Postnim pavunrana. Leto I., štev. f3. V Ljubljani, torek dne 7. septembra 1920 Posamezna štev. 60 Vili« Izhaja Ob 4 zjutraj. Stane celoletno .. 180 K mesečno ...... za zased, ozemlje . 300 „ za inozemstvo. . . 400 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št 72. Upravništvo: Sodna ulica št 6. Telefon št 36. način kr. piit. M. mil 11142 Ljubljana, 7. septembra. Glasila SLS. objavljajo protest Jugoslovanskega (klerikalnega) kluba proti »davčnemu nasilju demokratskega finančnega ministra". Protest je naperjen proti provizorič-nemu proračunu objavljenem dne 25. avg. ni pa nič drugega nego precej predrzna volilna špekulacija za varan je naše javnosti. Stvarno se da o provizornem proračunu reči marsikatera kritična beseda. Bremena, ki jih nalaga našemu gospodarstvu so ogromna, v marsičem gotovo pretežka in zlasti glede načina pobiranja davkov je ostra kritika nesporno na mestu. Upravičena je zahteva po remeduri. Dogodki v Beogradu jasno kažejo, da so se na tem poslu našli zastopniki raznih strank in kar je glavno: ako se bo doseglo uspehe ,doseglo se jih bo baš vsled nastopa demokratskih poslancev, ki tudi tu niso slepi strankarji, temveč v prvi vrsti zastopniki interesov širokih narodnih slojev. Seveda so si vsi pametni in trezni ljudje v Jugoslaviji na čistem, da ima finančni minister prav, ako trdi, da se država brez velikih gmotnih žrtev ne da spraviti v finančno ravnotežje. Poglejmo le proračun najmanjše pokrajine, Slovenije, ki presega 600 milijonov K, pa se zavedajmo, da z dosedanjimi sredstvi ne gre naprej. Vsak, kdor hoče, da prične država z zdravim gospodarstvom in da se neha finančna politika, ki nas v kratkem privede na kan t, bo razumel zahtevo finančnega ministra po bud-Žetarnem ravnotežju. To ravnotežje Se da doseči ali z usodepolnimi re-redukciami na strani izdatkov, ki bi zadavile ves naš gospodarski in kulturni napredek, ali pa s temeljitim povišanjem državnih dohodkov, torej v glavnem z izdatnim povečanjem dosedanjih in uvedbo novih davkov. Vse države so šle to pot in tudi Jugoslavija jo mora hoditi.. „Bolje odrezati roko nego odsekati glavo", je formula, ki velja v Parizu in Pragi in na Dunaju, kakor bo morala obveljati tudi pri nas. Skrb narodnih poslancev pa mora biti, da se finančni zakon, ki je nastal v sobah birokratov prilagodi potrebam in možnostim ljudstva. Negativno odkljanjanje ni junaštvo, ni zasluga, je prosta brezvestna demagogija. S tem smo tudi izrekli sodbo stvarni vsebini klerikalnega protesta. Da bo njega tendenca našim čita-tdjem še bolj jasna, naj primerjajo odstavek, v katerem klerikalni poslanci tožijo, da agrarni produkti sil-go padajo v ceni, da je torej živež prepoceni, s pisavo klerikalnih listov O draginji hrane. Glavni značaj klerikalnega protesta pa se nam kaže v načinu, kako je KI podan. Voditelj SLS. dr. Korošec je provizorični proračun sopod-pisal in je napram svoji stranki prvi vrsti odgovoren za vsebino Sto-janovičevega budžeta. Protest klerikalnih poslancev bi moral biti torej v prvi vrsti naslovljen na drja. Korošca. Njega svojega predstavnika v kabinetu bi morala SLS. odnosno Jugoslovanski klub klicati na odgovor. Toda klerikalci Korošca niso desavuirali in ga niso od poklicali iz kabineta. Klub je marveč nesel svoj protest g. Vesniču, ki na stvari sploh ne more nič spremeniti, tem manj ker se nahaja proračun že pred parlamentom. Tu v plenumu naj imajo gospodje od klerikalnega kluba pogum, da porečejo: zahteva-ibo 4 milijarde izdatkov, ne damo pa potrebnih pokritij. Tega poguma niti v protestu nimajo in niti ene besede niso rekli o tem, da bi se znižali tudi državni izdatki. Na ta na-fin se seveda ne da voditi resne na-državne politike, nego samo groba strankarska demagogija. Narod pa je za poteze take vrste vendar le še erezreL • Intrige na Koroškem. Ljubljani!, 6. septembra. Danes se jc vršila izredna seia deželne vlade, ki je trajala 5 ur in se bavila s plebiscitnim vprašanjem. Udeležila sta se je tudi naš delegat v plebiscitni komisiji g. Jovanovic in komandant dravske divizije general Dokič. Zvečer se je g. Jovanovic odpeljal v Beograd. Celovec, 6. septembra. (Izvirno). Z napetostjo se pričakuje 10. september, dan, ko imajo jugoslovanske trupe zapustiti cono A. Z ozirom na to, da se italijanska brigada Piemont še nahaja v Beljaku in tik demarka-eijske lini je, se dvomi o tem, ali bode •jugoslovanska vojska napustila cono A. Celovec, 6. septembra. (Izvirno). Vsled zahteve jugoslovanske delegacije je imelo 140 italijanskih kara-binjerjev zapustiti mesto. Sedaj pa se doznava, da so se karabinjerji samo preoblekli v civilne obleke, a so še ostali v mestu. Celovec, G. september. (Izvirno.) Kazglaša se, da plebiscitna komisija sicer ostaja vki,.u. .ugoelovanekemn protestu na tem, da je besedo „cona" v čl. 50 b) in c) razumeti kot celotno ozemlje, vendar s»e pogoji glede glasovalne pravice preminjajo v toliko, da glasuje vsakdo tam, kjer imel 1. jan. 1919. redno bivališče, m ne kakor je prej bilo razglašeno, da voli tam, kjer je pred 1. januarjem 1919 vsaj 6 mesecev bival. Celovec, C. septembra. (Izvirna "l Avstrijska republika zahteva, da sc dvignejo vso odredbe glede agrarne reformo v plebiscitnem ozemlju, Veleposestniki Iz Avstrije nujno za-htvajo, da se odpravi vsaJca kontrola njih gospodarstva, zlasti glede dava-nja v zakup kmetom. Jugoslovnska delegacija odklanja ta predlog, sklicujoč ae na ono določbo mirovne pogodbe, ki predpisuje, da se uprava v coni A vrši po predpisih in zakonih jugoslovenske uprave. V sociali-sičnih in kmetskih krogih se opaža gibanje proti reakcionarnemu stališču republikansko vlade na Dunaju, ki ščiti fevdalno veleposest. Dunajčani hujskajo na poboje na Koroškem. Dunaj, 6. septembra. (Izvirno.) Včeraj so priredili tukaj živeči Korošci veliko propagandno zborovanje za nedeljivost Koroške, pred Burg- dr. Knappitsch je opisoval silno nevarnost, ki grozi Korošcem in obupno prosil pomoči. Načelnik du-jskega glasovalnega odseka dr. Kreuscimigg jo napadal avstrijsko vlado, češ da se premalo briga za Korošce. Vlada sama bo hfllva ako pride zopet do krvavih spopadov na, Koroškem, kajti Korošci da se v boju za svoje ravice ne bodo plašili no-i jenih sredstev. Jsemškutar Senisch- nigg iz pasu A je pripovedoval zbo-rovalcem strašne bajke o jugoslovanskem terorizmu in bajonetih. Jugoslovani da hočejo ustvariti na Koroškem podobno razmere kakor so jih Poljaki v gorenji Šleziji. Sprejeta resolucija zahteva takojšnjo umakni-tev jugoslovanskih, čet in prepreoe-nje vsakega vplivanja sa srani Jugoslovanov na prebivalstvo. Zastopnika socialistične stranke Leusthnerja, ki je hotel govoriti imenom proleta-rijata so 'izžvižgali, predsednik dr. Knappitsch pa ga je dejansko napadel. Potovanje regenta Aleksandra v Bosno. Beograd, 6. sept (Izvirno.) Regent Aleksander, ki je odpotoval pod imenom grof od Avale v Pariz, se vrne že v soboto, dne 10. t a v Beograd, da se udeleži 12. t m v Karlovcih arhirejskega sabora, na katerem na posebno svečan način proglasi srbsko patrijarhijo (samostojnost srbske pravoslavne cerkve). 