št. 4
ec
' Mu 111 \ k > porticcvalei. falilo Sisrsalislicnc /ve/e dehsvncp Ijudsrva nbćinc Domtale irhaja dvakrat mas*-CM, vsa gnapodinjslva v nbćrni dimtvajri hrerplacnii Clasilti ureja uredniški <idb<»r v sestavi Karfl Kular. MatjaJ Brnjarl, Maks Jeran. hrane Tekavrc. Darko Ciarnjavec Marjan Bolhar. MatiaJ Repnik. Ivana Srifen in Jnlr Skok (.lavni urednik Karel Kularlrl 721 lin: ndjiiivoiiu urednik Malja) Brojan, lel 72M>::r<. Irhm.-rn iiinlmk Franc Ravnikar. Id ':i(l*: (ilasilo i/lia|a v nakladi I 2 (KM) i/vodfiv in Ra uska Delavska imivei/a Dunvalc RraVoprsr sprejema ud|iiiv(irni urednik. Ljubljanska 94, DomrjJr. naris cene ojdase sprejema Delavska univerza Dian/ale. Knliajvor-ka r. Knl.<.|.iM.v ne viacaini'. lolnpaliir pa le i/jemoma Članki ar naj podlaju sklepa (Trvilka 4:1 I /73 / dne Si. I I 1174 Sekrelanala /a inlormaci |e. l/vidirjta svela M Sl(ivcni)c iipiiiSčeiui plačila lriiirl|iicj(a davka <kI jmirncta pmi/vodov
Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24. 4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale.
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE       DOM2ALE,   3. A. 1980 Leto XIX
Ustalitvena prizadevanja v naši občini
Konkretno v akcijah za ustalitev
v..
Znana so naša prizadevanja, da s stabilizacijo dosežemo boljše gospodarske rezu/tate, pa tudi, da omejimo nekatera negativna gospodarska gibanja v naši družbi... Tudi v naši občini smo v svoje stabilizacijske programe v vseh sredinah napisali kako bomo ravnali, da to dosežemo. Polega tega pa je bil pri občinski konferenci SZDL ustanovljen koordinacijski odbor za stabilizacijo. Ne le o delu tega odbora, pač pa tudi o tem, kako smo pripravljeni sicer varčevati in se stabilizacijsko dejansko "ponašati" je teme/j pogovora našega urednika Matjaža Brojana s predsednikom odbora Viljemom Držaničem, sicer direktorjem Ljubljanske banke, temeljne banke v Domžalah.
Program ni zacementirana reč . ..
Najprej sva spregovorila o programu. Nastal je iz diskusije kako naj odbor dela, predvsem iz sugestij kaj naj dela. Ob tem so takoj na začetku povedali, da program ni nekaj, kar se ne da spremeniti oziroma dopolnjevati, saj mu bo vsakodnevno življenje in delo gotovo dalo najustreznejšo vsebinsko obogatitev.
Frontno sestavljen odbor . ..
Odbor za stabilizacijo ni nek organ, ki naj upravlja, sankcionira ravnanja ali počne kaj takega. To je frontno sestavljen organ, ki naj predvsem usklajuje delo in prenaša pobude tistim, ki bodo operativno ukrepali. Za uresničitev tako zasnovanega frontnega dela smo si zastavili kratkoročne in dolgoročne naloge.
Katere so kratkoročne naloge?
Ena od takih nalog je dopolnjevanje in izboljševanje stabilizacijskih programov vseh tistih, ki so nosilci planiranja oziroma vplivajo na uresničevanje naših gospodarskih nalog. Pri tem želimo uveljavljati svojo svetovalno vlogo - kako v takih sredinah ravnati, da bi bili Programi konkretnejši in uporab-nejši, predvsem taki, da bodo rodili neke rezultate. Menim ob tem, da bodo pobude stabilizacijskemu 'obnašanju" morale biti posredovane v svetovalni obliki, ne v obliki groženj ali sankcij.
