Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - II Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Cena : Posamezna štev. L 25 Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina : Mesečna L 110 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Leto V. - Štev. 6 Gorica - 5. februarja 1953 - Trst Izhaja vsak četrtek PO NAPADU NA SLOVENSKE ŠOLE V GORICI V noči pred Svečnico je okrog 4. ure zjutraj eksplodirala bomba, ki so jo nastavili neznanci ob glavnih vratih šolskega poslopja v ulici Randaccio, kjer sta nastanjeni slovenska strokovna in nižja srednja šola. Bomba je pri eksploziji poškodovala vrata, zid in razbila 72 šip v šolskih oknih. Pok je bil zelo močan in slišen po vsem mestu. Kljub temu ni bilo na lice mesta nobenega stražnika, dokler jih o-krog sedme ure zjutraj niso poklica-H. — Otroci iz poškodovanih šolskih sob so bili pouka prosti zaradi mraza. Tretjo uro jutranjega pouka pa so v znak protesta zapustili šole tudi dijaki slov. liceja, višje gimnazije, učiteljišča in ostali dijaki nižje gimnazije. Profesorski zbor je ostal na svojem mestu. Slovensko časopisje (dnevnik iz Trsta) je novico o tem napadu objavilo na vidnem mestu s primernim poudarkom, italijansko pa jo je postavilo med kroniko, ker očividno ni moglo mimo nje z molkom. »Gior-nale di Triestev. je poročilo zasolil s sumnjo, da so bombo podvrgli slovenski elementi sami. — Policija sedaj zadevo preiskuje. Žfelimo ji več sreče kot pri dosedanjih bombnih napadih na hiše in imetje Slovencev. To je kratko poročilo o dejstvih, ki so bila znana ob času, ko to pišemo. Pri tem si ne moremo kaj, da bi ne povedali nekaj svojih pripomb. Po 15. septembru 1947 nosi odgovornost za življenje v Gorici italijanska republika, ki jo pri nas predstavljajo gg. prefekt, kvestor, župan in drugi nosilci javnih oblasti. Ti so po vesti in po zakonu dolžni skrbeti, da se v našem mestu izpolnjujejo državni zakoni in določila mirovne pogodbe. Njih naloga bi morala biti, da ohranijo tu mirno sožitje italijanske pretežne večine in naše manjšine, ki pač v nobenem pogledu ne more ogrožati skoro 50-milijonski italijanski narod. To dolgujejo italijanski oblastniki ne samo sebi in svoji državi, temveč vsej za-padni skupnosti narodov in vsemu človeštvu, ker je svet danes majhen in so bolečine na enem delu sveta bolečine vsega sveta. Če je to po vrhu še tako delikaten prostor, kot je državna meja v bivši Julijski Krajini, je njih naloga še važnejša. Žal, vse kaže, da pri nas narodni šovinizem kali trezen premislek. Ne samo da odgovorne oblasti v Gorici komaj kaj storijo za omiljenje narodnega nasprotstva med Italijani in Slovenci, temveč še dopuščajo, da se šovinizem nemoteno širi in razpihuje tudi v javnih glasilih in zastopstvih. Sad takega postopanja so bombni napadi in požari. Seveda so to povzročili »neznanci«.. Kdo so, ne vemo, a to vemo, da škodujejo ne samo nam, ampak še bolj italijanski državi sami. Vsaj to naj bi naši državni predstavniki iz-prevideli! Našim ljudem pa živo polagamo na srce: Ne dajte se oplašiti! Smo že dosti hudega pretrpeli pod fašizmom, vztrajajmo tudi pod demokratično vlado! Prej ali slej bodo izpregledali, da nam delajo krivico. Notranja in zunanja politika italijanske vlade Poslanska zbornica, ki je po sprejetju novega volilnega zakona odgo-dila svoje zasedanje, se je 3. januarja zopet sešla. Medtem je med tednom zasedal ministrski svet ter razpravljal o proračunu za leto 1953-1954. Proračun znaša 1.787 milijard dohodkov in 2.204 milijard stroškov. Primanjkljaj znaša 417 milijard lir ter je za 80 milijard manjši od lanskega, akoravno je predvideno, da bo znašala ameriška podpora 70 milijard manj kot lani in akoravno so vključene v novem proračunu svote, ki bodo služile za izpla-čitev 13. meseca upokojenim državnim uslužbencem in za izboljšanje vojnih penzij vdovam in sirotam. Druga zadeva, s katero se je bavil ministrski svet, je tako zvani pooblastilni zakon (legge delega), ki naj bi ga izglasil parlament in ki naj bi dal vladi pravico, izdati postavne dekrete (decreti legge). S temi dekreti bi vlada uredila službeni položaj in tudi plače državnih uslužbencev. Pooblastilo pa se ne nanaša na učitelje in profesorje, vojaške in sodne uslužbence, za katere se bo, oziroma se je že, kot pri sodnikih, posebej poskrbelo. V senatfi pa so razpravljali pretekli teden o zakonskem osnutku glede parlamentarne inkompatibil-nosti (nezdružljivosti), to je o tem, katere službe so nezdružljive s poslansko in senatorsko službo. Zakonski osnutek je poslanska zbornica že potrdila. Zakon ima namen, prepresti poslancem in senatorjem upravljanje služb pri državnih zavodih, pa tudi pri bankah in akcijskih družbah, ker bi upravljanje takih služb vplivalo lahko na nepristra-nost poslancev in senatorjev. Zgodilo bi se namreč lahko, da bi mo- Minister Dulles v Evropi Odločnost ameriške zunanje politike v Evropi in Aziji ral kak poslanec ali senator samega sebe službeno kontrolirati. Zagovornik tega zakona je tudi senator Don Sturzo, znani voditelj italijanske ljudske stranke v predfašistični dobi. Ta je prišel pretekli teden prvič v senat, kjer so ga njegovi prijatelji prisrčno pozdravili in kjer je držal svoj prvi govor glede zakona, o