18. t m. odpotuje regent Aleksander v Sarajevo, kjer se vrše obsežne priprave za njegov sprejem. V Sarajevu ostane do sreae 22. t. m. nakar se vrne zopet v Beograd. Na potovanju v Bosno bodo spremljali kraljeviča ministrski predsednik Ves-nič, minister vojne Jovanovič ter ministri Pribičevič, Trilkovič, Kukovee in Kova-čevič. Minister Stoidnovič se ne vrne v Beograd! Beograd, 6. septembra. (Izvirno. Finančnega ministra Stojanoviča, ki se je odpeljal preko Sarajeva na uradno potovanje v Črno goro, nadomestil je minister Draškovič, ki ima polno moč, da sme pristati na vse izmene finančnega zakona, ako se obdrži ravnovesje med izdatki in do-lodki! V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da so minister Stojanovic iz Črne gore ne vrne v Beograd, marveč da odpotuje na mednarodno konferenco. Tako naj bi minister Draškovič stalno nadomestoval fiančnega ministra- Italijanske intrige. Pariz, 5. septembra. ,.Temps" ob-jkvlja noto: Jugoelovenska vlada, na čije ozemlje je vdrlo do Debra deset tisoč Albancev, je poslala čete, da popravijo položaj. Čete so imele na-og, začasno zavzeti demarkacijsiko črto od leta 191$.. ki jo je določil general Franchet d' Esperej. Zdi se, da italijanska vlada noče smatrati, da ta črta velja tudi sedaj in je predala v Londonu in Parizu, naj se pri beograjski vladi stori kolektivni korak, s katerim se pozivlje, da umakne svoje čete na srbeko-albansko meio od lota 1913. Francoska m an- gleška vlada, ki bost a vsekakor o tem vprašanju izmenjali svoje misli, še nista dali odgovora italijanski vladi. Pariz, 5. septembra. Po zadnjih informacijah se zdi, da italijanska vlada še ni stavila predloga velesilam glede kolektivnega koraka v Beogradu, da se umaknejo čete na mejo od leta 1913. Italija tega predloga ni predložila iz bojazni, da ne kompromitira uspeha v Londonu in Parizu. Šolnina pri nas ni povISana Beograd, 0. septembra. (Izvirno. Odredba ministrstva prosvete, s katero se povišuje s prihodnjim šolskim letom šolnina, je izdana le za Srbijo. V drugih pokrajinah države, torej tudi v Sloveniji, ostane dosedanja šolnina brez vsakega poviška. Nove slranke. Ljubljana, 6. septembra. Dopisni urad javlja službeno, da' nastopi pri volitvah za konstituanto tudi posebna vojaška stranka. ske in hrvatske čete. Častniki, ki so se vrnili iz fronte, pripovedujejo, da je k uspehom znatno pripomoglo junaško obnašanje slovenskih in hrvatskih vojakov. Poslovnik za konsituanto. Beograd, <>. septembra. (Izvirno. V četrtek bo imel odbor za volilni zakon sejo, na kateri bo minister za konstituanto dr. Laza Markovic predložil načrt poslovnika za ustavotvor-no skupščino. Na tej seji bo demisi joniral poročevalec Nastas Petrovič, ker je prišel na zadnji seji narodnega predstavništva pri razravi o volilnem redu v konflikt z vlado glede členka o določitvi dneva volitev in poslovnika za konstiuanto. Splošna stavka v Trstu Trst, 5. sept „Glasilo stavkovnega vod stva", edini list ki izhaja sedaj v Trstu, prinaša oklic stakovnega vodstva in delavske zbornice, v katerem se vnovič na-glašajo cilji, ki jih želi sedanja splošna stavka, namreč v prvi vrsti odprave vojnih sodišč, odstranitev nezmožnih funkci-jonarjev, zopetna vzpostavitev javnih svoboščin, razpis upravnih volitev itd. Nameščenci hotelov, gostiln, restavracij in kavarn so sklenili, da se z današnjim dnem kompaktno pridružijo splošni stavki. Železničarji so imeli včeraj v delavski zbornici važen shod, ki je odobril protestno stavko delavstva proti reakciji vlade in proti j>aševanju fašistov ter sklenil, naj bodo železničarji pripravljeni na prvi klic. Ako bi vlada nastopili proti pravicam prebivalstva, bi železničarji takoj dejanski izvedli solidarnost z drugim delavstvom. Včerajšnji dan je potekel kakor prejšnji. Delo počiva, promet lokalnih rnikov je ustavljen, na ulicah je večat prišlo do manjših spopadov. Zvečer so na glavnih križiščih v mestu gorele acetilenske svetilke in baklje. Po mestu je razvrščen velik aparat karabinjerjev in kraljevske straže. Fašisti so zagrozili ravnatelju lista „Lavoratore", Passigiiju, s smrtjo. — Italijanska republikanska stranka v Trstu je objavila proglas, v katerem protestira proti izjemnemu režimu, ki sedaj vlada v Julijski Benečiji, in naznanja, da se pristaši republikanske stranke priključujejo splošni politični stavki. Averescu demontira. Pariz, 6. septembra, (izvirno ,Matin" poroča, da je rumunski ministrski predsednik Avarescu izjavi; da so bila posvetovanja češke in romunske vlade v Bukareštu le nava-nja izmenjava misel o interesu obeh držav, ki želita živeli v medsebojnem prijateljstvu. O kaki zvezi ni govora. Dogodki v Italiji. Milan, 6. septembra. (Izvirno) urinu so delavci avtomobilske tovarne Fiat, v katerih je zaposlenih nad 20.000 delavcev tovarne močno utrdili. Krog tovaren so napraviU volčje jame, žične ovire in zapreke in postavili strojnice in celo tanke. Vrhtega so pričeli sedaj delavci iz-elovati s kisikom napolnjene bom-je. Vlada je napram dogodkom pasivna. Pariz, 5. septembra. Kakor javlja „Temps", so se boljševiški ribiči v Genovi polastili vseh trgovinskih ladij v luki. Vsem vojnim ladjam so zagrozili, da jih bodo obstreljevali, ako bi poizkusile priti v luko. Zahteve ta* stopnikov ne domovine. Beograd, 6. septembra. V parlamentu so zborovali poslanci z zasedenega ozemlja. Sklenili so, da zahtevajo dr. Trinajsta, Cezar Akačič, dr. Shvegel in dr. Čok avdijneo pri ministrskem predsedniku ter da zahtevajo od njega poročilo o zunanjem položaju s posebnim ozirom na položaj na zasedenem ozemlju. Zahtevali bodo tudi, da se takoj osnuje parlamntame odbor za zunanjo politiko ter da se pozove v Beograd dr. Trumbič, ki bo poročal o poteku in uspehih naših pogajanj z Italijo. JunaStvo slovenskih In hrvatskih vojakov. Zagreb, 6. septembra. „Riječ" javlja iz Beograda: Na albanski meji je položaj neizpremenjen. Naše po- naglašal, da pomeni današnji kon-slcdbje zmage sq izbojevale stalen-Igree dmga etapo v. delovanju jugo- Jusoslov. zdravniški kongres. Zagreb, f». septembra. (Izvirno.) Danes ob 9. uri dop. je bil o tvor j en v tukajšnji saborski dvorani II. kongres jugoslovanskih zdravnikov. Navzočih je bilo nad 400 zdravnikov iz vseh pokrajin Jugoslavijo. Kongres je otvoril predsednik Jugoslovanskega zdravniškega društva dr. Jovanovič Batut. Otvoritvi je prisostvoval tudi ban dr. Laginja, poverjenika dr. Gjrmanotič in dr. Bazala, zagrebški župan arhitektHeinzl, dekan mediciuske fakultete dr. Boris Zarnik in zastopniki ostalih fakultet in važnih kulturnih in strokovnih društev. Predsednik kongresa dr. Jovanovič-Batut je v svojem govoru slovanskih zdravnikov. V Beogradu; jc postavljen temelj jedinstveni jugoslovanski organizaciji, sedaj pa jo treba zastaviti vse sile da se to je-dinstvo tudi učvrsti. V imenu zdravniškega društva za Hrvatsko, Slavonijo in Medjimurje je pozdravil zborovanje dr. Lochert, za srbske zdravnike dr. Vojislav Subotič za Slovence dr. Vinko Gregorič. Po sprejetju poslovnega reda kongresa je kongres prešel na dnevni red. Rusko-poljska vojna. Moskva, 6. septembra Frontno poročilo z dne 5. septembra: Pri Brest Litovski boji z menjajočim uspehom. Ob Bugu trdovratni boji južno in zahodno Grubieszowa. VI odseku Halicz se v bojih približujemo mestu. Sebastopol, 6. septembra. Čete generala Wrangla so začele protiofen« živo v smeri proti Aleksandrovsku. Ob dolnjem Dnepru jim je padlo v. roke precejšnje število ujetnikov in mnogo plena. London, 6. septembra. Po „Daily Telegrafu" so Wranglove čete obko-lile rdeče čete zapadno Dnjepra. London, 6. sptembra. Po poročilu iz Varšave je poljska mirovna dele-gacija v petek odpotovala v Rigo. Vlada ne bo podpirala preganjanje narodnih duhovnikov. Beorad, 6. sept. (Izv.). Hrvatski škofje so začeli preganjati narodne, duhovnike. Zagrebški Bauer je suspendiral duhovnika in učitelja glasbe Dra-fotina Andresa ter kateheta Nikolo Ger-aka iz Zagreba Škof Akšamovič iz Dja-kova pripravlja debro organiziran naskok na reformiste ter hoče s silo odstraniti vse neljube mu župnike in duhovnike. Kakor izvem, vlada škojom ne bo dovolila brahija (t. j. ne bo dala na razpolago policijske moči za nasilno odstranjevanje duhovnikov. Smatra se, da takozvani in-terkonjesijonalni zakon, po katerem bi škofje imeli pravico zahtevati od vlade brafumu, v Jugoslaviji nima več veljave, ker ni z Rimom sklenjen konkordat. Strašna lakota na Kitajskem. London, 6. septembra. Vsled slabe letine na Kitajskem je v provincijah Honan in Šantung velika lakota. 