obrazložitev
I. UVOD: Ustava, zakonska in idejnopolitična izhodišča
Dosedanja ureditev na področju urejanja stavbnega zemljišča ne ustreza več načelom družbenega upravlja-tija, izraženim v ustavi SR Slovenije. Družbeni vpliv na odločanje o zadevah s tega področja dela se je v manjši meri sicer zagotavljal s sodelovanjem zunanjih članov v delavskih svetih organizacij za urejanje stavbnega zemlji-šča, vendar pa ne moremo govoriti o odločujočem vplivu delovnih Ijudi na tem področju, temveč bolj o odločujo-čem vplivu delavcev, ki to dejavnost opravljajo. Tako je po 66. čl. Ustave SR Slovenije predvideno, da se med drugim tudi na področju komunalnih dejavnosti (med katere spada urejanje stavbnega zemljišča) in v katerih delovanje tržnih zakonitosti ni podlaga za usklajevanje dela in po-treb in za vrednotenje delovnih uspehov, lahko ustanovijo samoupravne interesne skupnosti, v katerih se uresniču-jejo skupni interesi, določeni s samoupravnim sporazu-mom. V njih se delovni Ijudje kot uporabniki združujejo z delavci izvajalci, ki to dejavnost opravljajo. V njih zadovo-Ijujejo svoje osebne in skupne potrebe, združujejo sred-stva in določajo namene za njihovo uporabo, opredelju-jejo pogoje in način opravljanja teh dejavnosti, spreje-majo in uresničujejo programe dela in razvoja, vplivajo na oblikovanje cen in sodelujejo pri določanju politike cen ter uresničujejo druge skupne interese. Z organizacijo in delovanjem samoupravnih interesnih skupnosti pa tudi zagotavljajo medsebojno povezovanje teh dejavnosti in usklajujejo njihov razvoj ter razvoj drugih dejavnosti.
Konkretizacijo teh ustavnih načel o ustanavljanju ko-munalnih skupnosti na področju upravljanja in urejanja stavbnega zemljišča predstavlja Zakon o upravljanju in razplaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. I. SRS, 7-320/77). Le-ta v svojem 1. čl. določa, da delovni Ijudje in občani upravljajo in razpcjlagajo s stavbnim zemljiščem v druž-beni lastnini v mejah določb tega zakona, predpisov ob-činskih skupščin, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih sklenejo, da si ustvarijo pogoje za hitrejši, ekonomičnejši in skladnejši razvoj naselij ter za izboljšanje svojih komunalnih razmer. Po 2. čl. tega za-kona delovni Ijudje in občani preko svojih krajevnih skup-nosti ter delavci temeljnih in drugih organizacij združe-nega dela kot uporabniki stavbnega zemljišča skupaj z delavci komunalnih organizacij, ki opravljajo komunalne dejavnosti v zvezi z urejanjem stavbnega zemljišča, ter delavci organizacije za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča upravljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem v občini, samoupravni komunalni interesni skupnosti ali pa v samoupravni interesni skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem, ki jo ustanovijo s samoupravnim sporazumom, ter v krajevni skupnosti. Po 3. čl. istega zakona občina pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino, jih upravlja po svojih organih ali pa jih izroča v upravljanje komunalni skupnosti oz. stavbni zemljiški skupnosti ali krajevni skupnosti.
Mestna konferenca ZKS Ljubljane je na svoji 5. seji dne 30. oktobra 1978 sprejela stališča in sklepe o izhodiščih za urejanje prostora in okolja na območju mesta in o nalo-gah komunistov, ki so bila objavljena v posebni prilogi
Komunista z dne 10. novembra 1978. V le-teh se je opre-delila za ustanovitev samostojnih občinskih stavbnih zem-Ijiških skupnosti, ki naj bi oblikovale skupnost samou-pravnih interesnih skupnosti mesta Ljubljane, ter v njih zagotavljale, oblikovale in uresničevale enotno zemljiško politiko v mestu Ljubljani. Tako se bodo morale stavbne zemljiške skupnosti dogovoriti o enotnem načinu pridobi-vanja stavbnega zemljišča v družbeno lastnino, o odško-dninski politiki, o določanju pogojev za oddajo stavbnega zemljišča v uporabo, o rokih za pripravo in opremo stavb-nega zemljišča, o usklajevanju svojih srednjeročnih pla-nov, na podlagi katerih bodo pripravljali svoje letne pro-grame dela, o morebitnem združevanju in usmerjanju svojih sredstev in o drugih morebitnih problemih. Ob tem pa bo potrebno zagotoviti tudi vključevanje občinskih in mestnih organov SZDL in Zveze sindikatov Slovenije v pripravo in oblikovanje družbenih dogovorov in samou-pravnih      sporazumov      s      tega      področja      dela.