katerem so razpravljali. Ali bo zakon sprejet, je težko reči, posebno ker ga vlada ne urgira in ker je tudi stališče vladne večine deljeno v lem oziru. Notranja komisija senata se je bavila zadnji teden z novim volilnim zakonom, ki ga je poslanska zbornica že sprejela. Predlog komunističnega senatorja Terracinija, da bi se razpravljalo o njegovem novem volilnem zakonu skupno z že sprejetim Scelbovim volilnim zakonom, je bil zavrnjen. Senatna komisija je tudi določila, da ima že sprejeti Scelbov zakon prednost glede razpravljanja pred Terracinijevim in Rizzovim zakonskim osnutkom. Zavrnila je tudi zahtevo opozicije o skupnem razpravljanju Rizzovega osnutka o volilni propagandi s Scelbovim volilnim zakonom. Italijanski tisk se je pretekli teden bavil v veliki meri z obiskom ameriškega zunanjega ministra Fo-ster Dullesa v glavnih mestih evropske skupnosti. O tem obisku v Rimu nimamo kaj posebnega poročati. Zadnjo nedeljo je odletel z letalom v Egipt obrambni minister Pae-ciardi in sicer na povabilo egiptovskega diktatorja generala Neguiba. Spremljali so ga izvedenci vojske, mornarice in letalstva. Ta nenadni in nepričakovani obisk obrambnega ministra ni Angležem prav nič po volji. »Daily Telegraph« trdi celo, V začetku preteklega tedna je ameriški zunanji minister Foster Dulles govoril ameriškemu narodu o zunanji politiki. Njegov govor so prenašale radijske in televizijske postaje. V tem govoru je med drugim povedal tudi namen svojega o-biska v Evropi. Najprej je opozoril na nevarnost Sovjetske, zveze, ki obvladuje ves prostor od Kamčatke preko severnih japonskih otokov naravnost do Nemčije in sredine Evrope. »Na tem prostoru,« je dejal, »živi 800 milijonov ljudi, ki so zvarjeni v orjaško bojno silo, katero podpira industrijska proizvodnja ter moderno orožje z atomskimi bombami vred. To veliko področje Azije in Evrope, nad katerim imajo oblast naši sovražniki, ima vse naravne vire, medtem ko smo mi odvisni v veliki meri od dobrin, ki jih moramo dobivati iz prekomorskih dežel. To je nekaj razlogov, zakaj morajo Združene države poskrbeti, da bodo imele prijatelje in zaveznike na svetu. Sovjetski komunisti vodijo sedaj politiko obkoljevanja. Njihova strategija je v tem, da se polaščajo države za državo.« Dulles je govoril tudi o nevarnosti, ki preti Zahodni Evropi. »Ta del Evrope je bil vedno vojaško močan in njegove države imajo znatno vojaško tradicijo. Nesreča je v tem, da so te države uporabljale v preteklosti svojo vojaško moč za medsebojne vojne ter so druga drugi puščale kri. Zlasti Francija in Nemčija sta se dolgo časa v vsaki generaciji vsaj enkrat vojskovali. Sedaj je upanje, da se bosta združili v enotno evropsko obrambno skupnost in da bo njuna združena moč skupno z močjo ostalih zaveznic tolikšna, da rdeča armada verjetno ne bo skušala napasti Zahodno Evropo. To je dobra zamisel, ki jo naši dve stranki že dolgo podpirata. Žal, da je ta načrt zdaj nekam zamrl. Zdi se, kakor da bi nekateri Francozi in nekateri Nemci spet hoteli hoditi svoja ločena pota. Zato je predsednik Eisenhower naprosil mene in Stassena, ki vodi načrt za vzajemno varnost, da bi odšla še ta teden v Evropo. Želiva si ogledati neposredno položaj in videti, ali razpoloženje za združitev narašča ali upada.« Dulles je nadaljeval: »Združene države so naložile v Zahodni Evropi veliko denarja na osnovi teorije, da bo mogoče ustvariti enotnost. Od 40 milijard dolarjev, ki smo jih po koncu druge svetovne vojne poslal? v tujino, je skoraj 30 milijard šlo v Zahodno Evropo. Če bi tam ne prišlo do spremembe in tega res nočem verjeti, toda vzemimo, da tam bi ne bilo upanja na dejansko edinost, in če bi posebno Francija, Nemčija in Anglija nadaljevale svojo pot, potem bi bilo vsekakor potrebno, da bi malo premislili o ameriški zunanji politiki v zvezi z Evropo.« Iz teh Dullesovih besed sledi, da bo vprašanje evropske skupnosti glavni predmet razgovorov, ki jih bo imel Dulles in njegov spremljevalec da je ta obisk »skrajni poskus italijanske vlade, odvrniti javno mnenje od tega, kar se odkrito smatra kot diplomatski poraz Italije na Balkanu.« Italijanski tisk na ta sumničenja krepko odgovarja, vendar se človek ne more ubraniti vtisa, da je bil Pacciardijev nenadni obisk pri generalu Neguibu vsaj v sedanjem trenutku nepotreben in evropski skupnosti vse prej kot koristen. Stassen z zapadnoevropskimi državniki. Ameriški diplomatski krogi menijo, da smatrajo Združene države ratifikacijo evropskega pakta za edini dokaz dobre volje prizadetih evropskih držav. Pa ne samo to! S tem da je Dulles omenil med državami, ki hočejo hoditi ločena pola, tudi Anglijo, ki dejansko ne spada k evropski skupnosti, sklepajo diplomatski opazovalci, da bo tudi Anglija povabljena, da se bolj konkretno udeleži evropske skupnosti. To razlago daje tudi francoski tisk Dullesovim besedam. »Aurore« trdi celo, da Združene države želijo, da bi Velika Britanija pomagala Evropi ter se združila z njo, kajti »brez Velike Britanije ne bo mogla Evropa ne v političnem ne v gospo- darskem ne v vojaškem oziru postaviti kaj konkretnega na noge. Nasprotno pa je mogoče z Veliko Britanijo vse doseči. Vprašanje pa je, če bo znala Velika Britanija to razumeti.