20. miUjonov Kitajcem grozi smrt po la. koti. Po avtentičnih poročilih izvršujejo cele rodbine samomor. Dogaja se, da prodajo redielji svoje otroke« Razna brzojavna poročila. Zagreb, 6. septembra. (Izvirno). Danes je prispel semkaj ministe* prosvete Svetozar Pribičevič. London, 6. septembra. Grška vla« da je zaprosila Švico, naj izžeae biv. šega kralja Konstantina. Beograd, 5. sept. V zmislu objavljene naredbe o ustanavljanju pedagoških visokih šol, se smejo ta učilišča ustanoviti pri vseh jugoslovanskih univerzah. Letos bo ta šola otvorjena v Beogradu. Dunaj, 6. septembra. Danes se je tu pričel splošni kongres komunističnih strank iz nasledstvenih držav avstroogrske monarhije in balkanskih držav. Trajal bo do konca: prihodnjega tedna. Beograd, 3. septembra. (Izvirno, Poslanski klub demokratske stranke je imel danes sejo na kateri je razpravljal o organizaciji stranke iu glavne pisarne stranke, ki bo vodilal vse priprave za volitve. Zagreb, 6. septembra. (Izvirno.)) V Osijeku so se pojavili slučaji po-gavca. Oblasti so ukrenile vse potrebne odredbe, da se bolezen na razširi. Beograd, <5. septembra. '(Izvirno, dvorni maršal, polkovnik Damjano* vi« in upravnik Raktič odpotujeta danes v Sarajevo, da pripravita vse potrebno za regentovo potovanje, MeitrovK v LJubljani. Danes zvečer pride v Ljubljana slavni naš kipar Ivan Mejstrovič, lika nesreča z granati Eden mrtev, dva ranjena. Ljubi jamt-. 6. septembra. Danes popoldne ob pol 16. uri se j|e zgodila v delavnici čevljarskega mojstra Medica, na Zrinjskega cesti ;(prej Elizabetna ulica) št. 5 grozna nesreča, ki je zahtevala tri mlade žrtve, O nesreči se je takoj zvečer raz-pedelo po mestu. Naš poročevalec je na licu mesta izvedel sledeče: Šestnajstletni vajenec Mijo Šagac, rodom iz Varaždina, je imel granatni užigalnik, katerega je hotel razdvojiti, da Iti videl njega konstrukcijo. Mijo Šagač je držal z desno roko užigalnik, čevljarski pomočnik Anton Zbašnik, star 21 let. pa rje s čevljarskim kladivom tolkel po nžigalniku. Na obisk došli vajencev brat Izidor Saga« je svaril pred nevarnim početjem, a brez uspeha. V trenutku se je zaslišalo v hiši močna detonacija. Užigalnik topovske granate je eksplodiral. Mijo Šagač je bil takoj ves s krvjo oblit; drobci nžigalnika so mu prebili lobanjo in nesrečni vajenec se je mrtev zgrudil na tla. Imel je več ran tudi na roki in na telesu. Pomočniku Antonu Zbašniku je skoraj popolnoma odtrgalo desno roko, Lj ude vi t Šagač pa je bil na desni roki lahko ranjen. Na kraj nesreče došli policijski zdravnik dr. Dere je konštatiral smrt ]\lija Šagača ter je odredil, da se mrtvec prepelje v mrtvašnico k Svetem Krištofu. Težko ranjeni čevljarski pomočnik Anton Zbašnik in Lju-devit Šagač pa sta bila prepeljana v deželno bolnico. Slednji je bil v bolnici obvezan in potem odpuščen, Zbašnik pa bo izgubil desno roko in ostane nesposoben za. izvrševanje svojega poklica. Vest o grozni nesreči se je kmalu razširila v tamošnjesm delu mesta in množica ljudij se je zbrala pred Medičeco hišo. Kakor se nam poroča, je bil ponesrečeni Mijo Šagac šele štiri mesece zaposlen pri Medicu kot vajenec. Bil je zelo vesten in marljiv. Kje je dobil užigalnik topovske granate, se doslej ni moglo dognati. Politične beležke. + Konstituanta, se sestane dne 12. decembra. Kakor smo že poročali, je prestolonaslednik regent Aleksander neposredno pred svojim od-potovanjem v Pariz podpisal ukaz, s katerim se razisujejo volitve za kon-stituanto. Volitev članov konstituan-te se vrši dne 28. novembra, a dne 12. decembra se sestane v Beogradu velika narodna skupščina. + Narodno predstavništvo bo v kratkem zaključeno. Kakor poroča Politika", namerava vlada zaključiti se je parlamnta, čim 1 : t pooblastilo, da najnujnejša državna vprašanja, ki se šo pojavijo do sestanka konstituante, začasno lahko urede potom naredbe. + Iz seje demokratskega kluba. |V zadnji seji D. Z. so sprožili poslanci iz Bosne živahno debato o a-grarni reformi ter kritikovali tozadevno vladno izjavo, ki jim je premalo radikalna. Minister Pribičevič rje izjavil, da vladna izjava ne pove ničesar novega in da ne dela kmetom nobene krivice. Ako so demokratje Hoteli sporazum v vladi, so bIK pri-morani radi odpora radikalcev in klerikalcev sprejeti kompromisno formulo. Volitve bodo odločile, ali naj gre agrarna reforma v radikalnejšo smer. Bosanski poslanci so prednašali tudi pritožbe radi lokalne uprave zlasti radi monopola, vsled katerega trpi preskrba Bosne s soljo. V zvezi s slovenskimi demokrati so Bosanci nastopili v tej soji tudi z vso odločnostjo za takojšnjo uveljav-Ijenje službene pragmatike in izboljšanje gmotnega položaja ter kazali na zle posledice proletarizacije, na katero je uradnistvo obsojeno. + Demokratska stranka v Dalmaciji. V soboto se je vršila v Splitu seja pokrajinskega odbora demokratske stranke za Dalmacijo. Na seji je bilo sklenjeno, da se pozove osrednje vodstvo demokratske stranke, da se odločno zavzame za to. da dobi demokratska stranka v dalmatinski vladi svoje zastopstvo, ki ji gre, ker dalmatinska demokratska stranka predsednika dr. Krstelja, ki je sicer odločno demokratskega mišljenja, ne smatra kakor svojega predstavnika v vladi, ker je bil na mesto predsednika designiran kakor sporazumni kandidat vseli strank. Glede ustanovitve nove kmetijske stranke v Dalmaciji je vodstvo stranke mišljenja, da je ustanovitev take stranke nepotrebna, ker vsebuje program demokratske stranke, vse načelne zahteve kmetov in se za te zahteve vedno in odločno zavzema. Ustanovitev take stranke bi pomenila samo cepljenje siL Dalje je bil na seji izdelan načrt za intenzivno delo pri predpripravah za volitev v konstituanto. V vodstvo stranke so bili izvoljeni: kot predsednik dr. I. Majstorovič, kot odborniki Vicko Ferič, dr. Grisogono, M. Mikačič, dr. Fabrio, dr. Sesardič, N. Stipčevič, dr. Kolombatovič, I. Mato-ric, učitelj Radmilovič, K. Dražinin Ivo Vuleti + Nemška polomija na Koroškem. Za Grebinjem je prišel na vrsto Velikovec. Nemci so sklicali velik shod. Agitirali so cel teden, toda uspeh je bil slab. Ze takoj zjutraj so šle cele vrst'1 Slovencev v Velikovec. Tam je narastla naša množica na 10.000. Nemci si niso upali niti zborovati — zato pa so zborovali naši. Vse mesto je Čutilo odločnost naših Korošcev. Razvil se je sprevod po mestu, ker komisija ni takoj dovolila Slovencem zborovati. Nazadnje so le zborovali. Govorila je Pilgra-mova v imenu žensk, dr. Smodej, dr. Miiller in dr. Ravnik. — Hujše se je godilo Nemcem v Bistrici, kjer so Slovenci razbili Nemcem shod. Tja so prišli Celovčani, toda naši Ro-žani niso hoteli, da bi jim ti gospodarili. Sešlo se jih je na tisoče in Nemci niso mogli zborovati. Morali so oditi. Slovenci so slavili svojo zmago. Zvečer se je razvila vesela zabava v Št Janžu, kjer so peli pevci „Glasbene Matice", H so ta dan obiskali Borovlje. Tako naše koroško ljudstvo odločno odbija nemške napade iz Celovca. Vsi zborovalci so bili polni vere v zmago slovenske stvari na Koroškem. Ponos slovenskih Korošcev raste. + Konec „Srpske Zore"? Vele-srbski provokaterski list „Srpeka Zora" je prišel v konflikt s sarajevskimi tiskarnama. Urednik „Zore" Gjorgje Cokorilo Je razžalil gremij lastnikov tiskarn, nakar so ti soglasno sklenili, da mu ne bodo tiskali njegovega lista. Čokorilo se je obrnil za pomoč k novinarskemu društvu. Novinarsko društvo je sedaj Čokori-lovo postopanje obsodilo kot neupravičeno. Razsodba novinarskega društva je napravila v Sarajevu jako ugoden vtis. + O zahtevi Jugoslavije in Italije glede izročitve vojnih krivcev nam poročajo sledeče: Italijansko-ju-goslovanska lista je bila sestavljena že pred več meseci in bi morala biti zročena Avstriji že meseca februarja, kar pa se iz istih vzrokov, zaradi katerih je Francija dovolila, da se vojni krivc-i Nemčije izroče nemškim sodiščem, ni zgodilo. Zato je pričakovati, da bo tudi zahteva Italije in Jugorfavijc samo diplomatičnegaznačaja in da se bosta obe državi zadovoljili, ako pridejo prizadete osebe pred avstrijska, oziroma madžarska sodišča. + Nemčija