Te kratkoročne naloge iz programa odbora za stabilizacijo -
opredeljene s konkretnimi cilji — bodo morale biti precizirane na vseh ravneh, za vsa področja, kjer je prihajalo do nestabilizacijskega ravnanja...
Spet o energiji.. .
Energija oziroma energetika je že tako področje, kjer največ porabimo, zato bi se dalo tudi relativno največ prihraniti. V vseh sredinah oziroma delovnih organizacijah, kjer tehnologija v proizvodnem procesu to dopušča, bo treba preiti nazaj na trdo gorivo. Glede tega ni nobene alternative, saj bomo s tem dosegli ogromne prihranke .. . Mnogi med nami so bolni, premnogi pa tudi "bolni" ! I I
Nekatere ocene gospodarjenja preteklega leta ugotavljajo, da smo zaposleni v domžalskem gospodarstvu in negospodarstvu preko vseh meja v bolniškem staležu. Ponekod ugotavljajo, daje izostanek z dela v domžalski občini povprečno 10—15 odstoten, v eno od delovnih organizacij pa vsak dan ni na delo vsakega petega delavca. Zaradi bolezni in "bolezni" seveda ... S tako visokim odstotkom bolniških izostankov bomo težko zniževali proizvodne stroške in še težje konkurirali na tujih trgih. Za zmanjšanje tistega bolniškega staleža, ki ne temelji na resnični bolezni, zagotovo lahko mnogo prispevajo tudi zdravstveni delavci. Kaže tudi, da bo treba organizirati službo nadzora.
(Nadaljevanje na ?.. strani)
Ena od osnovnih tem in razprav na družbenopolitičnih organizacijah in zborih skupščine v preteklih dneh je bila razprava o usmerjenem izobraževanju. Usmerjeno izobraževanje pomeni korenito preobrazbo sedanjega srednjega šolstva — tako v družbenopolitičnem kot tudi družbenoekonomskem smislu.
Ker to področje zadeva vsakega občana pa tudi razvoj celotne družbe, je potrebno, da se v priprave na usmerjeno izobraževanje vključi vsak občan.
izhajajo iz osnovnih šol, sedanje razvitosti srednjega šolstva v Domžalah, kadrovskih in prostorskih pogojev ter interesov regije in SR Slovenije so se izoblikovale potrebe po naslednjih usmeritvah: ekonomski, kovinarsko—strojniški, usnjarsko—predelovalni, usnjarsko —galanterijski (kemija), kmetijsko— agroživilski ter tekstilni usmeritvi.
Ob izhodišču, naj bosta v vsaki občini le dve usmeritvi (le v izjemnih primerih več), so vsi zbori SOb Domžale po predhodni razpravi na
Pogled na gradbišče osnovne šole Vcnclja Perka
V občini smo o usmerjenem izobraževanju že razpravljali. Ustanovili smo tudi komisijo za usmerjeno izobraževanje pri Občinski izobraževalni skupnosti (OIS), ki je pripravila gradiva, hkrati pa je bila s strokovno službo OIS oblikovalec projekta razvoja usmerjenega izobraževanja v občini.
Ta projekt—programska izhodišča so obravnavale in sprejele vse družbenopolitične organizacije v občini, njeni zbori ter občinska izobraževalna skupnost na svojih sejah in že I. 1976, nato leta 1978, dopolnile pa jih lani.
Na osnovi potreb združenega dela, poklicnih interesov mladih, ki
Svetu za vzgojo in izobraževanje pri OK SZDL na osnovi večletnih razprav, podatkov in sklepov potrdili, da sta osnovni usmeritvi za vpis učencev v šolskem letu 1980/81 EKONOMSKA USMERITEV in KOVINARSKO-STROJ-NIŠKA.
Ta stališča so ob razpravi in celotnem prodočenju problematike usmerjenega izobraževanja soglasno sprejeli tudi na občinski konferenci ZKS, ki je prav tako potrdila zgorni dve usmeritvi domžalskega usmerjenega izobraževanja v prihodnje.