« Medtem sta Dulles in Stassen zadnji dan januarja že priletela v Evropo. Njun prvi obisk je veljal Italiji. V Rimu sta imela razgovore z De Gasperijem in z vsemi v tej stvari zainteresiranimi ministri in strokovnjaki. Nadaljnji obiski bodo veljali Parizu, Londonu, Bonnu, Hagu, Bruse-Iju in Luksemburgu, torej vsem prestolnicam evropske skupnosti in še Angliji povrhu. O poteku vseh teh razgovorov bomo prihodnjič kaj več povedali. Avstrijska mirovna pogodba Dne 12. januarja so Francija, Anglija in Združene države povabile Sovjetsko zvezo k razgovorom o avstrijski pogodbi. Ti razgovori bi se morali pričeti že zadnji petek. Sov-jetška zveza pa je medtem že odgovorila na povabilo zapadnih velesil z noto, v kateri trdi, da bi se moralo rešiti avstrijsko vprašanje na podlagi potsdamskih sporazumov. Obenem kritizira vsebino začasne, tako zvane »skrajšane« avstrijske pogodbe, češ da ta ne jamči obnovitve avstrijske države, ki bi bila v resnic? demokratična in neodvisna, in da nudi široko možnost za zopetno oživitev nacističnega režima v Avstriji. Končno je sovjetska vlada izjavila, da je pripravljena udeležiti se omenjene konference, toda pod pogojem, da ameriška, francoska in angleška vlada umaknejo načrt o skrajšani avstrijski pogodbi. Na to zahtevo so zapadne države odgovorile, da so pripravljene razpravljati o katerem koli vprašanju, ki bi moglo omogočiti sklenitev avstrijske pogodbe, vendar pa ne morejo sprejeti pogojev, ki se nanašajo Silna neurja na Holandskem, v Belgiji in v Angliji Holandska, Belgija in Anglija so bile pretekle dni pozorišče silnih viharjev in katastrofalnih poplav. V Severnem morju ob irski obali se je v soboto ponoči potopila angleška ladja »Princess Victoria«. Pri tem je našlo smrt 133 oseb. Nevihta je divjala dalje in zajela južnozapadno Holandsko, severno Belgijo in Anglijo. Na Holandskem je morje tako naraslo, da je preplavilo obširna področja in je voda vdrla v vasi in mesta. Ker je bilo morje silno razburkano, je dalj časa bilo vsako reševanje onemogočeno. Nasipi, desetletno naporno delo holandskega prebivalstva, so bili v nekaj urah vsi porušeni. Take katastrofe ne pomnijo od leta 1894 dalje. Voda je vdrla v hiše in jih porušila. Računajo, po še nepotrjenih vesteh, da je pri tej katastrofi izgubilo življenje tisoč oseb. Tudi veliko število živine je poginilo v valovih. Škoda je neprecenljiva, ker bo zemlja, preplavljena s slano vodo, ostala več let neplodna. Vihar je divjal z vso silo tudi nad Belgijo, kjer je morje preplavilo velike predele obmorskih vasi in mest. Tudi Velika Britanija je močno prizadeta. Izredno visoka klima je ob silni nevihti odnesla hiše, porušila mostove in železnice. Menijo, da je pri tej katastrofi prizadetih nad milijon oseb Holandske, Belgije in Anglije. na vsebino prihodnjih razgovorov. Tako zvana skrajšana avstrijska pogodba je obsegala prvotno osem sledečih členov: 1) Avstrija se prizna kot demokratična in samostojna država. 2) Prepove se politična zveza z Nemčijo. 3) Štiri velesile se obvežejo, da bodo spoštovale neodvisnost in neokrnjenost Avstrije v mejah, ki jih je imela 1. jan. 1938. leta. 4) Obenem se odpovedo vsem vojnim reparacijam napram njej. 5) Zavezniki povrnejo Avstriji vse zaplenjeno premoženje. 6) K tej pogodbi pristopijo lahko vse države, ki so v Organizaciji Združenih narodov in ki so se borile zoper Nemčijo. 7) Pogodba stopi v veljavo takoj po ratifikaciji s strani štirih velesil in Avstrije. 8) Štiri velesile se odpovedo vsaki avstrijski lastnini, ki jo zahtevajo kot nacistično lastnino ali vojni plen. Pozneje so k navedenim členom, na katere je Sovjetska zveza, izvzemši zadnjega, več ali manj pristala, pristavili na sovjetsko željo še tri člene, ki se nanašajo na dena-cifikacijo, demokratizacijo Avstrije in na omejitev njene oborožitve. Sedaj nočejo Sovjeti o skrajni mirovni pogodbi sploh ničesar slišati. Kratke novice Za naslednika gen. Van Fleeta, poveljnika kopnenih sil Združenih narodov na Koreji, je bil imenovan general Maxwell D. Tavlor. General Van Fleet je dosegel službeno starost ter bo stopil v pokoj. * Francoska zbornica je sprejela proračun, ki predvideva 3.831 milijard frankov dohodkov in 3.751 milijard frankov stroškov. Samo vojni proračun znaša 1.400 milijard frankov. Proti proračunu so glasovali komunisti, socialisti in nekaj posameznih poslancev. * V Združenih državah so porabili lani 5,988.470 ton časopisnega papirja, tako da je prišlo na osebo povprečno 40 kg časopisnega papirja. V preteklem januarju so producirali okoli 458.000 avtomobilov proti 285.744 avtomobilom lanskega januarja. * Kongres Internacionalne konference krščanskih sindikatov je sklenil, da bo preložil sedež svoje konfederacije iz Utrechta v Bruselj, kjer imajo tudi Svobodni sindikati svoj sedež. Druga predpostna nedelja Iz svetega evangelija po Luku (8, 4-15) Tisti čas, ko se je zbirala velika množica in so iz mest prihajali k Jezusu, je povedal v priliki: Sejalec je šel seme sejat. In ko je sejal, ga je nekaj padlo poleg pota in je bilo pohojeno in ptice neba so ga pozobale. Drugo je padlo na skalo; in ko je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo vlage. Drugo je padlo v sredo med trnje; in trnje, ki je z njim zraslo, ga je zadušilo. Drugo je padlo na dobro zemljo in je zraslo ter obrodilo stoteren sad. — Ko je to govoril, je zaklical: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša.«. — Njegovi učenci pa so ga vprašali, kaj pomeni ta prilika. On jim je rekel: »Vam je dano razumeti skrivnosti božjega kraljestva, drugim pa se daje v prilikah, da gledajo, pa ne vidijo, in poslušajo, pa ne razumejo. Prilika pa to pomeni: Seme je božja beseda. Kateri' so poleg pota, so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič in vzame besedo iz njih src, da ne verujejo in se ne zveličajo. Kateri so na skali, so tisti, ki z veseljem sprejmejo besedo, kadar jo slišijo — nimajo korenine: nekaj časa verujejo, ob času skušn jave pa odpadejo. Seme pa, ki je padlo med trnje, so tisti, ki slišijo, pa gredo in se v skrbeh in bogastvu in v nasladah življenja zaduše in ne obrode sadu. Ono pa, ki je v dobri zemlji, so tisti, ki besedo slišijo in ohranijo v dobrem in plemenitem srcu ter obrode sad v potrpljenju.« BOŽJI SEJALEC Lepa prilika o sejalcu ne bi potrebovala posebne razlage, saj jo je Gospod sam najlepše razložil. Pa vendar nekaj besedi k njej, ki zadene človeka v srce in mu začne izpraševati vest. »Seme je božja besedau,... Koliko lakoto in žejo je imelo judovsko ljudstvo, poslušati Jezusovo besedo. Luka v začetku današnjega evangelija pravi, da se je zbirala velika množica okrog Jezusa in so iz mest hiteli k njemu. Sv. Matej pa pravi, (pgl. 13), da je bila množica tako velika, da je moral stopiti v čoln in iz čolna pridigati žejnemu ljudstvu. In danes? Ljudje dreve v drugačna zbirališča, kjer se ne uči beseda božja, ne razlaga nauk resnice. Kdo pa ima še veselje poslušati pridige? Reci besedo »pridiga« pa vzbudiš v neštetih pojem dolgočasnega, nepotrebnega, antipatičnega, stvar, ki ne zanima in ne spada v življenje, se več, ki je naravnost nadležna. Zakaj? Danes ne poslušajo več besede božje, ker hočejo spali, beseda božja pa jih drami iz zaspanosti greha k življenju milosti. Beseda božja razočara nekatere, ker hočejo biti v nevednosti. Beseda božja biča in graja strasti in slaba nagnjenja, pa ljudje hočejo v njih živeti; in prav v tem je nekoristno in žalostno življenje prenekaterih. Beseda božja kaže proti nebesom, pa smo tako močno navezani na zemljo, da zamenjujemo večno in minljivo. Kaže pot k Bogu, pa smo navezani na stvari! To je tragika besede božje v človekovem življenju, v tem pa tudi tragika človeka samega, ki ne vs* več, kaj je Bog in kaj njegov končni cilj. Tragika tudi za naše cerkve, kjer se, ali ne pridiga ,več ali pa pridiga samo praznim cerkvam. * »...je padlo na dobro zemljo«. Kje je ta dobra zemlja, v katero bi padlo seme božje besede in obrodilo sad? Res, biti bi morali veseli, če bi vsaj četrtina duhovnikovih besed padle v dobro zemljo in obrodile sad. Pa je resnica drugačna! So ljudje, ki poslušajo duhovnika samo materialno, z ušesi, s srcem so pa vse drugje. »Poslušajo, pa ne slišijo.« Duhovnik se inuči, razlaga resnice in nauk, ki ga ne prakticirajo že leta in leta, čeprav ga poznajo, pa so raztreseni na vse mogoče načine. Mislijo na duhovnika, zakaj neki že ne neha s svojim govorom, mislijo na sestanek, ki ga imajo s kom pred cerkvijo po maši, mislijo na popoldanska razvedrila, kjer jim bo veter odnesel še to malo, kar se je nanje morda le obesilo proti volji, mislijo na nogometno tekmo in na moštvo, v katerega stavijo svoje upanje, da bodo zadeli milijone... Pa so drugi, ki poslušajo duhovnika govoriti, pa takole sami pri sebi pravijo: »Stara roba! Saj vse to znam na pamet.« — Če znaš? Bog ve, malo verjetno, samo zdi se ti, da znas. In tako zapravljajo priliko, ko bi lahko s pridom nabrali kaj za teden dni življenja in dela. Oh, ali niso ti ljudje trda cesta, grmovje, plevel, trnje, v katero pada seme božje besede brez uspeha. In ti, ki to bereš? Tudi ta beseda je pisana kakor božje seme, ki hoče pasti v tvojo dušo. Si tudi sedaj, v tem trenutku trda skala, pot, trnje? Bodi njiva, mehka in preorana, ki sprejme besedo božjo z veseljem in potrpljenjem v lastno srečo in zveličanje! Poslušajmo božjo besedo, ker »Bog enkrat govori, drugič ne ponavlja« (prim. Job 33, 14). Dolžnost imamo poslušati onega, ki nam resnično besedo božjo oznanja. Duša naša pa bodi dobra zemlja, v kateri bo seme božje zraslo in obrodila stoteren sad. ZA KATOLIŠKI DOM Darovi za Katoliški dom Tosoni Ivanka - Tolmezzo - Lir Simčič Marija - Rim - - » Testen Frane - Belapeč - - b Rosenvirth Albin - Belapeč - » Debenjak Karolina - Gorica » Cene.................................» Bogataj Marija - Gorica - » Bratina Virgilij - Tržič - - » Po 10 dolarjev: Anton Oblak - Cleveland; O. Minn 300. 500.— 1.500.— 670. -1.000. -. 