bo sprejeta v Zvezo narodov. „Wiener allgemeine Zci-tung" poroča iz švicarskih krogov avtentično, da je predsednik švicarske republike, Motta, sporočil nemški vladi, da bo Nemčija na vsak način sprejeta v zvezo narodov. + Reparacijska komisija v Pešti. Ker je mirovna pogodba z Madžarsko stopila v veljavo, se mora sedaj v zmislu te pogodbe ustanoviti v Pešti reparacijska komisija, ki ima skrbeti za to, da se izvrše ekonomske in finančne klavzule pogodbe. Tudi Jugoslavija bo zastopana v tej komisiji. Naša vlada je zato že pozvala hrvatskega bana, da nasvetuje za to mesto primerno osebo. Hrvatska ze-maljska vlada je predlagala bivšega računskega nadsvetnika Brauma, ki je sprejel mesto. Prva naloga tega odseka bo, da se ugotovi davčna moč naših krajev, ki so bili poprej pod Madžarsko, in da se nato določi naš del dolga bivše avstro-ogrske monarhije. Ti kraji so Hrvatska, Slavonija, Medjimurje, Prekmurje in vsa Vojvodina. + Francija In Avstrija. Dne 3 sept. je avstrijski poslanik Eichhoff izročil poverilnice predsedniku republike, Deschanelu. V svojem odgovoru na nagovor poslanika Eichhof-fa je predsednik Deschanel naglašal, da ni nobena država tolike pripravljena kot Francija, obnoviti preporod Avstrija in pospešiti, da avstrijski narod doseže svoje cilje. Avstrija naj bo uverjena, da je Francija za to politiko skupnega dela popolnoma na njeni strani. Končno je zagotovil poslanika, da bo v Parizu našel vsako mogočo podpora __ ■f Vesti o demlsljl romanske vlade, so se ponovno izkazale za pretirane. Odstopilo ni celo ministrstvo, marveč uuno justični minister. + Nova republika. Pokrajine ruskega iztoka so se združile v demokratsko republiko Daljnega Vzhoda. = Francoski obdonavskl načrti. Na konferenci v Ženevi namerava Francija izgraditev Ludvigskanala, da se more čim prej pričeti plovba po Renu, Meni in po Donavi in da se na ta način vpostavi neposredna zveza s podonavskimi državami. * Princ Gjorgje, ki živi v inozemstvu pod imenom major od Orašca, je iz Pariza prispel v Ženevo. * Imenovanje učiteljev na gluhonem -niri. Minister za socijalno politiko dr. Ku-kovec je imenoval na gluhonemnici naslednje učiteljske moči: Franca Grma, Ru dolfa Dostala, Ivana Erbeinika, Ljube Drmetja in Vito Zupančič. * Razmejitvena komisija se že nekaj dni peča samo z notranjim delem. Kakor smo izvedeli pa namerava ta teden napraviti več izvidov na meji. Uspehi zadnjih izvidov še niso znani. * Discipliniranje uradnikov pres-biroja. Iz Beograda nam poročajo: Uradnika presbiroja zunanjega ministrstva Pelrii in Matošič sta odpuščena iz službe brez predhodne preiskave, češ, da sta informirala politične kroge, da je zahtevala Francija od Jugoslavije 16 bataljonov vojakov proti Rusom. Sodi se, da je discipliniranje J novinarjev odrejeno na pritisk francoskega poslanika v Beogradu. Sedaj vodi preiskavo o stvari policijski inšpektor Jovanovič in kliče k sebi tudi druge novinarje. Razburjenje med časnikarji je veliko. * Hrvatski krščanski delavci proti Orlom. V imenu „ Hrvatskega krščanskega delavskega saveza" izjavljata predsednik Ivan Zatluka in tajnik Gabro Lorkovič, da se savez ni nikdar zavzemal za ustanavljanje orlovskih društev, ker je savez odločen nasprotnik orlovskega gibanja na Hrvatskem. * Spor v hrvatskem profesorskem društvu. Iz Zagreba nam poročajo: V petek so se na izredni skupščini Društva hrvatskih srednješolskih profesorjev vršile volitve nove uprave v znamenju ljute borbe med pristaši jednotne organizacije jugoslovanskih profesorjev in pa saveza društava jugoslovanskih profesorjev. Na listi saveza je bil na čelu ravnatelj Pasa-rič. Ta lista je dobila 165 glasov, dočim je druga lista z ravnateljem Kolomanom Racom na čelu ostala s 70 glasovi v manjšini. Povodom tega izida volitev naglaša akcijski odbor pristašev jedinstvene ideje v „Riječi", da je svojedobno razposlal na vse profesorske zbore okrožnico ..Društva hrvatskih profesorjev", v kateri jih je poučil o stanju stvari. Dne 10. januarja se je vršila skupština Društva, na kateri je bilo sklenjeno, da se ujedinijo vsi profesorji Jugoslavije v jednot.no društvo. Upravni odbor, ki je stal takrat na čelu društva, je sestavil tudi že pravilnik za takžno jedinstveno društvo. Na skupščini dne 4. julija 1920., ki se je vršila v Zagrebu, pa je odbor s tem pravilnikom ostal v manjšini, vsled česar je došlo do včerajšnje izredne skupščine Društva hrvatskih profesorjev. Da je propadla jedin-stvena lista, je kriva pred vsem draginja potovanja po železnicah in zato velik del pristašev jedinstvene ideje ni mogel priti v Zagreb. Vsi ti odsotni pa objavljajo v „Riječi" skupno izjavo z 229 podpisi, v kateri naglašajo, da bodo ne oziraje se na imenovanih 165 glasov delovali za osnovanje jedinstvenega društva vseh jugoslovanskih profesorjev. * Branko Jeglič t- Sinoči je umrl abiturijent Branko Jeglič, sin bivšega sodnega svetnika Andr. Jegliča. Absolviral je letos realko. Bil je marljiv, idealen mladenič, ki ga je usoda zanesla iz Gorice v Ljubljano. Bil je slabotnega zdravja, ljubljansko podnebje mu je škodovalo in pripravilo prezgoden grob. Bavil se je mnogo z literaturo in je napisal več drobnih stvari v pesmi in prozi. Nekaj je izšlo v tisku, večina pa v dijaškem listu „Kres" ki ga je sam urejeval. Imel je lepe načrte za bodočnost. Ljubil je svojo južno domovino in je rad popisoval njeno trpljenje. Med onimi, ki so ga poznali, mu bo ohranjen blag spomin. Dr. I. L. * Major Kolšek celjskega pešpolka je bil po raznih poročilih na albanski fronti ujet od Albancev. Druga poročila zopet pravijo, da je padel junaške smrti. Upajmo, da poročilo ni točno in da se major Kolšek zopet vrne zdrav v domovino. * Politično društvo JDS za kolizejski okraj vabi svoje člane in somišljenike na shod, Id se vrši dne 7. septembra ob pol 8. uri zvečer v salonu pri Goršetu na Gosposvetski cesti, Poročal bo eden poslancev. * Jadranska divizija, Id je bila impresariju prav narne z zemeljskim gorilnim plinom, H hva'ezno- ker Je ™gXo Vlde« enkr*t P-"a-se v velikih množinah dobiva na dveh1 vo dramo ln umetnost na nHr"' mestih v Lipiku. Zagrebška plinarna bil rabila dnevno poldrugi vagon tega plina. [ Izvoljen je bil poseben pododbor, ki bo razpravljal o tem vprašanju. Kakor nam prijatelj našega lista poroča, uporabljajo slovenske naselbine v Clevelandu in v državi Ohio v Severni Ameriki v mnogih slučajih zemeljski gorilni plin za razsvetljavo in kurjavo. * Prvi obrtniški semenj v ..Narodnem mtit** co vrči lr ~______A__n_ I Tira za psiarejaiije Obrtniški kongres v Celju. Celje, dne 5. septembra. Danes se je tu vršil kongres, katerega se je udeležilo 65 delegatov obrtnih zadrug in društev iz vse Slovenije. Jako častno so bile zastopane organizacije iz bivše Kranjske, posebno iz Ubvega mesta. Gorenjske in Ljubljane. Zborovanju je predsedoval Jakob Zadravee iz Središča. Poročali so: Zadravee o reorganiza-zseiji obrtniških zadrug in obrtnih društev, ravnatelj Dolenc o obrtni banki, Lesničar n organizaniji obrtniških, nakupnih in prodajnih zadrug, Ivan Rebek o obrtnem šolstvu, Franclietti o bolniških blagajnah in o zavarovanju obrtnikov za starost in onemoglost, Zupane o trgovsko-obrt-riški zbornici za Štajersko, dr. Mo-Tiorič o carinskem vprašanju in o ovirah v taizemskem prometu, Ivan Rehrlc o osemnrnem delavnem času v mali obrt.i in Založnik o šušmarstvu. Po vsaki točki je sledila obširna stvarna debata in so bile pprejrftie končno globoko premišljene resolucije. Zborovanje je trajalo osem ur. Zvečor je bi! banket, katereoa sta se udeležila tudi mestni poveljnik polkovnik Tošič in starosta celjskih Slovencev, dr. Josip Sernee. Uspeh kongresa je jako zadovoljiv. če bi katera trgovska korporaeija v svrho čim boljšega poduka interesentov izdelala podrobna navodila in o- značila informacijsko mesto. • = Železnica Vratislava-Trst ali Reka. Že desetletja se je obravnavalo vprašanje