224 Od slovenskih pesem kaj. Učeni možje slede po zgodovinah našega slovenskega zaroda notri v čase trojanske vojske in še dalje. Trojanska vojska se je po prerajtbi Karola Sigonia nehala 1181 let pred Kristusovim rojstvom, terpela je pa 10 let. Slovenci so bili vitezi, z viteštvom je pa petje združeno. Od tod je soditi, da so Slovenci že ob časih trojanske vojske pesme imeli; pa nobenega ni bilo, ki bi bil te pesme zbiral, olikal in potomcom izročil, kakor od Homerja pravijo, da je okrog potoval, pesme in druge take povesti zbiral in med svoje dela poprešne raztresene gregovske pesmi sprejemal, jih morebiti nekoliko olikal, ter pozabljivosti otel. Imenitni latinski pesnik Ovidi Nason, kteri je 17. leto po Kristusovem rojstvu v današnjem Banatu v mesta To m is ali dan današnjem Temešvaru živel, je kakor sam piše (glej „Ex Ponto" Lib. 4, Ep. 13 v 18 — 22) po getiški , to je, po naše pesmi pisal in prepeval, pa nesreča je požerla njegove spiske. Kar je on pisal, si je misliti, da je pisal po tisti pesmiški meri, po kteri so njegove latinske žalostinke pisane ob černem morji. V meri in okusu bi se mi iz Ovidijevih getiških pesem nič ne mogli posebnega učiti, kar se slovenskega pesništva tiče; on je pisal po svojem žlahnem latinskem okusu, ali vendar iz družin strani je velika škoda za nje! Pesmi, ktere mi iz pomanjkanja še starejih stare imenujemo, so večidel brez soglasov nemerjene; njih napevi so li po zategleji (Accent). Naj je v njih govorjenje od junaštva ali od svetih reči: vse je po pevsko olišpano a primerami, s tem da se nežive stvari z lastnostmi živih predstavljajo itd. To je njih duh, to je mogel duh še starjih pesem biti. Ce je kaka pesem merjena, če so v nji soglasi, je znamenje, da je poznejšega dela aH poprave, da ni prav stara imenovati. Nemce je lepoglasni jek (Echo) v gričih, planinah in gojzdih učil soglas, in ta nauk so tudi Francozi sprejeli. Le-ta nauk je Nemcom dobro došel, ker je njih nemščina za petje dosti neukretna. Francozom je soglas še k večji sreči, ker je njih beseda skoraj iz zgolj enako dolgih zlogov, da jih pri svojih pesmih le štejejo brez posebnega ozira na dolgost. Ker se soglas pesmim lepo poda, so ga tudi drugi narodi kakor tudi naši Slovenci v pesmi sprejeli in h drugim lepotam še to pridjali. Iz dozdaj rečenega lahko vidimo, da se v slovenskih pesmih soglaša lahko poslužimo ali pa ne, to je bolj po« ljubno; li okus novih časov je li bolj soglasov navajen. Misli (Ideen) pa morajo pesniške biti; to se je vselej od pevcov vseh narodov terjalo. Prijetno govorjenje se ne sme pogrešati. To vsi spoznamo. Kaj je pa od merjenja misliti? Jaz mislim, da je potrebno. To so vsi omikani ljudje nekdanjega sveta spoznali in še dan današnji vsi omikani spoznajo. Da naši 225 nekdanji pevci niso natanko pesem merili, je bilo to ker niso vsake besede proti pregledovali, koliko ima dolgih ali kratkih zlogov, to je, posebna umetnost, oni so sploh ver-stico poskusili: ali se bo dala zapeti po odločenem odpevu, če se kaka beseda skrajša ali čez navado zategne. Pa ker so nekdaj čas le s peščenimi urami merili, in ga ljudje še merijo, zatega voljo ne bodo pri nas urarji nehali, tudi ur ne bomo za to prodajali, da bi si tako revne, po starem merilu napravljene ure omišljevali. Ravno tako solnčnih ur ne bomo zavergli, če se jim tudi vsak dan solnce ne smeja, iu ne oznanujejo z lepim glasom, koliko je ura. Kar nekdaj niso po znanji pesem merili, so se jim v petji same merile, in tako je marsiktera še dosti prav enako zmerjena postala. Da je več mer pesme meriti, je učenim pevcom znano. Po k ter i je ktera meriti, okus in šole uče. Prav zmerjene pesmi so ložje za petje, imajo tudi to dobro, da sosedom glasovo mero kažejo, kako besede za-tezjemo ali nagleje izgovarjamo To pa menim, da bi ne bilo prav, da bi mi, na priliko, Francozom enako v pesmih zloge šteli, da bi jih le po kakih 6, 8 ali 12 v eni verstici bilo. Naš jezik je neušeč- neji kot francozki, kar se tiče dolgosti ali krat kosti zlogov. Prav nam jo je povedal tisti pevec, ki je djal: Naj pesem umetna Naj merjena bo; Nikdar ni prijetna Ak žali uho. Kak izdelek, ki se mu pesem pravi, utegne lepo po pesuLsko zmerjen biti, tudi se utegnejo glasovi na koncu verstic ujemati, pa vendar ni pesem (Gedicht). Nasproti pa je po vsi pravici kak izdelek vreden imena pesmi, čeravno se verstice ne lovijo, ali če tudi povsod natanko preiucrjeue niso. Obleka sama ne stori vsega.