BROM
k;
Po dveh delovnih sejah koordinacijskega odbora za izvajanje stabilizacije v občini Domžale je koordinacijski odbor opredelil svoje delo in naloge
KO smatra, da je njegovo delovanje ugotavljanje in zasledovanje stabilizacijskega obnašanja v občini. Po pregledu stabilizacijskih programov ter njihovi analizi bo KO poročal skupščini občine in družbenopolitičnim organizacijam v občini.
KO smatra, da bi pri svojem delu vršil tudi svetovalsko nalogo še zlasti tam, kjer nimajo dovolj strokovnih kadrov. Ta pomoč bi se odražala v tem, da bi pozitivne ukrepe, ki so jih sprejele nekatere delovne organizacije posredovali tudi ostalim delovnim organizacijam in samoupravnim interesnim skupnostim.
Kratkoročne naloge koordinacijskega odbora
— pregledati vse stabilizacijske in varčevalne programe delovnih in temeljnih organizacij združenega dela ter samoupravnih interesnih skupnosti. Na podlagi pregledov izdelati analizo, iz katere bo razvidno ali je duh stabilizacije prisoten povsod enako, oziroma koliko so varčevalni ukrepi prilagojeni le zakonskim določilom Tiste delovne in temeljne organizacije združenega dela ter samoupravne interesne skupnosti, ki so že dosegle uspeh, naj bi zaslužile pohvale, oziroma kritiko, če ni prizadevanj za stabilizacijo (kritiko in pohvale naj bi dajala delegatska skupščina).
- KO smatra, da je potrebno
pri vseh delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih nenehno dopolnjevati svoj program stabilizacijskih varčevalnih ukrepov ter se prilagajati težkim pogojem gospodarjenja. Še zlasti je potrebno nenehno izboljševati tehnologijo dela, boljšo izkoriščanje materiala, energije in strojev. Člani KO naj bi obiskovali posamezne delovne organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti in se na licu mesta soočili s to problematiko.
KO smatra, da varčevalni ukrepi se ne morejo enako obravnavati v vseh delovnih organizacijah združenega dela. Kot npr.: Če delovna organizacija za svojo proizvodnjo v
strukturi uporablja 80 % reproma-teriala in drug potrošni material, energijo in le 20 % osebnih dohodkov, je jasno, da morajo vsi varčevalni ukrepi posvečeni prvem, to je materialu, energiji itd. Zato je nujno, da se člani odbora pri vseh takih primerih pogovorijo s poslovodnimi delavci in predstavniki samoupravnih organov in političnimi organizacijami.
— Pri samoupravnih interesnih skupnostih bo KO pregledal kako so sprejeli plan za leto 1980 z ozirom na zmanjšano prispevno stopnjo iz brutto osebnih dohodkov. Kaj so storili glede zaposlovanja novih deiavcev in podobno.
— KO bo skupaj s bančnimi delavci pregledal vse investicije v teku in njihovo finančno pokritje v smislu zakonskih predpisov.
— Kako se izvaja Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980.
— Za znižanje bolniških izostankov KO smatra, da bi bilo potrebno v vseh delovnih in drugih organizacijah evidentirati vse tiste delavce, ki so v enem letu bili več kot trikrat na bolniškem staležu. Na podlagi take evidence in z mnenjem zdravstvenih delavcev, bi take delavce obravnavali na sejah delavskih svetov. KO smatra, da so tu še velike rezerve, ki jih pa moramo izkoristiti. Organizirati je tudi potrebno kontrolno službo nad delavci, ki so v bolniškem staležu. Premalo je sodelovanja med delovnimi organizacijami združenega dela in zdravstvenimi delavci. Zdravstveni delavci bi morali sami sporočati v delovne organizacije v takih primerih, ko očitno smatrajo, da gre za delomrzneže. Očitno je pa tudi, da samoupravni organi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Zakaj vozi prazen Kamničan?