železnice Vratislava-Prekmurje-Ptuj-Ro-gatec-Brežice-Novo mesto-Kočevje-Reka aji Trst in so bili ustanovljeni mnogoštevilni krajevni železniški odbori in je precejšen del proge tudi že trasiran. Dne 11. decembra 1919 se je ustanovil v Gor. Radgoni osrednji železniški odbor, ki si je stavil za nalogo, da ustvari predpogoje, na podlagi katerih bi bilo mogoče pričeti z gradbo železnice. Ta odbor je stopil v stik s tvrdko „Valliere 8t Simon" v Curihu. Konferenca s temi izvedenci in izvedenci še drugih tvrdk, katere so se udeležili vsi krajevni odbori se je vršila dne 25. avgusta t L v Mariboru. Na tej konferenci se je sestavil odbor, ki ima nalogo, na papirju. Dolžnost vlade je, da tudi tol' točko vojnih posojil uredi tako, da naši* državljani ne bodo oškodovani = Novi zakon o menicah in čekih * Italiji je stopil V veljavo dne 1. septembra* = V ministrstvu trgovine se pripravlja za tisk privremeni trgovski ugovor med Avstrijo in Jugoslavijo z veljavo od 25. avgusta. V prihodnjih'dneh ga objavijo Službene covine. Avstrija si zasigura dovoz pšenice, koruze, masli in mesa za 400 milijonov dinarjev za isto vsoter uvoza strojev- industrijskih predmetov im kemikalij. Avstrijci bodo plačevali v dinarjih, mi v avstrijskih kronah. V kontingentu je mesečno 10 vagonov rotacijskega papirja ter v celoti 2500 vagonov gladkega papirja = Komisija jnžne železnice v Beogradu. V Beograd je prišla pod vodstvom upravnih svetnikov inž. Šukljeja in Dra-gotina Hribarja komisija južne železnice, da pridobi prizadeta ministra za to, da da „ , tudi naša država načelno izjavo, prispe-da ukrene vse potrebno za uresničitev pro- vati k inteniaciionalnemu fondu 12 mili-jekta. Predsednik odbora je dvorni svetnik jard frankov v zlatu, iz katere zaloge naf Suklje, namestnik odvetnik dr. Stiker v bi se krili deficiti južne železnice v onih Brežicah. Prva naloga odbora je, da pripravlja s pomočjo vlade gradbo železnice iz Prekmurja do Ljutomera-Ormoža, oziroma Ptuja. Z deli je začeti takoj. Za- državah, kjer je deiicitna, t. j. v AvstrijL in na Ogrskem. Po mnenju upravnega sveta južne železnice bi naša država s tako izjavo ničesar ne riskirala, južni že- stopniki švicarskih tvrdk so obljubili, da leznici pa omogočila obdržati "obstoječo bi bili pripravljeni pod gotovimi pogoji, j upravo m stanje do konca leta 1922. Ka-železnice na lastne kor se nam poroča, intervencija južne železnice pri ministrstvih še ni imela za- da zgrade ta del stroške. = Najavljena uvedba frankaturne obveznosti brez predujmov in povzetji s 15. septembrom na južni želcznici se ne bo izvršila. — Produkt na borza v Beograda. Zadnji teden je bilo na produktni borzi zaradi še neomejenega izvoza sklenjenih malo kupčij. Povpraševanja po živilih skoro H ni. Večje ponudbe so bile sledeče: koruza J5 din- -f kg (kg 3 K) na veliko, Jugoslavijo in hustfijo. franko slep' 100 vaff0n0v krorapina po Bled, 6. septembra 1920. ------------ -------ji . „-----------. Že večkrat je bilo okrajno glavarstvo v domu se vrsi v vseh notranjih prostorih I Radovljici od tukajšnjih zaumih oseb na praznik 8. septembra popoldan. Vstop- opozorjeno, da se na Bleda zbira sum-urna 6 K, otroci do 12. leta prosti. Ijiva družba tujcev, hi dobiva po pošti in Ponarejeni 20dinarski bankovci v železnici zaboje in zavoje papirjev, razne Mariboru Mariborska policija je napra- kemikalije ter razno tiskarsko orodje. vrtav soboto po tamkajšnjih trgovinah in Vodji okrajnega glavarstva g. H ubada so bankah revizijo papirnatega denarja in se že ored mesecem dni priobčila imena našla nad 20 kosov ponarejenih 20dinar- sumljivih oseb, ki se na Bledu niso iavile Bkih bankovcev, katere je seveda takoj za- in proti katerim je postajal sum, da se plenila. pečajo s sumljivo obrtjo. Vodji Hubadu se V celjsko bolnišnico so v nedeljo je direktno povedalo, da govore vse okol-7jutraj pripeljali 171etnega Štefana Seli- ščine za to, da se vzdržuje na Bledu lo-ha. sina edmea vdove, ki je bil v Dobju povska družba, ki fabricira bankovce. pri Dramljah v noči od sobote na nedeljo Vodja okrajnega glavarstva pa ie bil za od neznanca ustreljen v trebuh. Rana je vse opozoritve gluh in slep, ker je smatral tako nevarna, da ni upanja, da bi okreval, za bolj važno in za državi koristnejše ■ Defraudacija. Narednik mariborske opravilo preganjati blejske Sokole, zaradi vojaške godbe Anton Lepen je nabral pri demonstracii proti Orlom. Ko so se zad-IT°i • za časa bivanja v Rog. nje dni pojavili v Ljubljani in drugod blatim 4000 kron prispevkov za brano in ponarejeni 20dinarski bankovci, so postali potem z dnearjem pobegnil. Mariborska Blejci zopet pozornejši in njihov sum, da policija ga je aretirala in izročila vo-1 mora biti na Bledu tovarna za ponare-jaski oblasti Našli so pri njem še ves janje bankovcev, je dobil novih poMrepi-i • , - • tev~ Ker ni hotelo okrajno glavarstvo _ . latvina na električni železnici. Dav- absolutno ničesar storiti na opetovane cm upravitelj Leon Ozimič v Ljubljani I ovadbe, je blejski nadpoštar Florijančič se je vozil v nedeljo dopoldne z električno ovadil sumljivo zalego ljubljanski policiji zelezmeo od kavarne „Evropa" do finan- Tako se je končno vendarle razkrilo, da cneea ravnatelistva MeH mil tA I i« rt o H t* iit/ . L. D1 Z — L__i_____ OMga ravnateljstva. Med vožnjo mu je I je neka vila na Rečici ob Blejskem jezeru bila iz žepa ukradena zlata dvokrovna v resnici služila kot skrivališče in delav- zepna ura znamke Schaffhausen ter zlata niča opasne družbe ponarejevalcev ban- sportna verižica z zlatim štirioglatim kov cev. V poletnem stanovanju te vile, ki oteskom Na pokrovu ure sta vrezani so ga najeli znani naši državljani onstran cm L. O. Oznmc cem škodo na 14.000 Kolpe, so ustvarili vzorno tiskarno za naj- kr(H1-- finejša umetniška dela. V njem so našli - X- Tatvine. Krojaškemu mojstru Ivanu naj preciznejše stroje, ki jih je znal na ■ I-05f?lkV Pekla je Ukradel njegov po- elektriko motor, poleg tega pa večjo za- močnik Josip Verleš iz Koštrivnice zlato logo za ponarejanje bankovcev priprav- damsko uro, moško suknjo in hlače. Ver- nega papirja Ur nešteto steklenic in posod kšj? bil pri gospodarju le en dan v | za kemikalije. Ugotovljeno je, da je de-• n . * ! lavnica služila za ponarejanje na debelo Poskusen samomor. V noči od so- in da se niso v njej fabricirali le 20dinar■ bote na nedeljo bi se prepir v družini kro- j ski bankovci, marveč tudi tisočaki avstrij-jaškega mojstra Alojzija Arbeiterja v skih kron, ki so svoj čas cirkulirali v to-Mariboru kmalu končal jako tragično. Po likem številu ponarejeni. Tovarna pa je hudem prepiru in pretepu je mlada žena imela tudi že vse predpriprave izvršene, Arbeiterja, Mira, pobegnila o polnoči v A" - — -•- -------■—• spodnji obleki iz hiše in tekla proti Dravi, kjer je skočila v vodo. K sreči je ves dogodek opazila v isti hiši stanujoča Marija Fiedler, ki je stekla takoj za nesrečno ženo in jo potegnila iz vode. Pozvala je rešilno postajo, ki je nesrečnico prepeljala zopet domov. Počenši s 1. septembrom t. 1. se je otvorila z Avstrijo poštnopaketna služba. Dokler bo trajala zabrana za izvoz, bodo mogli izvozniki (stranke) pakete z domačim blagom in iz svo-jodnega prometa našega kraljevstva po pošti ix>šiljati v Avstrijo šele potem, ko bodo pre j sami izvršili izvozno odpravo (ekspedicijo), pri kateri-coli carinarnici kraljestva. Carinarnice izroče izvozniku (stranki), ko izvršile tako odpravo po veljavnih predpisih (na podlagi izkaznice iz voznega odobrenja in dovoljenja od centrale za trgovino r. inozemstvom), zacarinjeno pošil jko z duplikatom izvozne napovedi, da jo preda sam pošti v odpravo. Zacarinjene pošiljke carinarnica s svincem zapečati, da se ne izmakne vsebina, na duplikat napovedi pa zapiše pripombo: „Svobodno za izvoz?" in le če dobi pošta od izvoznika take listine o prostem izvozu Kn če je paket od carinarnice s svincem