424
Politični pregled.
Draginjske priklade. — Dr. Ferjančič je v državnem zboru stavil interpelacijo, če misli vlada za bodoče leto ljubljanskim uradnikom tudi dovoliti draginjske priklade. Skliceval se je na to, da v Ljubljani še vedno vladajo tiste neugodne razmere, ki so nastopile po potresu. Posebno so stanovanja vedno nenavadno draga. — Vlada namreč za bodoče leto ni več vsprejela nobenega zneska za izredne uradniške draginjske priklade v Ljubljani v proračun.
Jezikovno vprašanje. — cehi mislijo predlagati v državnem zboru, naj se proglasita nemščina v in češčina za uradni jezik v vseh deželah češke krone in v Šleziji pa poleg tega še poljščina. Vsi ti jeziki naj bodo popolnoma jednakopravni v šolah, notranjem in unanjem uradnem poslovanju. Ta piedlog podpirali bodo pa tudi Poljaki, kakor je razvidno iz poljskih glavnih glasil. Vlada mu tudi menda ni nasprotna. Liberalci in narodni Nemci se bodo seveda upirali, a ti pa vendar ne morejo preprečiti, ako.vlada ima resno voljo temu predlogu pomagati do večine. Dvetretjinske večine pa zanj ni treba, ker se ž njim ne preminja ustava, temveč hoče se le izvesti. Za uradnike vešče jedino nemščine, se bode potem odločil rok, do kdaj se imaj češčine ali poljščine priučiti. Starejšim se bode pa morda lahko to tudi prizaneslo. Porabili se bodo lahko na mestih, kjer bodo samo z nemščino izhajali, ali pa prestavili v druge krono vine.
Škofovska beseda o pravem času. — Pod tem naslovom je „Primorski list" priobčil nastopni članek: Nesrečna koalicija je večini avstrijskih katoličanov glave zmešala. Tako zvana načelna vprašanja, od katerih je odvisno naše življenje, so skrili pod mernik in. v roke segli liberalcem in Judom Takega pobratimstva ni še dolgo svet videl! Toda Taafte, Windischgratz, Badeni so izvrstno poznali umetnost, kako se mora coprati, da ob enem dež gre in solnce sije. Koalicija pomeni smrt logike, breznačelnost nedoslednost; koalicijska politika je najhuje gorje, ki more zadeti državo, ker vzagaja državljane za politički in socijalni nihilizem, za anarhijo Skrajen čas je bil, da je mej naš politiško - koalicijski kaos zasijala luč. Ta luč je beseda avstrijskih škofov. Naši škofje so se obrnili do IV. avstrijskega shoda s posebnim pismom, v katerem so avstrijskim katoličanom v kratkih potezah narisali program, na kojega podlagi naj bi odslej skupno postopali. Glavne točke tega programa so: 1. svoboda katoliške cerkve brez nadležnega, morečega birokratskega nadzorovanja; 2 šola naj se temeljito prevstroji na verski podlagi; 3. pokrajinska avtonomija na podlagi zgodovinskega prava; 4 Avstrija ostani nedeljiva monarhija; 5. narodna ravnopravnost; 6. korenita socijalna reforma. Opozarjamo posebno na zadnjo točko ; kajti ravno ta je, ki se od škofov posebno povdarja. Povzdiga kmetijskega in obrtnijskega stanu skrb za nižje, ubožno ljudstvo, pa odstranjenje nepoštenega tekmovanja S tem se odobruje krščansko socijalno gibanje in opravičuje pošteni antisemitizem. Zdaj vsaj vemo, pri čem smo Pozor! Pozor! kličemo prvič onim. ki še zdaj menijo, da so z narodnostnim vprašanjem rešena vsa druga vprašanja Pozor! drugič onim, ki se vedno še preradi solucijo ob ministerski milosti. Ministersko solnce je zelo slepilno. Ne zabimo. da grof Badeni je še zmerom ministerski predsednik; in grof Badeni pa dr. Lueger sta nasprotna pola; grof Badeni je zavetnik Židov, somišljenik liberalcev. In grof Badeni si bo na vse kriplje prizadeval, da si utrdi svoj stol. In grof Badeni bo obsipal z milostmi, s koncesijami, z naslovi one ki bode hoteli na kolena poklekati pred koalicijskim nestvorom. Bodimo trdni Škofovska beseda vzdržuj nas. Badeni ali kedorkoli pride za njim — vedeli, da naša zahteva, cela, nedeljiva ostane: Svoboda cerkve, svoboda šole, osvoboditev krščanskega 1 udstva od Judov in kapitalistov !