Dejstvo je, da se ljudje Kamni-čana ne poslužujejo: vsekakor pa ne v tisti meri, kot smo ob vnovični uvedbi predvideli. Tudi s tem, da bi se ga bolj posluževali, bi lahko mnogo prihranili. SZDL in Izvršni svet se bosta morala pogovoriti denimo o voznem redu, ki bi občanom bolj ustrezal. Tudi tu so prihranki...
Delovne organizacije — skupno o stroških stabilizacijski programi v delovnih organizacijah naj bodo konkretni. V tistih panogah, kjer gre za procesno tehnologijo, se seveda z boljšo organiziranostjo nabave (denimo surovine) da mnogo prihraniti... V takih primerih stroški niso majhni, stabilizacija pa bi bila tudi v tem, da bi se stvari lotevali dohodkovno: tako prodajalec kot kupec . ..
Dolgoročne naloge — vtkati v srednjeročni plan!
Dolgoročnejše zadeve morajo biti vnesene v plan za naslednje srednjeročno obdobje. Nobena investicija ne bo dobila "zelene luči", če ne bo vseh pomembnih podatkov, ki jo zadevajo: od kod bo pridobitvena surovina, koliko bo šlo zanjo energije, kakšna bo
struktura zaposlenih, odkod jih bo moč dobiti, kakšna bo perspektiva izvoza itd.
Večji izvoz — temeljna dolgoročna naloga
Večji izvoz, to je naša osnovna dolgoročna usmeritev. V občini je zunanjetrgovinska bilanca še vedno negativna, čeprav je nekaj delovnih organizacij (denimo Slovenijales, Radomlje);, kijih lahko postavimoi za vzor, kako se lotiti izvoza. Zgotovili bomo uspešnejše proučevanje zunanjega trga ter storili v vsaki sredini neobhodno korake, da povečamo izvoz.
Ob tem ne bi kazalo stihijsko še naprej obremenjevati gospodarstva, ki je sicer že močno obremenjeno. Tudi razne oblike šolskega dela, otroškega varstva so doslej slejko-prej neplanirano padle na pleče združenega dela, s čimer se je slabila njegova reproduktivna moč.
Energija — kako priti do novih virov?
Koordinacijski odbor za stabilizacijo je že dal pobudo Izvršnemu svetu. Le—ta bo zadolžil službe, ki naj izdelajo predlog o tem, ali bi bilo smotrno poskrbeti za oživitev internih central na Bistrici, Rači, Radomlji, kjer so centrale nekoč že obstajale. Morda ne gre za velike vire, toda že če bi lahko ti viri
zagotovili elektrike za razsvetljavo, bi bilo že to precej.
Manjša družbena režija
Že marsikdaj smo slišali očitek o veliki zaposlenosti v družbene režijske službe in stroške v zvezi s tem. Z manj formularji in več posluha ne bo treba toliko administracije. Danes se denimo dogaja, da se dve temeljni organizaciji ne znata domeniti neposredno, raje si na razdalji nekaj metrov — dopisujeta.
Ob teh in takih ukrepih, za katere smo v občini sklenili, da jih uresničimo pa gre vendarle v bistvu za tole:
Obveščen delavec — samo-upravljalec bo že sam po sebi ravnal stabilizacijsko - brez posebnih programov: kar se je že zdavnaj zavedal, da gre v bistvu zanj in za njegov družbenoekonomski položaj. Takemu človeku programi niso potrebni, ker je stabilizacijsko že ravnanje del njegovega siceršnjega delovnega dneva.
Tam pa, kjer takih delavcev ni mnogo, je treba vsakomur od njih opredeliti cilj, pokazati njegove naloge, da bo vedel — kaj mora žrtvovati za to, da bo kasneje posredno - dobil mnogo več. V obliki boljšega in večjega kosa kruha, ki si ga tako reže le on sam.
MAB
temu ne posvečajo dovolj skrbi in takogre stihijsko naprej in procent bolniškega izostanka iz leta v leto narašča. Se ni treba izpraševati, na čigavo škodo? Zato moramo tu biti bolj dosledni.