II. SAMOUPRAVNI SPORAZUM
Splošne določbe vsebujejo osnovna izhodišča o usta-novitvi stavbne zemljiške skupnosti (1 .-4. čl.), o vključeva-nju in uveljavljanju samoupravnih pravic in obveznosti drugih organizacij združenega dela (5. čl.) ter o oblikova-nju skupnosti stavbnih zemljiških skupnosti na območju mesta Ljubljane (6. čl.).
Naloge stavbne zemljiške skupnosti, pri čemer je po-sebno poudarjeno, da je le-ta nosilec razširjene reproduk-cije na področju stavbne zemljiške politike, tersodelova-nje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi obravnava samoupravni sporazum v 8.-10. čl. Medse-bojno sodelovanje je nujno, če naj bodo uresničeni cilji delovnih Ijudi in združenega dela tako na področju druž-beno usmerjene stanovanjske gradnje, kot tudi gradnje drugih družbenih in gospodarskih objektov na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Upravljanje stavbne zemljiško skupnosti je poverjeno njeni skupščini, organizirani po dvofiomnem sistemu v zboru uporabnikov in v zboru izvajalcev. Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delovni Ijudje in občani preko svojih krajevnih skupnosti oz. delavci v temeljnih in dru-gih organizacijah združenega dela, delegate v zbor izva-jalcev pa delegirajo delavci temeljnih komunalnih delov-nih organizacij, ki opravljajo komunalno dejavnost vzvezi z urejanjem stavbnega zemljišča ter delavci Zavoda kot organizacije za urejanje stavbnih zemljišč v občini Vič-Rudnik. V vseh vseh primerih se bodo formirale posebne delegacije, oz. konference delegacij delavcev v združe-nem delu, ki bodo delegirale po enega delegata v zbor uporabnikov oz. v zbor izvajalcev. Le zaradi ekonomično-sti postopka naj bi funkcijo delegacije v prvem mandatu opravljale skupščine krajevnih skupnosti oz. organi upravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela, že na prvih volitvah pa naj bi delovni Ijudje, občani in delavci izvolili posebne delegacije, s čemer se bo še povečal njihov vpliv na upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem (11.-14. člen).
V nadaljevanju se s samoupravnim sporazumom dolo-čajo pristojnosti skupščine, osnovna načela o določanju v zborih, o postopku v primeru nesoglasja med obema zbbroma, kjer je podana tudi možnost posega Skupščine občine Ljubljana Vič-Rud. v primeru, ko zaradi nesoglasja
obeh zborov ni prišlo do odločitve o takem vprašanju, ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb oz. interesov delovnih Ijudi in občanov na tem področju komunalne dejavnosti. Odločujoč vpliv uporabnikov se kaže tudi v tem, da morata biti predsednik skupščine oz. njegov na-mestnik delegata v zboru uporabnikov (15.-21. člen).
Izvršilni organ skupščine bo njen izvršni odbor, kate-rega sestavljajo predsednik in pet članov, ki morajo biti vsi delegati v skupščini, predsednik pa obvezno delegat v zboru uporabnikov. Za opravljanje posebnih strokovnih nalog bo izvršni odbor imenoval stalna ali občasna de-lovna telesa. Tako za predsednika skupščine kot tudi za predsednika in člane izvršnega odbora velja načelo izvoli-tve le za največ dve zaporedni mandatni dobi (22.-26. čl.).
Poseben organ skupnosti bo odbor za samoupravni nadzor, ki bo opravljal samoupravni družbeni nadzor nad delom organov skupščine skupnosti ter njenih strokovnih služb oz. nad delom strokovnih služb organizacije združe-nega dela, ki opravlja posamezna strokovna dela za po-trebe skupnosti. Predlog za izvolitev delegatov v ta odbor posredujeta organom, ki opravljajo funkcijo delegacije po 12. čl. tega sporazuma, skupno občinska konferenca SZDL in občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Ljub-Ijana Vič-Rud. (27.-30. čl.).
Za opravljanje strokovnega in administrativnega dela za potrebe skupščine in drugih organov bo skrbela posebna strokovna služba, posamezne strokovne naloge pa bo lahko opravljala tudi posebna organizacija združenega dela, usposobljena za posle urejanja stavbnegazemljišča, ki pa se mora organizirati tako, da bo določena delovna skupnost ali temeljna organizacija v njeni sestavi oprav-Ijala svojo dejavnost izključno za potrebe te skupnosti. Čeprav to s sporazumom ni predvideno, pa bo praksa nedvomno pokazala, ali ne bi bilo smotrno, da se taka organizacija združenega dela organizira za potrebe vseh Ijubljanskih občin (31.-33. čl.).