zapečaten, qa sme sprejeli v odpravo v inozemstvo, drugače mora sprejem paketa odkloniti in napotiti stranko na carinarnico. Ko so je poštni urad prepričal, da se nanaša predložena napoved s pripombo carinarnice „Slo bodna za izvoz" na predani paket, jo vrne pošiljatelju v shranitev, ker mora on, ako pride pošiljka iz inozemstva nazaj, na podlagi napovedi zahtevati od carinarnice povračilo plačanih carinskih pristojbin. Označba vrednosti na paketih v prometu z. , ,. . _____ Avsgjo je.dovoljena ^ do 500 ^™* j^LS S^tS? (petstoJ ira-carslnfr frankov, po raz- -t«..:*; m. —: --i- šlep, 100 vagonov krompirja po 45 din. 100 kg (kg 1 K 80 vin.) franko Baj'a, oves po 70 din. franko Subotica, na veliko, moka št. 7 na veliko po 160 din. 100 kg franko Pančevo (kg 6 K 40 vin.), moka št. 0 po 325 din. 100 kg franko Pančevo (kg 13 K). Kupcev za vse to blago-ni bilo. Iskan je bil ječmen franko Jago-dina po 112 din. 100 kg, pšenica v Bački po 195 din. 100 kg (oboje na veliko). Sljve so ponujali po 235 dinarjev 100 kg franko Sava (Brod) na veliko. = Ivoz vina iz Madžarske svoboden. Madžarski uradni list objavlja vladno na-redbo, po kateri je od 5. septembra do 30. novembra t I. izvoz mošta in vina v inozemstvo dovoljen tudi brez pritrdila vinske eksportne komisije. = Uvoz vina iz okupiranih krajev. Iz Beograda nam poroča dopisnik: Pri-vredno-nnančni komite min. sveta je dovolil prost uvoz vina iz okupiranih krajev v našo državo. = Cene maferijaia za strojni pogon. Cene materijala, potrebnega za strojni pogon, so se od leta 1913. zvišale do 16.000 odstotkov. Tako je n. pr. veljal kilogram vulkanskega olja leta 1913. 13 vin., leta 1920. pa velja 21 K, cena se mu je torej zvišala za 16.054%; kilogram petroleja leta 1913. 34 vin., leta 1920. 25 K, zvišanje torej 7547 %; kilogram repičinega olja leta 1913. 98 vin., leta 1920. 50 K, zvišanje 5518 %; kilogram bele kovine leta 1913. 4 K, leta 1920. 440 K, zvišanje 10.900 %; kilogram cilindrskega olja leta 1913. 55 vin., leta 1920. 34 K, zvišanje 608%; meterski stot pečujskega premoga leta 1913. 1 K 43 vin., leta 1920. 60 K. zvišanje 4096%; meterski stot trboveljskega premoga leta 1913. 1 K 22 v, leta 1920. (pred zvišanjem cene) 32 K 50 vin., zvišanje 2564 Vprašanje naše trgovske mornarice se nahaja vsled odklanjajočega stališča Italije v zelo nepovoljnem stanju. V smislu odredbe vrhovnega sveta z dne 21. septembra 1919. bi morale nam pri- seljenega uspeha, ker zadevno vprašanje še ni zrelo za tako dalekosežno odločitev.. = Trgovina z vzhodom. Ko so Grki okupirali Anatalijo, so vzbudili pri Turkih ogromno sovraštvo, katero jim ne dopusti, da bi svoje produkte pošiljali v svet preko Luyrue ali da bi jim bili naročeni industrijski predmeti pošiljam preko Luyrue. — Veliko zanimanje, zlasti pri trgovcih Lu-yrue, je vzbudil sejem za vzorec, ki bo koncem tega meseca v Trstu. Trgovci Luvrue se ga nameravajo z raznimi predmeti udeležiti, ker žele, kljub slabi valuti lire, navezeti Luyrovske stike z Trstom. V Luyrui so bogate zaloge grozdja, fig, opija, oljnatih semen, volne, kož, tobaka, kožuhov. Uvažajo pa se večinoma vsi industrijski izdelki. Iz uradnili listov. t Dr. Leonid Pitamic, poverjenik za notranje zadeve. Ministrski svet je v seji od 26. avgusta t L na predlog gospoda ministra za notranje zadeve sklenil, da se poveri upravljanje poslov poverjeništva za notranje zadeve v Ljubljani gospodu doktorju Leonidu Pitamica, rednemu profesorju na univerzi v Ljubljani, s tem, da obdrži tudi nadalje neizpremenjeno dolžnosti in pravice rednega profesorja : Pri poverjeništva kmetijstva v Ljubljani je imenovan Vladimir Pušenjak za zadružnega višjega nadzornika v 7. činov-oem razredu. j Imenovanje v poštni službi. Poštni aadoftajal Martin Radej je imenovan za kontrolorja v Ljubljani. Za ofidjale <-ice) Vr. postne hranilnice v Ljubljani so imenovani asistenti (asistentke) imenovanega' da začne še z izdelavo in s ponarejanjem bankovcev vseh drugih vrst. — Ljubljanska policija, ki je poslala dva višja funk-cijonarja na Bled, je dala Schweglovo vilo nasilno odpreti ter našla v njej gori omenjeni inventar za ponarejanje bankovcev. Z vso energijo je takoj uvedla zasledovanje krivcev. Kompromitiramh je več oseb. Izpred sodišča. Porotne razprave v Ljubljani bodo trajale vsaj še do srede prihodnjega tedna Doslej je razpisanih že 30 razprav, 4 slučaji, v katerih pa ni nihče priprt, pa pridejo na vrsto lele v prihodnjem zaseda-nju.Kakor prvi teden, so tudi sedaj razen enega ropa in ene goljufije na vrsti same tatvine. V zasedenem ozemlju so se tatvine izvzele iz podsodnosti porotnih sodišč. Ako bi se to zgodilo tudi pri nas, pa ne le zaradi tatvin, ampak tudi zaradi goljufij in zaradi poneverb, bi ne bilo v tem porotnem zasedanju niti ene razprave. * Porotna razinava proti Walterju Derganzu, ki je svoječasno umoril v Celju srbskega trgovca Jovanoviča, se bo vršila dne 21. t nt v Celju. merju švicarskega franka proti di narju 1: i. 500 švicarskih frankov je 2000 dinarjev ali 8000 kron. V prometu z Avstrijo so dovoljeni paketi do 20 kg (colis de mesiagerie). Povzetje ni dovoljeno, dokler se ne prične mednarodni nakazniški promet. T it d i se za zdaj ne sprejemajo paketi, ki se odpravljajo s carinskim fran-kovnim listom. Razen oireiitve, iri jo odrejajo sedanji predpisi (plačilo izvozne cari ne pred predajo), te ne sprejemajo a) paketi, v ka .••-»•• h so pismen-i poroči.ia, ki imajo značaj osebnih obvestil, b) paketi, v ksiteiih so predmeti, katerih izvoz iz naše države, ozirot^a uvoz v Avstrijo prej . vedujejo caric ski predpisi ali drugi zakoni in u-redbe. ,Vse poštne pristojbine, ki jih je izvedeti pri vsakem poštnem uradu, mora plačati pošiljatelj takoj pri predaji. Naslov mora biti pisan v latinici in je predpisana za vsak paket po ena poštna spremnica (za inozemstvo). ter po dve carinski napovedi. Otvoritev paketnega prometa z osta-im inozemstvom se bo pravočasno objavilo. — ,Vei gospodarski krogi, zlasti trgovci in obrtniki, bodo z radostjo pozdravili otvoritev paketnega prometa z Avstrijo, v pričakovanju, da se otvoritev razširi skoraj tudi na Češko in Nemčijo ter druge države in da ae bodo carinarske formalitete omejile na minimum. Dobro bi bQo, ploviti. Na podlagi te odredbe je naša mirovna delegacija v Parizu zahtevala, da se nam te ladje vrnejo. Vrhovni svet je tej zahtevi pritrdil ter odredil, da se ladje izroče prometu. Francija je takoj vrnila nekoliko ladij, ki so pripadale ogrsko-hrvatskemu društvu, in sicer „Vi-šegrad", „Salona", „Godo!o", „Maros" ..Vertes", „Duna" itd. Italija pa se ne pokori tej odredbi ter pridržuje v svojih pristaniščih še vedno 32 naših ladij, ona hoče to vprašanje spraviti v zvezo z regulacijo mej in vojno odškodnino. Temu se je zoprstavila naša komisija Na zadnji konferenci v Spaaji se je Italiji posrečilo, da nam škoduje. Potrdil se je sklep vrhovnega sveta, da pri razdelitvi vojnega plena dobi Italija vso trgovsko floto bivše monarhije, v kolikor ne pripada jugoslovanskim državljanom; Italija pa je predlagala dostavek glede ladij, „ki so registrovane v jugoslovanskih lu-kah". Ako obvelja ta dostavek, dobi Jugoslavija le 104 trgovske ladje za "malo obalno plovbo, dočim nam za odprto morje ostanejo samo ladje Oceanove, ogrsko-hrvatske svobodne plovbe ter Račičeve in Kosovičeve ladje. = Nove tvornice kmetijskega orodja. V Smederevu so nekateri repatriirani ameriški izseljenci ustanovili tvornice za izdelovanje kmetijskega orodja Društvo je ustanovljeno z glavnico dveh milijonov dinarjev in stoji pod okriljem Srbske zemljoradničke banke. = Vojna posojila dunajskih zavarovalnic. Avstrijska vlada je izdala zakon, kateri določa pogoje, poa katerimi avstrijska republika prizna vojna posojila avstrijskih zavarovalnic za dolg republike. Za zavarovance je važno določilo, da bo od republike sprejet samo oni del vojnih posojil, kateri pripada na kritje premijskih rezerv za one osebe, ki imajo stalno bivališče v republiki Dunajske zavarovalnice PhOniz, Allianz, Universale itd. so na ta način brez jamstva države in premijske reserve, ki se nanašajo večinoma na osebe Borze 6. septembra. Zagreb. Danes so mnogi efekti po-rastli, nekateri so pa tudi padli. Blaga je bilo na tržišču dosti, a zaključkov relativno in nI o. Devize. Berlin izplačilo 205 do 21«. Milan 495, London 360 do 365, Newyork 98, Pariz 710 do 720, Praga 168 do. Dunaj o9.25 do 39.50. Va* lute. Dolarji 97 do 9S.5, avstrijske krone 38, rublji 125 do 128. češke krone 160, funti 370, francoski franki 700, napoleondori 360 do 380, marke 205, leji 230 do 235, lire 480.: denar blago Jadranska banka ............. 