— KO smatra, da je eden važnih momentov varčevanja prevoz delavcev na delo. Vse družbenopolitične organizacije naj bi se vključile v ta problem. Tistim delavcem, ki imajo delovno mesto blizu, naj hodijo peš ali s kolesom in tako ne bi povzročali tudi gnečo na parkirnih prostorih. Za delavce, ki so bolj oddaljeni naj bi se posluževali javnih prevoznih sredstev (avtobus, vlak).
Opaža se, daje zadnje čase vlak „Kamnićan" skoraj prazen in vemo, da se samo iz domžalskega področja vozi na delo v Ljubljano okoli 5000 delavcev in dijakov. Zakaj se ti delavci in dijaki tako slabo poslužujejo vlaka? Ali je vozni red neprilagodljiv? Občinska konferenca SZDL in IS skupščine občine Domžale bi morala doseči bolj prožen vozni red z železnico. Občinski poročevalec pa bi moral, ljudi spodbujati, da bi se bolj posluževali za prevoz z vlakom, ki je še vedno najcenejše prevozno sredstvo.
— KO smatra, da mora Občinski poročevalec v vsaki številki objavljati dosežene uspehe, pa tudi neuspehe v posamezni delovni organizaciji združenega dela — rast proizvodnje, izvoza, uvoza, problem nabave repromateriala itd. S takim pisanjem bi bili informirani vsi delavci in delovni ljudje v občini in lažja bi bila bitka za stabilizacijo. Bila pa bi tudi medsebojna vzpodbuda med posameznimi delovnimi in temeljnimi organizacijami združenega dela.
Dolgoročne naloge
— KO smatra, da je uravnavanje zunanje trgovinske bilance dogoročen proces, ki ga nekatere delovne organizacije združenega dela dobro obvladajo. To so tiste organizacije, ki so si v svojo proizvodnjo poslovno politiko trdo zapisale, da je njihov razvoj grajen le na večjem izvozu. Žal ni pri vseh tako. Tiste, ki so prodajale svoje proizvode le na domačem trgu imajo težave, ker nimajo lastnih deviz za nabavo tepromateriala.
Potrebno je, da v vseh delovnih organizacijah izdelajo kratkoročni in srednjeročni plan izvoza ter plan uvoza ter za vsako leto izkazati neto efekt izvoza. Tem ciljem morajo biti prilagojene nove investicije še zlasti, kakšen repromate-rial naj bi uporabljala nova proizvodnja, kakšno in koliko energije bo potrebno pri novih naložbah in ugotavljati ali jo že imamo, oziroma za kakšno ceno jo bomo dobili?
— Varčevanje na področju električne energije, plina in naftnih derivatov velja za dolgoročno nalogo vsake delovne organizacije. Izvršni svet skupščine občine Domžale naj bi dal pobudo za ponovno izgradnjo manjših elektro central na Mlinščici, Rači in še kje.
Razmisliti je potrebno takoj za
(Nadaljevanje na 3. strani)
Seja Občinske konference ZKS:
r
Odgovorne naloge pred vsemi komunisti
Najpomembnejša vprašanja, o katerih je razpravljala Občinska konferenca ZKS Domžale na 9. seji so bila gospodarski položaj v občini, prizadevanja za gospodarsko ustalitev, vsebinska preobrazba na področju srednjega in visokega šolstva v usmerjenem izobraževanju in dopolnitev statutarnega sklepa o organizaciji in delovanju občinske organizacije ZKS in poslovnika o delu občinske konference.