Javnost dela se obravnava v 34. in 35. čl., medtem ko se sredstva za financiranje in njihovo razporejanje obravna-vajo v 36.-38. čl. Prav pri slednjem je potrebno poudariti, da je trenutno kot najvažnejši vir financiranja opredeljen prispevek investitorjev k stroškom za pripravo in oprem-Ijanje stavbnega zemljišča. Vendar pa bo čedalje po-membnejši vir financiranja postalo nadomestilo za upo-rabo stavbnega zemljišča, ki se po sedaj veljavnih predpi-sih uporablja za graditev omrežja komunalnih naprav in objektov primarnega pomena, ki so namenjeni za skupno rabo, kot so na primer ceste, javna razsvetljava ter objekti in naprave za odpravo atmosferskih voda.
Kot vir financiranja je opredeljen tudi prispevek uporab-nikov, ki se plačuje ob ceni komunalne storitve in ki je po zakonu o komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena dohodek komunalne skupnosti. Vendar pa se ta sredstva lahko uporabljajo le po sprejetem programu iz-granje komunalnih objekotv in naprav, kar pa je dolžnost stavbne zemljiške skupnosti. Zato bo tudi glede uporabe teh sredstev nujno dobro povezovanje komunalne in stavbne zemljiške skupnosti, kar bo tudi služilo k do-bremu poslovanju obeh v interesu delovnih Ijudi, občanov in delavcev v združenem delu.
V 39. čl. so določene pristojnosti Skupščine občine Ljubljana Vič-Rud. glede te skupnosti, v 40. in 41. čl. pa osnovna določila glede statuta, pri čemer velja poudariti, da mora skupščina občine potrditi ta samoupravni spora-zum in statut skupnosti s svojim odlokom tertudi izročiti
stavbno zemljišče v upravljanje te skupnosti. Prvi statut skupnosti pripravi ta iniciativni odbor, sprejme pa ga že novo ustanovljena skupščina stavbne zemljiške skupno-sti, za oblikovanje katere bo prav tako poskrbel ta inicia-tivni odbor.
III. ZAKLJUČEK
Po ustanovitvi vseh stavbnih zemljiških skupnosti v vseh Ijubljanskih občinah bodo le-te s samoupravnim sporazumom ustanovile posebno skupnost stavbnih zem-Ijiških skupnosti, katere osnovna naloga bo oblikovanje enotne stavbne zemljiške politike na območju mesta Ljub-Ijane v skladu z odločitvami delovnih Ijudi, občanov in delavcev v združenem delu, izraženih v sklepih samou-pravnih organov v stavbnih zemljiških skupnostih. Tudi ta samoupravni sporazum in statut skupnosti bodo morale potrditi skupščine vseh Ijubljanskih občin.
Nedvomno bo delo, ki ga bo morala opravljati novo ustanovljena stavbne zemljiška skupnost, ne glede na bistvene premike v upravljanju in urejanju stavbnega zem-Ijišča, naletelo na določene začetne težave, ki pa jih bo ob dobrem sodelovanju vseh organov, ki bodo delegirali svoje delegate v prvo skupščino te skupnosti, možno uspešno prebroditi in ob pomoči občinske konference SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ljubljana Vič-Rudnik uresničiti vse naloge, ki jih pred nas vse postavlja ta sporazum. Vendar pa smo prepričani, da bo uresničitev teh nalog pomenila pomemben prispevek delovnih Ijudi, občanov in delavcev v združenem delu k reševanju problemov urejanja prostora in okolja na ob-močju te občine in mesta Ljubljane. Iniciativni odbor pričakuje, da bo javna razprava izpričala podporo vseh delovnih Ijudi in občanov o tem dokumentu, katerega cilj je zagotoviti učinkovito družbeno upravljanje in urejanje stavbnega zemljišča v splošno korist.
Iniciativni odbor končno ugotavlja, da bo treba zaradi ustanovitve Stavbnezemljiške skupnosti občine ustrezno spremeniti oz. izločiti iz samoupravnega sporazuma in splošnih aktov Komunalne skupnosti občine tiste do-ločbe, ki se nanašajo na upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč, upoštevajoč določbe samoupravnega spora-zuma, ki ga posredujemo v javno razpravo.
IZVRŠNI SVET