi carsko pivo (hekto 26 60 K), marčno pivo (hekto 28-60 K). V steklenicah 16 h, zaboj z 25 steklenicami stane \ L i .me. Vsaki dan sveže pivo. Priporočam se slavnotaistemu, zatrjujoč vedno točno in solidno postrežbo z odličnim spoštovanjem Karol Petrič. 18-5 v Zeleznafo vino LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. Dobiva se vlekarnah okrepča malokrvne. nervozne in slabotne osebe ff Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli pri Angeln» Ljubljana duaijska cestt. Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar GABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje I66a—23 znesek po poštnem povzetju. Najboljša kavina zmes je in ostane Tsckinkelna kavin zdrob v 28-4 Ljubljani. 59753553 82 9 priznano najboljša so dobi pri R.&E.Roossu v Kranju. DEKLICA ki je dovršila vsakdanjo šolo ter jo veseli trgovina, se sprejme takoj v prodajalno z mešanim blagom. Oglasiti se je pri V. Engelmanu, Grosuplje. 34—1 Lekarna „pri zlatem orlu" Ljubljana, Jurčičev trg 2 M. pb. Mardetschlager, lekar in kemik, J.SVOBODE nasl. 80—45 čevljarski most. Kupite aH naročite pa pošti iz te lekarne sledeča pripoznana dumača sredstva: Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K. Želodečne kapljice. 1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K. Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljah a 40 h, 3 škatlje 1 K. Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kolo a 40 h. 60 h, 80 h. Fluid za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K. Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Praiek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K. Železo-kroglice v sladkorju ali oblatih delajo in pomnožujejo kri, 1 K in 2 K. Klna-ielezo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 b. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu 6 steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna štupa za živino, za rogato, za prašiče in konje v škatuljah 60 b in odprto pol kile 1 K. JOS. POGAČNIK W7 8 krojaški mojster v Radovljici štev. 41 fe 9 fik 4L priporoča slavnemu občinstvu e; kodiranega sadja priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—47 Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti piejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, M '"etrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na doin stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom aUr\v za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — 1p o zna ni la plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupne cerkve. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca». Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska Iv. Pr. Lumpret t Kranju.