15.000,— 5.000,— 5.000,— Likozar -18.600,— Canada; John Šušteršič Po 5 dolarjev: John Glivar, Colo.; N. J. Vraničar, Joliet; J. Novak, Wis.; John Francik, Colo.; Rev. France Gaber, Minn.; El Gross, Euclid; Joseph Matoch, Wis.; Bogomir Čokelj, Fla.; Mary Bratkovič, Cleveland; Josephi- ODGOVOR DRŽAVNEGA TAJNIŠTVA NA NOTO JUGOSLOVANSKE VLADE DNE 15. DEC. 1952 3. Žalostni položaj, v katerem je vera in Cerkev v Jugoslaviji, je zal, samo izvedba teh izjav in načel. Zakonske odločbe glede vere, ukrepi zakonitih oblasti, pobude komunistične partije in sindikatov, ravnanje s številnimi verniki in položaj, v katerem se nahajajo škofje in velik del klera, se zdi, da teže za tem, da polagoma iztrebijo vero in še posebej katoliško Cerkev. Tudi tu naj zadošča, če navedemo samo nekatera značilna dejstva. Pred vzpostavitvijo komunističnega režima je bilo v Jugoslaviji 152 katoliških listov — dnevnikov, mesečnikov, revij, itd. — Tem publikacijam je odgovarjalo gotovo število založb in tiskarn, od katerih jih je bilo 24 posebno važnih. Trenutno so vse tiskarne in katoliške knjižne založbe v rokah države. Dnevniki, tedniki, mesečniki, revije, razni škofijski in župnijski listi so bili na ta ali oni način ukinjeni. Za nekaj časa so živeli nekateri lističi, tako »Verski list« v Mariboru, »Oznanilo« v Ljubljani, »Gore srca« v Zagrebu. Vsi trije lističi, že tako omejeni v številu izti-sov, so morali drug za drugim prenehati izhajati. Danes ves katoliški tisk predstavlja »Vjesnik«, mesečnik za duhovnike, ki izhaja v Djakovu, in pa »Blagovestu, mesečnik v Beogradu, ki pa ima zelo velike težave za tisk. Nekaj mesecev izhaja v Vipavi na štirih straneh v polovični obliki mesečnik »Družina«, ki jo izdaja apostolski administrator v Novi Gorici. In ti katoliški lističi bi bili takoj ukinjeni, če bi hoteli vsaj malo odgovoriti na natolcevanja, ki jih načrtno širi komunistični tisk proti vsemu, kar je spoštovanja vredno in sveto za vernike. Dejansko danes v Jugoslaviji ni več možno tiskati knjig verske vsebine. Vsi katoliški vzgojni zavodi — ki jih je bilo na stotine z desettisoči gojencev — so bili zaprti. V. vseh državnih šolah katerikoli stopnje, je bil verski pouk odpravljen, materialistično brezboštvo pa je obvezno. Mnogi vzgojitelji, ki niso učili in ne izvrševali brezboštva, so bili odstranjeni iz šol, prav tako številni učenci pod pretvezo, da obiskujejo cerkev. Zagrebški »Vjestnika je 22. februarja 1952 objavil, da so bili številni učenci izključeni iz srednjih šol zaradi verskih deliktov, t. j. ker so bili odsotni iz šole na božični dan. Dvaintrideset dijakov je bilo izključenih iz rednih šol t' Mariboru v prvih mesecih 1952, ker so obiskovali cerkev. Nadaljuje se zapiranje duhovnikov pod pretvezo zločinov, ki jih niso zagrešili: skoro vselej so obsojeni na najvišjo kazen, ki jo zakon predvideva. Okrog 200 jih je še vedno v ječah. V zadnjih letih je bilo okrog 30 duhovnikov izdajalsko ubitih, krivci pa niso bili odkriti ali niso bili kaznovani ali pa kaznovani s smešno nizkimi kaznimi. Tisk neprestano napada kler in vzpodbuja državljane k sovraštvu in preziranju duhovnikov. Duhovniki žive v revščini. V izvajanju agrarne reforme se je često pri njih šlo preko mere, ki jo določa zakon; seilaj pit se zahtevajo pretirane takse od cerkvene lastnine, istočasno pa je vernikom prepovedano podpirati njihove pastirje. V nekem mestu je. bil zaplenjen na škofiji ves denar za svete maše. V drugem kraju je bila stolnica obsojena na denarno kazen 10.000 dinarjev, ker je cerkovnik z nekega oltarja pobral nekaj dinarjev, ki so jih darovali verniki. Sovražni ukrepi ne prizanašajo niti škofom. Medtem ko je zagrebški nadškof msgr. Stepinac izven ječe na »pogojni« svobodi, je msgr. Cule, mostarski škof, še (Nadaljevanje in konec) vedno v ječi. Msgr. Garkovič, apostolski administrator v Zadru, je dejansko konfiniran v mestu; msgr. Nežic, poreško-puljski administrator, je v Pazinu v istih okoliščinah. Škofje naletijo na velike težave v izvrševanju svoje dolžnosti, posebno ob pastoralnih vizitacijah. Prepovedano jim je iti v nekatere župnije; v drugih pa komunisti organizirajo manifestacije sovraštva in nasilja, ne da bi bili kaznovani. Dne 20. januarja 1952 je msgr. Vovk, ljubljanski apostolski administrator, bil napaden na postaji Novo mesto, ko je šel v neko župnijo na versko prireditev, in težke opekline, ki jih je dobil, so ga prisilile na dolgo zdravljenje. Samo eden od krivcev je bil obsojen pogojno na devet dni. Msgr. Banič, apostolski administrator v Šibeniku, je bil na svojem vizitacijskem potovanju tudi deležen raznih napadov. Škofje so izpostavljeni pogostim zasliševanjem, strahovanju in grožnjam od strani policije. Zgoraj omenjeni msgr. Vovk je bil pomladi 1952 obsojen na težke denarne kazni, ker je v okrožnicah na svoj kler razložil katoliški nauk o splavu in o pričevanju vere. Poslovanje in sam obstoj semenišč — tako potrebnih za vzgojo klera — naletijo na številne težave. Osem semenišč je bilo zaprtih; zgradbe nekaterih, ki so še odprta, so delna zasedene. Tako v Zagrebu, Ljubljani, Splitu. Preostala semenišča so predmet zatiranja in so v težkih finančnih stiskah, ne samo zaradi zaplembe cerkvenega premoženja, ampak tudi zato, ker jim je. praktično skoro vselej onemogočeno zbiranje darov v denarju ali naravi in sprejemanje podpore od katoličanov iz inozemstvu. Kot posledica zasedbenih ukrepov ali konfiskacije so bila zaprta mala semenišča v Mariboru, Ljubljani, Senju, Skoplju (Prizren), Subotici, Sarajevu (Travnik). V vsej Sloveniji ni niti enega malega semenišča, zakaj ni vreden tega imena penzionat v Vipavi, apostolski administraturi Nove Gorice. Enako ni niti enega malega semenišča v Črni gori, v Bosni in Hercegovini, v