Domovinski zakon. — Državni zbor sedaj nadaljuje podrobno debato o dom vinskem zakonu. V petek se je generalna debata bila končala. Za prehod v podrobno debato glasovalo je 195 poslancev, proti pa 73, mej njimi trije Lahi. drugi pa sami Nemci. Pomenljivo je, da so glasovali proti domovinskemu zakonu celo nekateri narodni Nemci, ki zastopajo kmetske občine. To jedino iz sovraštva do Cehov, ker se boje da se cehi potem preveč naselijo v nenemških mestih. Izmej dunajskih poslancev je za novi domovinski zakon glasoval jedino prof Suess, kateri ne misli več kandidovati za državni zbor. Volilno gibanje na Ogerskem. — Sklicujejo se volilni shodi po vsej deželi. Tudi vsi ministri so na agitacijskem potu. Povsod mnogo govore, a le malo jasnega povedo. Vladni privrženci zabavljajo povsod proti ljudski stranki. Tudi kri je že tekla pri ogerskih volitvah. V jednem kraju so se že vladni in opozicijski agitatorji hudo sprijeli. Vladnim pristašem so pomagali žandarji. Dve ženski ste bili hudo poškodovani. V Kecskemetu je v nedeljo govoril vodja ljudske stranke grot Zichy. Vladni pristaši so priredili grozen škandal. Pristaše ljudske stranke so napadali na vozovih, jih pretepali in vanj so blato metali. Policija je to lepo mirno gledala. Ko je grof Zichy govoril, so vladni pristaši in košufcovci grozno kričali Poseben krik je pa nastal, ko je grof rekel, da bi njegova stranka privolila tudi v povišanje kvote. Po mestu je bilo polno vojakov.   Videlo se je,   da se bodo letošnje ogerske vo-
425
litve vršile v znamenju bajonetov. Vlada bode pač napela vse sile, da vrže grofa Zicbvja. Če on ne bi bil voljen, bi ljudska stranka povse delavnosti ne mogla razviti.
Rusija in Nemčija. — Veliko važnost pripisujejo nemški listi temu, da se je ruski car na svojem potovanju te dni zopet sešel z nemškim cesarjem v Wiesbadenu. Tudi po udarjajo okoliščino, da se je upravitelj ruskega unanjega mi-nisterstva Šiškin na potu iz Pariza ustavil v Berolinu in ga je sprejel cesar Viljem v avdijenci ter je dlje časa konferiral s kancelarjem Hohenlohe. Zagotavlja se, da je hotela Eusija s tem popraviti postopanje Šiški na. ki se potovaje iz Petrograda v Pariz ni ustavil v Berolinu. Tudi smatrajo v Nemčiji to v tem oziru za dobro znamenje, ker mislijo, da je hotela Eusija zboljšati slab utis, katerega so napravile na Nemčijo sijajne manifastacije koalirane Eusije in Francije povodom bivanja carjevega na Francoskem. Priznati se mora, da je Eusija imela morebiti res ta namen, ker hoč> poleg posebno prijateljskih odnošajev s Francijo vendar v svojo korist v prijateljski zvezi ostati z Nemčijo
Italija. — Za poroko kralje v ičevo s črnogorsko prince-zinjo Heleno se delajo v Eimu velikanske priprave. Samo stroški za olepšavo in pravo cerkve, v kateri bo poroka, so proračunjeni na 85 000 frankov. Euski car je nevesti daroval l milijonov rubljev za doto in dijadem od demantov, v vrednosti dveh milijonov frankov. Tudi se čuje, da bo sam navzoč pri poroki. — Na Siciliji so se pojavili zopet veliki neredi mej delavci v žveplenih rudnikih Nastali so vsled njih slabega stanja. Eeforme, ki so se napravile v varstvo teh, se niso obnesle in pokazale, da so le lastniki rudnikov imeli dobiček od njih. Eazmere delavcev so ondi  sila žalostne
