Spominski dan 8. oktober. Zopet človek iz našega časa, ki se je noril in, kakor se srae upati tudi priboril, do svetosti, Rodil se je 18. deeembra 1842 na Bavarskem. Njegovi starši — oče je bil ranocelnik — so bili od.očno krščanskega duha in dosledno temu odločno krščanskega živIjenja. Razen tega je bila v hiši še tudi izvrstna služkinja, ki je bila za odraščajočega Antona — tako je bilo njegovo prvotno ime — pravi blagoslov. V nežni rnladosti je nevarno zbolel in zdelo se je, da hoče Bog angelčka k sebi v nebesa. Bog je sklenil drugače; hotel je, da ta duša pride k njemu čista po do.gern življenju, po mnogih in trdnih bojih, po slavnih zmagah. Z 12. letom je prišel Anton na gimnazijo, ki jo je dovršil vedno kot prvi v svojem razredu. A ni bil odličnjak samo po svojem znanju, bil je vzornik tudi po svojem življenju. Bil je tako skromen, roiroljuben, postrežljiv in pobožen, da so njegovi tovariši slutili v njem prihodnjega svetnika. Ni se zato čuditi, da je po končanih gimnazijskih študijah stopil v bogoslovje. DokonSal ga je leta 1866 tako, da je dobil pfvo darilo v pridigarstvu. Na praznik sv. apostolov Petra in Pavla je bil posvečen za duhovnika. Kot duhovnik je bil najprvo tri leta kot kaplan na mestu, kjer je lahko pokazal svojo delavnost, ireustrašenost, zraven pa tudi mir in ravnovesje svoje duše. Nato je prišel kot prefekt v semenišče, kjer je pomagal vzgajati bodoče duhovnike, pa se je še tudi sam ;zobraževal v svetih vedah naprej, dokler ni leta 1871 napravil doktorat iz bogoslovja. Pri vsem učenju pa ni pozabil na še večjo znanost, na znanost svetnikov, na znanost, ki človeka uči tem lep&e, tem popolnejše živeti. V molitvi, premišljevanju si je pridobival vedno več luči od zgoraj in po tej luči je tudi vedno skušal hoditi. Ta pot v božji luči ga je naposled privedla v samostan. Vstopil ]e leta 1875 v strogi kapucinski red. Po enem letu preizkušnje je napravil obljube. Na dan svojih obljub je sebe žtrvoval popolnoma Bogu. Odslej je bila njegova skrb in njegovo prizadevanje, da bi to svojo velikodušno obljubo v vsem življenju čim najpopolnejše fzvršsval. 50 let je pater Viktricij, kakor je bilo njegovo redovno ime, deloval v kapucinskem redu. Imel je razne častne in odgovornosti polne službe. Bil je velikokrat učitelj in voditelj novincem, bil je gvardijan ali hišni predstojnik. Petkrat so ga izvolili za provincijala ali predstojnika cele pokrajine in je to službo opravljal 15 let. Vsi njegovi sobratjc so ga imeli bodisi kot svojega tovariša, bodisi kot svojega predstojnika v najboljšem spominu. Povsod so sr! kazali slcdovi njegove nadarjenosti. u«.enosti d neumornega dela. A to ni bilo največje v njegovem živIjenju Največja je bila njegova pobožnost, njegova navezanost na Boga, njegove čednosti, ki jih je izvrševal v izredno visoki, v junažki mcri. Vera je bila življenje njegovo duše. Ta vera se je kazala v njegovi iskreni in goreči molitvi. To vero je kazal predvsem pri oltarju, ko je opravljal daritev sv. maše, pri kateri se je zdelo, da je popolnoma v zvezi z drugim svetom. Popolnoma se je prepustil v vsem svojem življenju božji prcvidnosti. V njo je neomajno zaupal iii se ji priporočal, če mu je pa pošiljala križe in preizkugnje, jih je voljno sprejemal, ker je bil prepriCan, da je vse to v njegovo korist. Gorela je v njegovi duši goreča ljubezen do Boga, posebno do Kristusa v najsvetejšem zakramentu. Bila ja vedno njegova velika želja, da bi mogel zadostovati božjemu Srcu za žalitve, ki jih mora preriašati ravno v zakramentu Ijubezni. Kakor Boga je pa ljubil tudi svojega bližnjega. Že kot nežen otrok ni mogel nikogar gledati v nesreči; po svojih močeh mu je skušal pomagati. Z leti in njegovim notranjirn življenjem je ta ljubezen rastla. To ljubezen je kazal tudi kot predstojnik svojim sobratom. Nikdar ni koga obsojal radi njegovili napaR in ni nikdar o njih govoril. Če je pogovor nanesel na nje, je navadno rekel, da je tak človek siromak, ki potrebuje našega sočutja in naše molitve. Čednost, ki jo je pater Viktricij nad vse ljubil, je bila ponižnost. Ko so mu pri redovni preobleki dali irae Viktricij, jo rekel: »Hvala Bogu! To je ime, ki si ga ljndje ne bodo zapomnili.