2725 2840 Ljubljanska kr. banka .......... 1230 1250 Ročka p očka banka ..... Narodna banka d. d. . . . . . ebška eskomptna ... ., . . Poljedelska banka . Hrvatska kreditna . Narodna šnmska . . . Našiščka inndstr., drva • Zagorska šcn. industrija Hrv. zemaljska banka . . Gutmann 430 A35 . . 845 870 . . 1650 120 110 . . . 1200 . . 1000 1085 . . 770 650 70» : .. 770 77» 1900 200» 5. «pt O, uri 5*5-7 «. seplj 8. uril 5M'4 iocnc, ki sc nanašajo vcuuuma na uacuc ^fg^anj« femperatnra 15-5, izven republike, obstojajo samo teoretično I Vremenska napoved• dežen, m Dnbrovačka parobr. plov., Dubrovnik . 8000 Goranin....................9S0 380 cSlavonia., d. d. za industrija drva, Brod na Savi ....... .......... 1740 -• Sp!it», d. d. za cement Portland..........2000 ——> Dunaj. Devize v prostem prometu. Zagreb 247 do 267, Budimpešta 99 do 109, Praga 418 do 444, dinar-990 do 1040. dolar 264. lira 1236J... lej 603, rube! 334 marka 534, E efekti: Avstr. kronska renta ..... *. * —-. • . „ majska renta ............ Ogrska kronska renta ..... . ^—— V. avstrijsko vojno posojOo . . ... Tnrške srečke............ . . . . Kreditni zavod za trg. in indostr.. • . . . Anglobanka .. ...... .. .. - Bankverein ......... .... .... Bosanska zemaljska banka . .. . . Zivnostenslca banka. ............ Državne žcleznice ■ .......... . Jnžna železnica.... ........ . ... ... Alpine-Montan ....... .. . . .. Praska železna indastr. ........ . Ziirich. Devize: Berlin ]STewyork 608, London 21.67, Pariz 42.20, Milan 28.10, Praga 9.90,[ Beograd 24, Zagreb 5.90, Budimpešta 2.45, Dunaj 2.675. Berlin. Devize: !Newyork 50.25, Milan 231.50, Praga 81.525, Budimpešta 19.22, Dunaj 22.23. Trst. Devize: Pariz 144.75, London 77.25, Jfewyork 21.55, Švica 355, Bukarcšt 49.25, Zagreb 20.60<* Berlin 43.40, Praga 36, Dunaj 8.504 96*5of 97*5tt 109--J —-—( 2180•— 835-—: -"H 810"—. 1698"—* ■ B892*—< 1197*—< 4260-—) 7750*—. 12.15* Vremensko poročilo* Ljubljana 306 m nad morjem 1 Dan 5. sept 6. sept 6. sept 1 3_ O oo 22. tzri 8. uri 15. ari S Is £ taja > 735*0 7M*0 732 0 i tU ° S. a I! Vetrovi 16-6 W7 22*9 brez vetu » sr. jgz. Nebo oblačno več* oM. Obir 2044 m ud i Šport in turistik st Jogosloveni pri antverpenski olimpijadi. Listi javljajo poraz jugoslovanskega nogometnega moštva v tekmi proti Čehom v razmerju 7:0. Kakor znano, niso prišli naši tekmovalci pravočasno v Anverso, kar je obžalovati, ker na ta način nismo mogli buditi one pozornosti v vrsti narodov, kakor Čehi. Na kak uspeh v tekmah nismo mogli upati pri sedanjem stanju našega športa. Imamo še premalo razvit šport za mednarodno tekmo. Edino v nogometu smo mogli upati vsaj srednji rezultat Zato je šlo v Anversi bolj za reprezentanco, kakor za uspehe Na to stališče so se postavili celo Čehi in je to dr. Vaniček javno povedal, dasi ni izključeno, da odneso Čehi poleg telovadbe Čehi tudi v nogometu prvenstvo. Na vsak način bi morali ob takih prilikah bolj skrbeti za svoj nar. renome. Čehe je n. pr. sprejel belgijski kralj v avdijenci. Priredili so poseben večer, kjer so skušali daljnim narodom govoriti o sebi. Tudi za nas bi bilo to velike važnosti. st češki fotbalisti na anverški olimpijadi so bili — glasom brzojavnih porodi — napaden od Belgijcev in Francozov. Kakor je znano, so Cehi krasno zmagali nad Norvežani (4:0), ki so premagali Angleže (3:1). Na to so ostali kot tekmeci za prvenstvo: Cehi, Francozi, Belgijci in Holandci. Cehi so zmagali nad Francozi v krasni igri z rezultatom 4:1. Občinstvo iim je prirejalo burne ovacije. Udeležba je bila velikanska. Istotako so Belgijci zmagali nad Holandci. Odločilni •boj se je torej vršil med Cehi in Belgijci. .Razburjenje je bilo razumljivo. Belgijci so na vsak način hoteli ostati zmagovalci. Z njimi so potegnili premagani Francozi. Tako je nastal spor na igrišču, kjer je bila igra po pol uri ukinjena z 2:0 za Belgijce. st Ilirija L — Ilirija res.: 6:4 (1:2). Jesenska nogometna sezona se je včeraj začela s tekmo med Ilirijo I. in rezervo. K tekmi je kljub drugim prireditvam prišlo precej občinstva. Tekma med glavnim moštvom in rezervo nudi navadno mnogo zanimivosti, ker je nekako merilo za domače sile. Tudi včeraj smo to opazili. Tekma se je začela ob 6. zvečer. Rezerva je takoj razvila agilen napad in je oblegala vrata glavnega moštva, ki se nekako ni moglo naiti v skupno igro. In res je rezerva v prvem četrt ure dosearla gol in si je zaslužila aplavz občinstva. Obe krili rezerve in obramba sta se dobro izkazali. Glavno moštvo se je na to .,bolj'' potrudilo, pa brez posebnih uspehov. Rezerva je vzdržala v napadu in '^egia še en gol. Polovica: 2:1 za rez premoru se je stara Iiiriia razigrala so sledili krepki napadi or) obeh strani. Rezerva ie malo popustila in napadalna vrsta Ilirije ie prišla do veljave, tak'' ua je izid 6:4 odgovarjal siji moštev, iiiriia I. bo pač morala bolj zbrati svoje siie, če hoče v tekmi z Inomoščani doseči primeren uspeli. Pokazalo se je, da imamo v rezervi nekaj dobrih sil, in to je razveseljivo. st Glavna vozna dirka. Slabo vreme in raznovrstne druge prireditve so zadržale občinstvo, da ni bil na dirkališču tak naval, kakor po navadi. Vlak. ki je odhajal ob 141/2 z glavnega koiodvora, je bil poln. Tudi iz okolice ie bilo mnogo ljudstva, ki pa si je izbralo ..brezplačna mesta". Tako je dirki prisostvovalo nekaj tisoč ljudi. Dirka je bila zanimiva in je pokazala, da imamo tudi po kmetih mnogo dobrih dirjačev. Uspeli so bili lepi. I. Ljutomerska dirka. Enovprežna za 3-letne in starejše konje, ki so tri mesece v kmečki posesti. Daljava 2000 m. Častna darila: 3000 K, 1500 K, 300 X. Izid: „Elina" (Sršen, Veržej) 2040, 3-30 (1-47), „Valsa" (Vavpotič, Lokavri) 2030, 3-49 (1-50). ,.Zlatar" (Vavpotič) 1940. 3-50 (1-58-5), ,.Elvira" (Golunder, Veržej) 2100, 3-52 (1-59), ..Danko" (Slavič. Klu-čarovci) 1940, 3-52-5) 1-59), ..Nigra" (Slavič. Banovci) 2000, 3-54 (1-57), „Bo-ra" (Novak. Klučarovci) 2000. II. Jugoslovanska dirka (heat-vožnja), enovprežna. za toplokrvne konje. Častna darila: 10.000 K. 2000 K. 1000 K. Kur- neval" (Filipič. Maribor) 1620. 2-44. (1-41), „Egeia" (Zangl, Gor. Radgona) 1600, 2-45 (1-43). ..Monte-Cristo" (pl. Vangas, Zagreb) 1760. 3-00 (1-42). ..Kobra" (Aranjoš, Zagreb) 1770, 3-OS (1-46). ..Diana" je takoj v početku izstopila. III. Mariborska dirka. Dvovprežna, za 3'etne in starejše konie v Sloveniji rojene. Častna darila: 3000 K, 1500 K. Izid: 1. Danko", ,,Nigra" (Slavič, Klučarovci. Slavič, Banovci). 2. ,.Elvira", „Valsa" (Golunder, Veržej. Vavpotič, Lokavri). Tumiš-dirka. Dvovprežna vožnia na na 2S=0 m. Darila 3000 K 2000 K 1000 kron Izid: 1. ,.Elvira". ..Egga" (Sršen. Veržej, Zangl, Gor. Radgona). 2710. 5-24. — 2. ..Janko", ..Nigra" (Siavič, Klučarci, Piavič. Banovci) 2630, 5-31. — 3. „Elvira", ..Vclsa" (Goiunder. Vavpotič) 5-41. — ,.Gyapa", ,,Diana" (Filipič, Maribor) 3020, 5-58. Vožnja z zaprekami. Dvovprežno. 