Vojvodini, v Macedoniji. Kar zadeva Hrvatsko, je minister dr. Miloš Zanko, predsednik sveta za izobrazbo in kulturo z okrožnico 31. januarja 1952 odredil, da morajo vsi fantiči poti 15 letom starosti obiskovati samo državne šole, kjer se poučuje, kakor smo že rekli, samo marksizem. Zato mala semenišča ne morejo imeti gojencev v prvih štirih razredih gimnazije. V Sloveniji, Bosni in Hercegovini so bile razpuščene vse ženske verske kongregacije. Katoliške organizacije so prepovedane skoro po vsem ozemlju ljudske federativne republike Jugoslavije. Celo svoboda bogoslužja je omejena in onečaščena. Svetišča so bila odtegnjena uporabi in v nekaterih primerih odvzeta katoličanom in dana nekatolikom: tako je bila starodavna cerkev križniškega reda v Ljubljani dana starokatoliški sekti, ki v mestu skoraj nima privržencev. Velika cerkev presvetega Odrešenika na Reki je bila podrta; druge cerkve so bile porušene v Banatu in drugje. Važno Marijino božje-potno svetišče na Ptujski gori je bilo spremenjeno v muzej proti volji cerkvena oblasti itd. Civilne oblasti odklanjajo dovoljenja za zidavo novih cerkva in z veliko težavo dovoljujejo popravilo gotovih že obstoječih cerkva. Procesije so skoro povsod prepovedane; nasprotuje se slovesnostim, ki se navadno ne Jarc, Ind.; A. Žilko, Calif.; Rev. M. J. Blenkush, Ca].; John Čerček, Cleveland; Marija Pogon, Pa.; Fr. A. Pavel, S.D.B., Calif.; Mrs. O. Bencan, 111.; John Sedmak, Ohio; Albert Strancar, Cleveland; J. A. Ovnak,. Ohio; M. R. Tometz, Minnesota; Janez Semen, Cleveland = lir 65.100.— V sredo 11. februarja ob 8.30 zvečer bo tretji prosvetni večer v Gorici na Placuti. Pridite vsi! vrše ob priliki novih maš. Tudi pouk katekizma je zelo omejen. Na Uniatskem je bil z že omenjeno okrožnico z dne 31. januarja 1952 odpravljen iz šol verski pouk katekizma. Slično odredbo so takoj izdale tudi druge ljudske republike. Poleg tega je ta okrožnica prepovedala zbirati otroke k pouku katekizma tudi v zgradbah ob cerkvi, v župniščih ali privatnih hišah. V Sloveniji morajo duhovniki (po zakonu 21. junija 1951) dobiti posebno dovoljenje za pouk katekizma v cerkvah in dovoljenje je omejeno samo na pouk ob prazničnih dneh. Številni duhovniki so bili kaznovani z globo ali zaprti, ker so poučevali brez dovoljenja. — V Bosni in Hercegovini je bil pouk krščanskega nauka v šolah prepovedan od leta 1951 s pretvezo, da je cerkev ločena od države; na drugi strani pa ni dovoljen niti v cerkvah, ker se mora ves pouk vršiti samo v šolah. Resne ovire se postavljajo podeljevanju zakramentov. Številne vernike je napadlo časopisje ali so bili odpuščeni iz službe zaradi sledečih zločinov: sklenili so verski zakon, dali so krstiti otroke, imajo sina v semenišču, praznične dne ve niso šli na delo. Tako je n. pr. »Ljudska pravica« r Ljubljani dne 13. septembra 1952 grozila z odpustom iz službe neki babici, ker je nekega državljana vzpodbujala, naj da krstiti svojega sina. Duhovnik Peter Beri-ša, župnik v Djakovici, je bil obsojen 24. oktobra 1952 na trideset mesecev zapora, ker je skušal urediti zakonski položaj nekaterih svojih župljanov, ki so sklenili zakon samo pred civilno oblastjo. Samo dejstvo, da hodijo v cerkev je za mnoge zelo veliko tveganje. Že smo spomnili zgoraj, da so bili nekateri učitelji odpuščeni od poučevanja in gojenci izklju-ceni iz šol, ker so hodili t) cerkev. Vojaki so posvarjeni pred obiskom svetih obredov. Izpolnjevanje verskih dolžnosti je, kakor smo videli, prepovedano komunistom. Poleg tega so civilne oblasti odpravile vse verske praznike, tudi najbolj slovesne, kakor božič, in naložile dolžnost iti v šole tiste dni ali biti v uradu ali na delu. Celo na nedelje morajo gojenci na delo ali morajo se udeleževati izletov ali zborovanj, ki jim onemogočajo izpolnitev verskih dolžnosti. Celo v cerkvah je med službo božjo navzoča policija ,da nadzoruje duhovnike in vernike. Če so kljub temu v Jugoslaviji cerkve zelo močno obiskane, to dejstvo ne potrjuje kake verske svobode, ki je dejansko ni, marveč dokaže preprosto kako živo in globoko je versko čustvo v vernikih. Tako dolgo vrsto ukrepov in sovražnih dejanj proti veri in Cerkvi je spremljala in še vedno spremlja in podpira strašna gonja po tisku, ki često brezobzirno pači besede, dejstva, dokumente in zliva brez prestanka natolcevanja, težke žalitve proti ustanovam in najbolj spoštovanja vrednim osebnostim katoliške cerkve. 4. Problem društev tako imenovanih »ljudskih duhovnikov«, je treba gledati v luči takšnega verskega položaja. Znano je, da so pri začetku teh društev civilne oblasti. V velikem številu primerov so duhovniki bili in so prisiljeni se vpisati s strahovanjem, grožnjami, z obljubami, da bodo mogli bolj svobodno vršiti svoje poslanstvo kot župniki, z vabami na ekonomske koristi, ki jih imajo duhovniki člani. Tako pa so mnogi duhovniki, samo zato, ker niso člani takih društev, močno ovirani pri izvrševanju svoje službe; drugi nisd mogli zasesti župnij, na katere jih je imenoval škof, ali pa niso mogli tam ostati. V zgo- raj imenovanih društvih so oni, ki imajo poseben vpliv — po navodilih od zunaj — duhovniki, ki često niso v redu z božjo vero ali cerkveno disciplino, stvari, ki so povzročile kanonične sankcije. — Policija je navzoča pri sestankih, kamor pridejo pogosto tudi politične oblasti. Držijo se govori, v katerih se odkrito im javno graja delo škofov in tudi Cerkve. Ozko sodelovanje je družilo in druži ta društva E »Ljudsko fronto« in preko te jih je povezovala s komunistično stranko, kakor jih sedaj povezuje z Zvezo komunistov Jugoslavije. 