« Vse življenje ni nikdar govoril o svojem delu, o svojih uspehih, najmanj pa še o svojem bogatem notranjem življenju. V teku svojega redovnega življenja je zapisoval svoja pre-« mišljevanja, svoje boje in tezave, pa tudi svoje uspehe in zmage. Vse to pa si je beležil samo, da si je lahko dajal odgovor o svojem duševnem stanju, o nazadovanju ali napredovanju. Ko ga je proti koncu njegovega življenja nepričakovano zalotila težka bolezen, ^e svojega strežnika s soizami prosil, naj sežge te njegove spise, da drugi ne bf dobili vpogleda v njegovo življenje. Po naredbi hišnega predstojnika se to ni zgodilo. Kakor v ponižnosti, tako je skušal tudi v drugih čednostih vpodobiti v sebi podobo Kristusovo. Še malo pred svojo smrtjo je obiskal ves križev pot, ki ga je naslikal nek njegov sobrat. Mislil je, da je čisto sam. v resnici so ga skrivaj opazovali. Šel je od postaje do postaje, zatopil se Jte v podo6e križevega pota, pri vsaki pa je bila njegova prošnja: »O Jezus, krotek\ m iz srca ponižen, vpodobi moje srce po svojem srcu!« Da, to je bilo življenisko delo patra Viktricija. In ni bilo za njega to lahko delo, kakor ni za noljenega človeka. Iz njegovih spisov je razvidno, da je imel velike težave, velike boje, a iz vseh je izšel kot zmagovalec — kot resnični Viktricij. In kolikor ni on sam v sebi vpodobil Kristusa, to je dopolnil še Bog sam 8 trplienieiB. ki mu ga je poSiljal. Imel je pretrpeti celo vrsto nad.ežnih in mučnih bolezni. Razen tega se ga je v zadnjem času njegovega življenja polaščala še velika notranja zapuščenost in žalost. Bil je v svojih telesnih bolečinah in svojem dušnem trpljenju res podoben Kristusu na križu, ki je \zdihoval: »Moj Bog, moj Bog, zakaj gj_i me zapustil!« 8. oktobra leta 1924 je Umrl star 82 let. Pokopali so ga prvotino v samostanu Vilstiburg. A ljudstvo, ki je skromnega redovnika vedno ča|tilo kot svetnika in ki se mu je po femrti priporočalo v raznlh zadevah, je prosilo in zahtevalo, naj se pokoplje ijubljeni pater Viktricij tako, da bodo «meli vsi dostop do njegovega groba, jfco njegove telesne ostanke prenesli v iamostansko cerkev in jih pokopali blizu kraja, na katerem je rajnik leta in leta blagoslovljeno deloval v spoVednici kot dušni zdravnik in pomočHik. Velika čednost patra Viktricija je bila ponižnost. Nič ni delal radi ljudi, radi posvetne hvale, da bi se lahko pojBtavljal pred svetom. Vse je delal le, da bi bil pravi služabnik božji, vršitelj Volje božje. Da bi bila to tudi naža čednost, da le bi mislili pri svojem življenju, pri vojih delih vedno le, koliko hvale lama bodo prinesla. To je kakor rja, ;1 razjeda našo notranjo vrednost, to iemlje tudi našim delom njihovo vred>ost in vsako upanjc na plačilo v večlosti, ker veljajo o takih v farizejski ravičnosti opravljenih delih besede [ristusove: »ResniCno povem vam, da o že prejeli svoje plačilo.« Susija. Kak trn v peti je sedanjim ttogočnežem v Rusiji vsaka vera, se ridi iz tega, da so otvorili v Moskvi .rotiversko vseučilišče, na katerem )odo pobijali predvsem krščanstvo, ^evcda na podlagi »znanstva in resnice«. Poročajo, da se je na to vseučilišče vpisalo že 600 slušateljev in slušateljic. — Pretečene dni so poročali, da so se začela med papeževim zastopnikom v Beflinu in tamošnjim ruskim poslanikom pogajanja, da bi vera na Ruskem doblla vsaj nekaj prostosti. Kakor se pa od vatikanske strani poroča, takih pogajanj ni bilo. — Škofu Cicplaku, ki so ga sovjeti obsodili na smrt, so v Vilni, kjer je škof pokopan, postavili spomenik. Potomec Martina Lntra — katoliški jAuhovnik. Kakor znano, je Martin Lu- er ustanovil protestantsko cerkev. V 8. stoletju se je nek njegov potomec, d je bil vojak, preselil v Ameriko, kjer e radi usluge, ki mu jo je skazala ne- ta katoliška družina, postal katoličan. )d tega Lutrovega potomca izvira več ijatoliških družin. Nek pravnuk tega moža je pred kratkim vstopil v red |y. Benedikta in nosi ime pater Aloj- tij Luter. Katoliško šolstvo. V Belgiji slavijo lelos katoliške verske šole svojo pet'desetletnico. Do pred 50 leti je bil v ,vseh belgijskiti šolah verski pouk. Ko $0 pa prišli na vlado veri sovražni ljucfje, so verouk Jz šol odpvavili. Nato so katoličani ustanovili svoje lastne šole, ravno pred 50 leti. Verouk se je v šole sicer kmalu zopet vpeljal, a katoliške verske šole so ostale in so obhajale letos z velikimi slovesnostmi svojo 50 letnico. — Na Angleškem tudi vdržujejo katoličani svoje lastne šole. A to je seveda za nje zelo veliko breme. Sedaj so pa celo nekatoličani nastopali za to, da država tem šolam, ki vzgledno vršijo svojo vzgojno dolžnost, da državno podporo. — Na Francoskem so morali ugotoviti zanimivo dejstvo. Od 3721 mladih ljudi, ki so se prijavili na visokih šolah, da se bodo učili latinskega in grškega jezika, jih je bilo 900 iz državnih šol, 2821 pa iz kato.iških' zasebnih.