Izhodišča za oceno gospodarskega stanja v občini v začetku letošnjega leta so bili rezultati gospodarjenja v letu 1979, ki jih je podal Milan Marolt. Čeprav so rezultati dokaj ugodni, pa ne moremo biti niti mirni niti preveliki optimisti, kajti trenutno stanje že kaže na nekatere slabosti, ki sicer niso nove, vendar pa lahko močno vplivajo na celotno gospodarjenje. Dejstvo je, da kljub sprejeti resoluciji in dogovorom še niso sprejeli stabilizacijskih programov, da čakajo še nekih dodatnih ukrepov z vrha. To pomeni, da niso povsod dojeli osnovnega smisla vseh reso-lucijskih ukrepov: čimpreje poiskati vse notranje rezerve in odstraniti tiste slabosti, ki so že dolgo časa prisotne. Gre za odnos do dela in dvojne "bolniške", do neusklajenosti planov in tudi za prekoračevala pri izplačilu osebnih dohodkov, kar se bo brez dvoma še bolj zaostrilo v drugi polovici leta. Sedanje težave pri uvozu predvsem repromateriala še niso povsod spodbudile odgovorne, da bi začeli ukrepati in iskati rešitve v večji povezanosti na samem tržišču in v okviru novih oblik medsebojnega sodelovanja na dohodkovnih osnovah. To pa se bo pokazalo kot negativno, saj ne bo ustvarjenega dohodka in tudi osebni dohodki ne bodo mogli slediti dogovorjenim »tališčem.
V razpravi so bili načeti problemi trgovine in ukrepi, ki jih izvaja Napredek, ponovno je bilo ocenjeno stanje v Papirnici glede surovin, finančne situacije, kakor tudi številni kadrovski problemi, ki so prisotni v domžalskem gospodar-
stvu. Na osnovi obširne razprave so bili sprejeti naslednji sklepi:
1. Vse osnovne organizacije ZK morajo obravnavati gospodarsko stanje v svojih sredinah in opozarjati na vse nepravilnosti, ki bi imele za posledico slabšanje sedanjega stanja.
2. Osnovne organizacije ZK morajo obravnavati usklajenost planov z resolucijo in dosledno vztrajati, da se sprejeta stališča izvajajo z vso resnostjo in odgovornostjo. Pri tem morajo zahtevati od strokovnih služb in samoupravnih organov, da bo ta naloga opravljena do konca meseca marca.
3. Osnovne organizacije ZK morajo na sejah celovito obravnavati odsotnost z dela in predlagati ukrepe, s katerimi se bo povečala odgvornost do dela. Jasno je potrebno opredeliti kaj je samoupravno odločanje in kaj pomeni izvajanje sprejete politike v vseh sredinah.
4. Osnovne organizacije ZK so dolžne proučiti zakaj niso bili povsod sprejeti stabilizacijski ukrepi in zakaj se take odločitve niso sprejemale skupaj z delegati za občinsko skupščino in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
5. Člani občinske konference ZKS so neposredno odgovorni, da bodo ti sklepi preneseni v vse 00 ZK in so istočasno zadolženi za poročanje na prihodnji seji občinske konference.
6. Komunisti so neposredno odgovorni tudi za to, da se bo ob periodičnih obračunih dosledno obravnavalo gospodarjenje v vsaki delovni organizaciji in da se bodo
(Nadaljevanje z 2. strani)
ponoven prehod tam, kjer tehnologija dela to dopušča, da namesto kurilnega olja na trdo gorivo. Tudi stanovanjski bloki in šole in druge ustanove bi lahko privarčevale, če bi kurili s premogom. Novi objekti, ki niso prirejeni za ogrevanje s trdim gorivom, ne bi smeli dobiti gradbenega dovoljenja. Taka preventiva je potrebna, ker je možno, da nafte sploh ne bo. In kaj bi bilo potem?
- KO smatra, da morajo stabilizacijski ukrepi biti vneseni v srednjeročni plan občine. Člani KO bodo občasno sodelovali z °dborom za planiranje. Zlasti je Potrebno, da ne bodo samoupravne interesne skupnosti širile svoje Programe preko objektivne možno-
sti gospodarstva. Za ta namen je treba izdelati študijo akumulacijske sposobnosti gospodarstva do leta 1985 in kolikor bo ta študija pokazala sposobnost izločati več sredstev za samoupravne interesne skupnosti, se naj analogno prilagajajo tudi programi (celodnevna šola, otroško varstvo itd.).