7 ako stanje stvari ni moglo ne zanimati škofe, predvsem zato, ker taka dntštva hudo matijo cerkveno disciplino in nudijo nevarnost za razkol med duhovščina in hierarhijo. Ta strah škofov je tudi opravičen iz dejstva, da pravila imenovanih društev ne zagotavljajo v zadostni meri spoštovanja in odvisnosti od škofovske oblasti. Naravo dolžnosti, ki povezujejo duhovnike s škofi in ene kaJior druge s sveto stolico, pa vsi poznajo iz Zakonika kanonskega prava. 5. V sled tako žalostnega položaja, v katerem so katoličani Jugoslavije, smatra sveta stolica za dolžnost, da splošno natančno določi, katere so temeljne pravice katoliške Cerkve, katerim se sveta stolica ne more odpovedati in katerih nepriznavanje bi že vnaprej izjalovilo vsako možnost uspešnih razgovorov z jugoslovansko vlado. Katoličanom mora biti zagotovljena svoboda ne samo obiskovati cerkve, marveč tudi pokazati svojo vero z udeležbo pri obredih in zakramentih, na romanjih in pri procesijah. Nihče ne sme biti nadlego-van zaradi teh motivov: nobenemu se ne sme ovirati ali prepovedovati vršitev verskih dolžnosti. Katoliškim staršem je treba priznati pravico ne samo, da dajo krstiti svoje otroke in jih pošiljati v cerkev, ampak da jih dajo v pouk in vzgojo v katoliške šole, katerih obstoj in delovanje morajo civilne oblasti spoštovati. Prisiliti katoliške starše, da njih otroci rastejo po protiverskih načelih in programih, je resnično težka kršitev svobode vesti. Katoličani ne smejo biti v takem položaju, da jim je nemogoče imeti lasten tisk, ki prinaša in razlaga različne točke katoliškega nauka. Katoličanom mora biti dana možnost ustanavljati društva, katerih na-združevati vernike v verske na-nabožnimi, karitativnimi ali apostolskimi nameni, ki imajo vedno in edini namen splošno dobro. Prav tako morajo biti verniki svobodni v prispevanju za vzdrževanje klera, bogoslužja in karitativnega delovanja, za popravila svetišč in zgradb novih cerkva. V vsem tem delovanju, ki ga zahteva nauk in disciplina katoliške Cerkve, morajo biti verniki v stiku in odvisnosti od svojih škofov — brez nedovoljenega vmešavanja in ovir o Gorici ugotavlja, da se je 2. februarja 1952 zjutraj izvršil v Gorici nov bombni atentat, to pot proti šoli s slovenskim učnim jezikom v ulici Randaccio, atentat, ki je zbudil največje ogorčenje med Slovenci na Goriškem. Ta atentat je zadnji od dolge verige bombnih napadov, ki si sledijo od leta 1947 dalje in so naperjeni proti fizični in moralni imovini slovenske manjšine v Ita- liji, bodisi posameznikov bodisi vse skupnosti. Pristojna oblast ni niti enkrat izsledila krivcev. Ugotvalja nadalje, da je namen teh atentatov ustrahovati slovensko manjšino tr* ščuvati proti njej. Ugotavlja tudi, da so vse zahteve Slovenske demokratske zveze, da se namreč slovenska manjšina v Italiji z zakonom zaščiti, ostale do tu brez odmeva. Zato u imenu slovenske manjšine v Ita- liji živo in ogorčeno obsoja vse bombne napade, ki si eden drugemu sledijo, po. sebno pa zadnjega, ki. je bil izvršen proti šoli in zahteva, da vlada ukrene vse potrebno, da se izsledijo in kaznujejo vsi krivci, tako materialni kot moralni, ter da končno izda zakonske ustavne ukrepe za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Vodstvo SDZ v Gorici Pridružil se je tudi občinski svet Ob zaključku redakcije pričujoče številke smo zvedeli, da je bilo v torek opoldne pri goriškem prefektu zastopstvo slov. občinskih svetnikov, in sicer gg. Bratuž, Birsa in Pavlin. G. prefekt jih je sprejel v navzočnosti goriškega župana dr. Bernardisa ter se z njimi porazgovoril ne samo o napadu na slov. šole, temveč tudi o drugih zadevah slov. manjšine v Italiji. Zvečer je potem bila občinska seja, na kateri je g. župan prebral izjavo o napadu na šolo v ulici Randaccio. $č izjavi dr. Bernardis obsoja napad in napadalce. Vsi pristojni svetniki, tudi večinski, so izjavo vzeli na znanje in jo odobrili. Tako je občinska seja v torek proti pričakovanju mirno potekla, ker so vsi pokazali dobro voljo. K temu samo čestitamo. — G. prefekt je sprejel tudi zastopstvo dijakov. Občni zbor SKPD V sredo 28. jan. se je vršil običajni vsakoletni občni zbor Slovenskega katoliškega prosvetnega društva v Gorici. Udeležba članov je bila majhna, a kljub temu se je občni zbor vršil kot določajo pravila. Po prečitanju zapisnika je sledilo poročanje posameznih referentov. Iz tega smo razvi-deli, koliko je SKPD naredilo v preteklem letu za kulturni podvig slovenskega ljudstva. Največje zasluge pri tem ima pač pevski zbor, ki ga vodi prof. Mirko File j. Po razrešnici odbora so sledile volitve novega odbora, ki pa je z nevelikimi izjemami o-stal isti. Novemu odboru želimo obilo uspeha pri nadaljnjem kulturnem delu na Goriškem! Za dokončno razmejitev v Brdih V zadnjih dneh je jugoslovanska vlada prevzela iniciativo za točno določitev državne meje med Italijo