3 častna darila. Izid: 1. ..Danica", ..Tin-da" (Kodela. Ljubljana) -f 15 točk. 2. „Cila". .,Bistra" (Krapeš, Ljubljana) — 5, ..Keše", ..Gidran" (Turk. Ljubljana) — 6. Dirka sc nadaljuje v sredo 8. t. m. st Za Koroško. Generalni komisarijat za tujski promet ie založil 14 različnih razglednic o koroški Sloveniji. Občinstvo se naproša, da se v obilnejši meri poslužuje teh razglednic, ki se dobivajo v vseh večjih knjigarnah in prodaialnah papirja. V večji nieri se naročajo v Tourist Office, Ljubljana, Dunajska cesta 13. Tekma Innsbrucksr S. V.—Ilirija se vrši danes in jutri, dne 7. in 8. septembra na prostoru Ilirije. Začetek vsakikrat ob po! 18. uri. Dijaška (članska) stojišča se bodo dobivala na dan tekme pri blagajni od pol 17. do kol 20. ure ja oba dni. — V sredo ob pol 16. uri predtekma Ilirija II proti Jadranu. Kolesarska dirka. V nedeljo se je vršila velika cestna dirka za prvenstvo Jugoslavije na progi Zagreb-Ljubljana 143kni. Udeležilo se je tekme 26 dirkačev. Hrva- j tov in Slovencev, medtem ko oddaljenejši | kraji letos še niso mogli poslati tekmoval- i cev. Dirka je bila nad vse interesai-;i5. predstavljala je tekmovanje mladega kolesarskega športa v Sloveniji z dolgoletnim, dobro gojenim športom v Hrvatski. Star-tali so ob 9. uri zjutraj pri 4. km v Zagrebu. Deževalo ni, aii cesta je bila skozi ao Brežic vsa skvarjena vsled dolgotrajnega deževja. Pogosti defekti in padci so bili posledica tega. V Ljubljani je vladalo velikansko zanimanje za dirko, ki je privabila na tisoče občinstva na cilj. Kmalu po 2. uri je prišlo obvestilo, da vozita Pavlin, stari hrvatski prvak, in Slovcnec Siškovič kot prva proti Ljubljani. Občinstva se je polastila velika nervoznost, ki se je neverjetno stopnjevala, ko je godba avizirala dirkača. Boj je bil oster do skrajnosti, in Ljubljana lepšega športnega užitka v kolesarstvu še ni imela. Kljub dolgi in naporni vožnji sta prišla oba dirkača v tempu preko "0 km do cilja. Mastna cest'' je pa bila usode-polna za šiškoviča. 50 m pred ciljem ie bil on za dve kolesni dolžini pred Pav-iicom, a je vozil preveč pri kraju ceste in mu je spodnesio, s čemer sc ja Pavlin okoristil ter pridobil prvenstvo za četrt kolesne dolžine pred Siškovičeni. Žele ko sta biia oba dirkača čez trak, je publika s silnim aplavzom in živio-klici pozdravila dirkača. Vozila sta 5 ur 20 min. in 37'/s sek. progo 143 km nepretrgoma; kdor pozna dolenjske hribe, ve ceniti uspeh in prvovrstno kakovost naših dirkačev. Za prvima sta došla Šolar, letošnji prvak Koroške, ki pa je imel dvakrat defekt in bi bil sicer sigurno med prvimi, v 5 urah 39 min. 103/, sek. in Zanoškar (Ilirija-Ljubljana) v 5 urah 39 min in t P/, sek, peti ie bil Znidarič (Sokol-Zagreb) v 5 urah 42 min. 14 sek.. šesti Nardin (Ilrija-Ljubljana). Prvi od težkih je došel Perdan v 6 urah 6 min. 31 V, sek., drugi Sovič (Zagreb) v 6 urah 46 min. !9 sek. Kvalitativno odpade uspeh na S nenijo, ki je dosegla, izvzemši prven-sivo, tri najboljše rezultate. Po dirki se je vršila v Unionu razdelitev nagrad te dirke. zae:io z razdelitvijo nagrad dirke za koroško prvenstvo. Darila so bila naravnost dragorena, prehodno darilo za prvaka Jugoslavije, krasen srebrn pokal pa ostane Pavlinu, ki je pridobil s to dirko dvakrat zaporedoma jugoslovansko prvenstvo. Večer je otvoril s pozdravom predsednik športne zveze gospod dr. Žižek, nakar je odzdravil gosp. Stiplošek, predsednik pripravljalnega odbora za Jugoslovanski kolesarski savez, in razdelil darila udeležencem dirke za jugoslovansko prvenstvo, a gosp. major Jaklič naš neumorni športnik, je razdelil darila zmagovalcem v dirki za prvenstvo koroške Slovenije "Po razdelitvi se je razvila prosta neprisiljena zabava. Soliolslii vestni!!. s Sokol na Vrhniki priredi na praznik 8 t. m. svojo glavno telovadbo. Pri-četek točno ob 15. uri. Po telovadbi ljudska veselica s plesom. Za jedila in pijačo izborno preskrbljeno. Ta dan vozi ob 23. uri posebni vlak z Vrhnike v Ljubljano. Udeleženci iz Ljubljane se lahko odpeljejo iz Ljubljane gl. kol. popoldne ob 1318 uri. Prijatelji sokolstva v sredo vsi na Vrhniko! Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene. Blali oglasi. |! Hj flftnbnlnca nova, z dobro pnevmatiko, UVlIllUlGalI, od K 2200-; ilvalnl ■troji in pnevmatika, ter vsakovrstni deli drokoles po znižani ceni pri Batjelu, LJubljana. Start trg št. 28. 28 10-6 Rlnhilbi 111 modno 1>la;o za moške niDlillfll se dobi po primerni ceni v trgovini: J. Kunovar, Stari trg 10. Orna in zanesljiva žensfea,^ Ijani dobro spozna, dobi lep postranski zaslužek. Ztrlasi naj se v upravništvu «Jutra». 200.000 zabojev iznutra mjereno 21X23X49 cm deb-Ijina lesa od 12 mm gore samo rezane in povezane, uz točne ponude kupuje D.Rebtč, Brod na Savi. 98 3-1 Kovač aii sadar pita lom naseliti v prijaznem kraju mariborske okolice. V poštev pridejo sokolski vaditelji ali telovadci. Refiektantje naj se obrnejo po informacije na Mariborsko sokolsko župo. 97 .Hrvatsfei Dreotržac4, KIS? slaviji. IzJazi svakog 1., 10. i 20. n mje-Becn. Suradjnju naši prvi stručnjaci. Pret-plata godišnje K 120"— ili 30 Dinara. Adre-sar industrije drva. Cijena K 20'— ili 5 Dinara. Zagreb, Strossmajerjova ulica br. 6. 101 10—1 Zahtevajte v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih »JUTRO" • | flmeFikansho strojno I olje! 5 olja, S olje ■ «Jje 9 alte Olj*, lahko, za vretena; olja ** transmisije; ■ Olja, strojno za poljedelske stroje; ■ olja, strojno za težke stroje; * za avtomobile, lahko; g ___,j „ „ , izredno težko; ■ olja za cilindre; 1 5 olja proti prahu. 57 104—5 m S Glavna saloga: | j Medic, Rakoveo 5 Zaokl, d. z o. z. S prej A. ZanklfSl1 sinovi. " Arhitekt in stavbenik Viljem Tre© 22 stavbeno podjetje 13-3 Ljubljana, Bospasuets&a c. 10. SColporfterja za Moste in Vi* sprejme ulica SI fi. Upravnik za dnevnik v Maribora se išče. Ponadbe naj se gporoče nprarniStvn .Jutra", Sodna ulioa 8. Dne 11. septembra ob 11. uri dopoldne in dne 12. septembra ob 9. uri dopoldne se vrši v Rodnem vrhu pri Podlehniku »Ptujski okraj" razprodala Glavni del tvorijo krasni vinogradi in lioste. Nadaljnje informacije daje g. dr. Tone Gosak, odvetnik v Ptuju. 100 99 d« as o. sb. | Ljubljana, Dunajska cesta St. 9 j ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah: ° Pšenično in koruzno moko, koruzni j? zdrob, pšenico in koruzo v zrnu, oves, f koruzo za krmo. Sladkor, amerikanski rjavi v vrečah in beli ieSki v kockah, kavo, olje, sir, sol, 2i 104-5 riž, vžigalice, milo. fj TISKARNA D. D. (prej Tiskarna !g. pl. KIeinmayr & Fed. Bamberg) v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16 se priporoča za izdelovanje vseh tiskovin od posetnic do najumet-nejšega barvnega tiska, kakor tudi za natiskovanje listov, časopisov, trgovinskih in uradnih tiskovin. Vsa ta dela izvršuje kar najhitreje in po strogo strokovnih pravilih. 35 5 knjigoveznico, Obenem priporoča svojo najbolje urejeno ki izvršuje knjigoveška dela od najpreprosteje do najfineje vrste. I Naročajte in širite sledeče leposlovne knjige: DostojevskiJ-Ii.vstlk: Besi. Roman ▼ IV. delih. Broš. 36 K, vez. 46 K, po pošti pripor. 4 K 60 v Teč. Oonoonrt-Pastnikin: Dekle Eliza. Roman. Broi. 10 K, vez. 16 K, po pošti 1„ K 80 v Tež. Carvantes-SorU: Tri noTele. Broš. 10 K, vez. 16 K, po pošti 1 E 80 ▼ Teč. Shakespeare -Zupančič: Sen kresne noči. Broš. 22 K, vez. 28 K, po pošti 1 K 80 r Teč. Ante DebelJak: Solnce in sence. Broi. 10 E, Tez. 14 K, po pošti 1 K 80 t Teč. Stritarjeva antologija. Uredil dr. It. Prijatelj. Broš. 18 E, po pošti 2 E 60 t Teč. Josipa Jurčiča zbrani spiaL Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. I. zvezek broš. 18 E, po pošti 3 E Teč, II. zrezek broš. 22 E, po pošti 2 E 60 t Teč. Knjige se naročajo pri založništva: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna, ulioa. 6. 66 4 I Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani obrestuje hranilne vloge po čistili s lata 1881. leta 1881. °/o brez odbitka pentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike. Kredit vseh vrst. Hranilne vloge K 70,000.000. Tekofi reiun. 1 11—3 Natiimila Delniška tifHr"*, d. d. v Ljubljani