Kuba. — Španski vojski se sila slabo godi na Kubi. Vstaši premagujejo in prav lahko se že zdaj reče, da je Kuba zgubljena za Španijo. Španska vojska je pač preslaba proti tako organizovanim vstašem kot so Kubanci. Krivda, da se španski vojski godi slabo, pa zadene tudi špansko vlado samo in poveljnika Weylerja, ki ne preskrbi vojakov s potrebnim živežem. Umevno je, da vsled tega tudi nobene discipline ni v vojski. Kar sb baje Zjedinjene države trdo prijele Španijo, zakaj ne neha z nepotrebnim upustošenjem Kube, je španska vlada naročila svojemu poveljniku Weylerju, da čim preje zvrši izročeno mu delo na Kubi, sicer ga odpokliče in druzega postavi na njegovo mesto. Niti Weyler niti kdo drugi ne bo dosegel nobenih uspehov na Kubi. Naposled bo vendar morala Španija sprevideti, da je zahtevane reforme uvesti na Kubi, če neče imeti vojske z Zjedinjenimi državami,   ki so se
v
jele odločno potegovati za Kubance. Poslednjega se bo Španija na vsak način izognila.
Turčija. — Homatije trajajo dalje. Velevlasti ugibljejo, kaj je storiti in se vsaka zase tudi pripravljajo za vse slučaje. — Komisija, ki se je sestavila iz tujih častnikov v službi turške vojske v namen, da preiš e, kdo je kriv zadnjega klanja v Carigradu, je hitro dokončala svoje delo. Brez vsake preiskave namreč predložil se je od sultanove strani tej komiisji zapisnik, da ga naj podpiše. Nekateri člani so podpisali druge, ki niso hoteli, se je odpustilo iz službe. Zapisnik kar naravnost pravi, da so klanja krivi kristjani. Kako naj se ima zaupanje v sultana in vlado, če je očitno, da je sultan sam prouzročitelj vsega zla. Pravijo, da je mož sila krvoločen in boječ se za prestol nabira zaklade, ko bi uvel reforme, katere zahteva ljudstvo, bi ne mogel tako izsesavati svojih podložnih. Velevlasti vedo prav dobro, da je sultan sam vir vseh homatij, le žal, da se ne morejo zjediniti, da bi vrgli za zmirom tega malopridnega vladarja. Za turške homatije so se jele tudi zanimati Zjedinjene države amerikanske. Ker Turčija ne dovoli njihovemu brodovju pred Carigrad, hočejo s silo tja proireti. Tudi se čuje, da hočejo velevlasti tem izročiti nalogo, da narede mir v Turčiji. Turčija je že v skrbeh in se pripravlja na vojno. Boji se prav, da Eusija zasede Carigrad.
Amerika. — Tako agilne agitacije za kako volitev, kakor je zdaj v Zjedinjenih državah za volitev predsednika, pač še ni skusi la celo tako pretkana Amerika. Ta volilna agitacija, katere se udeležuje vse, trpi že nekaj mesecev, dočim se ima volitev vršiti še le novembra meseca Po uspehu agitacije moreta sedaj le še dva kandidata v poŠtev priti, namreč demokrat Bryan, ki deluje za se s tem, da hoče srebrno denarno veljavo in Mac Kinley, ki je pristaš zlate veljave. Najnovejša poročila vedo povedati, da ima zdaj Kinley zagotovljeno znatno večino, če mu vsi pristaši ostanejo zvesti. — Sedanji predsednik Cleveland ni niti kandidat.