in Jugoslavijo v Brdih na odseku od Kolovrata do Gorice. Gre tu le za nekatere manjše popravke meje, med drugim tudi pri Št. Mavru, da bi tako omogočili boljšo cestno povezavo med Brdi in Novo Gorico. Prijave dohodnine Dne 31. marca poteče rok za prijavo dohodnine po Vanonijevem zakonu. Obrazci za prijavo so letos bolj enostavni in jih bodo davčni zavezanci dobili na dom, lahko pa jih dobijo tudi po trafikah. V glavnem so predpisi in olajšave glede prijave dohodkov isti kot lansko leto. Prijaviti je treba dohodke iz leta 1952 za odmero davkov v finančnem letu 1953-54. Zastopniki sindikatov pri prefektu Pri goriškem prefektu se je zglasilo posebno odposlanstvo pod vodstvom tajnika goriških sindikatov, ki je prefektu predo-čilo težak gospodarski in socialni položaj na Goriškem, ki je izmed vseh provinc v Italiji najslabši. V Gorici je namreč 10°/o brezposelnih. Veliko krivdo pri tem imajo tudi istrski begunci, ki spodrivajo celo italijanski domači živelj. Teh beguncev je v Gorici 9518. Odposlanstvo je prosilo za učinkovit vladni nastop, za pomoč krajevni industriji, začetek novih javnih del in revizijo proste cone, ki služi le nekaterim industrijcem in trgovcem. Škofja Loka V Škofji Loki so imeli ob cesti lepo kapelico in v njej kip Matere božje. Pred par tedni so ponoči neznanci odnesli Marijin kip in ga z mosta vrgli v valove Save. Kip je bil oblečen in obleka Marijina se je zataknila ob vejevje ob bregu. Tako je ostal kip nepoškodovan. Marija ni utonila in hudodelstvo je tako prišlo na dan. DROBNE NOVICE Pomanjkanje v sovjetiziranih državah je vedno večje. Češkoslovaška, ki je bila nekoč med državami, ki so pridelale največ sladkorja, je racioniranje sladkorja še bolj poostrila. Otroci bodo dobivali 1.400 gramov, državni uslužbenci 1.200 gr, ostali pa pol kg sladkorja na mesec. Komunistične oblasti opravičujejo pomanjkanje s slabo letino sladkorne pese in s sabotažo poljedelcev. * V Veliki Britaniji so nakopali lansko leto 224,930.000 ton premoga, od katerega so izvozili okroglo 11 milijonov ton. Rdeče odlikovanje Moskovski dnevniki so objavili dekret Najvišjega Sovjeta, s katerim podeljujejo patriarhu Aleksiju, primasu ruske pravoslavne cerkve, red rdeče zastave dela. Odlikovanec je star 70 let. Bil je metropolit v Leningradu med obleganjem mesta po Nemcih. Po vojni je bil eden največjih pobornikov v kampaniji »za mir«. S tem si je od brezbožne komunistične vlade za-služil omenjeno odlikovanje. Možje in fantje! Ne pozabile na svojo skupno mesečno mašo pri sv. Ivanu, ki bo v nedeljo 8. febr. ob 8. uri zjutraj. Pridite vsi! DAROVI Za SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠČE Ob 60-letnici Alojzijevišča so prispevali za vzdrževanje revnih dijakov v zavodu: N.N. iz Gorice 10.000; N.N. iz Benečije 500; ga. Terčon Olga v spomin blagopokoj-nih staršev 1000; gdč. Milka Marinič 500; N.N. 10.000; N.N. iz Štandreža 2000.— lir. Vodstvo se vsem velikodušnim darovalcem iskreno zahvaljuje. Hkrati pa prosi tudi druge prijatelje in znance, da bi se v tem jubilejnem letu pogosto spominjali našega zavoda. Vsak, tudi skromen dar, je dobrodošel. Ne pozabite, da bi bilo marsikateremu našemu dijaku onemogočeno študirati, če bi dobrotniki ne prispevali z darovi! Za SLOVENSKO SIROTIŠČE N. N. iz Gorice 500; K. F. 500; N. N. eno novo volneno majo. Iskren Bog plačaj! Prejeli smo nekaj izvodov koledarja Svobodne Slovenije. — Dobi se na upravi >>Katoliškega glasa« LISTNICA UPRAVE Z današnjo številko smo ustavili list vsem onim, ki niso poravnali naročnine za 1. 1951. — Priporočamo ostalim, naj pohitijo s plačilom. Na upravo prihajajo pisma s protesti, ker naročniki ne prejemajo lista pravo-časno. Vsem dajemo v vednost, da list pošiljamo redno vsak četrtek dopoldne, za Italijo kakor tudi za inozemstvo. Ce kdo lista ne dobi do časa, naj pogleda na domači pošti, če ni tam krivda. V nasprotnem primeru naj opozori upravo, da bomo podvzeli potrebne korake. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici NI RES, da je »Duhovno življenje« najboljša revija na svetu, kot to ponavljajo druge revije o sebi, da je »Duhovno življenje« nenadkriljiv časopis, da je »Duhovno življenje« napol zastonj, da »Duhovno življenje« bere pol sveta. mn POZOR ! POZOR! POZOR! DARILNE POŠILJKE Ali ste že naročili darilno po&iljko pri tvrdki IMPORT C I T R U S EXPORT TRST - TORREBIANCA 27 - TELEFON 24467 Storite to čimprej, ker Vaši sorodniki, znanci in prijatelji nujno potrebujejo in pričakujejo Vašo pomoč. iiiil '",v‘ ) Duhovno 1 1 |VLJ€OJ€ jL Lfi v i v n e.StPj.fMTUfit ^ n c, 1J - XXI « J A OOP,L RES PA JE, da nudi »Duhovno življenje« močno duhovno hrano, potrebno vsakemu, ke* vsi imamo poleg telesa tudi dušo, da daje to hrano v okusni obliki in obleki, da je »Duhovno življenje« vedno moderno in aktualno, da je »Duhovno življenje« brez dvoma vredno svoje cene. VZEMI GA V ROKE, kadar se ti upro kričeče revije, tako boš spet našel sam sebe, kadar si naveličan življenja, spet boš našel njegov smisel, kadar se ti zdi, da si tako sam sredi tujine, našel boš spet svoj dom, svojo zemljo, kadar si strt v spoznanju ničnosti vsega bitja in žitja na zemlji, odkril se ti bo znova košček večnosti. NAROČI BERI ŠIRI »DUHOVNO ŽIVLJENJE«