— KO smatra, da je dolgoročna skrb vsake delovne organizacije zaposlovanje. Načeloma naj ne bi več zaposlovali kot je naravni prirastek. Vendar tudi zaposlenost na novo naj bi bila bolj strokovna — to se pravi zaposlovati le srednje, višje in visoko kvalificirane delavce. Na našem področju se predvideva, da bo takega kadra dovolj — manj bo delavcev brez strokovne izobrazbe. Tudi investicije bodo prilagojene na visoko tehnologijo dela.
sprejemali takšni sklepi, ki bodo v prid gospodarjenju in pravilnemu odnosu do dela.
7. Vse osnovne organizacije ZK morajo obravnavati program dela koordinacijskega odbora za izvajanje stabilizacije, saj te zadolžitve izhajajo iz sprejetih sklepov konference.
Razprava je potekala tudi o predlogu zakona o usmerjenem izobraževanju in o posameznih usmeritvah v naši občini. Člani občinske konference ZKS so potrdili stališča, ki jih je sprejel do tega vprašanja družbenopolitični zbor delegatske skupščine. Tako sprejeta stališča obvezujejo vse komuniste, da se vključijo v javno
razpravo o preobrazbi šolstva in da razprave prenesejo v združeno delo. Dejstvo je, da bi usmerjeno izobraževanje moralo postati sestavni del proizvodne usmerjenosti in da bo ravno združeno delo tisto, ki bo imelo največjo besedo pri oblikovanju bodoče mreže šol usmerjenega izobraževanja.
Konferenca je sprejela dopolnitve statutarnega sklepa, iz katerega izhaja še večja odgovornost članov občinske konference, kakor tudi osnovnih organizacij ZK in to na vseh področjih dela in življenja komunistov v občini. O statutarnih spremembah bomo podrobno pisali v naslednji številki glasila.
U.U.
Domžalski borci so na letni konferenci ocenili svoje delo, ki so ga opravili v preteklem in začetku letošnjega leta. Dejavnost te organizacije, ki trenutno združuje 2.829 članov, lahko opazimo v vsej občini in na vseh področjih družbenega, političnega in gospodarskega življenja. Tako je predsedstvo obravnavalo številna vprašanja s področja kadrovske politike v lastni organizaciji in v okviru drugih DPO, sodelovalo pri poimenovanju posameznih objektov po znanih revolucionarjih in borcih, spremljalo delo in življenje po krajevnih organizacijah ZB NOV in WI in z njimi reševalo socialna, stanovanjska, zdravstvena in ostala vprašanja, dalo obsežno utemeljitev za spremembo datuma občinskega praznika, reševalo pa tudi vprašanja članov WI in njihovih pravic. P6sebno pozornost so člani predsedstva posvetili letnim konferencam krajevnih organizacij in vprašanjem družbene samozaščite in varnostne problematike, ki je prisotna v današnjem času. Koordinacija dela med posameznimi komisijami je pripomogla k temu, da so komisije lahko stalno delovale in organizirale vrsto aktivnosti.
Veliko delo je bilo opravljeno s strani posameznih komisij pri prenašanju tradicij NOB na mladi
rod v obliki predavanj, pohodov po partizanskih poteh, velikih shodih mladih, posebno še ob 40. obletnici SKOJ na Mali planin, ob Dnevu mladosti in številnih proslavah v občini. Posebej je potrebno podčrtati akcjo ob "Letu otroka", ko so po šolah predavali o svojem težkem življenju tisti otroci, ki so preživeli mladost v taboriščih. Ta predavanja so bila zelo toplo sprejeta in vsi pričakujejo, da se bo ta aktivnost tudi v bodoče nadaljevala.
Veliko dela je imela komisija za priznavanje prošenj za dvojna leta, saj kar 38 ljudi postavilo zahtevke za priznanje te dobe. Komisija je temeljito pregledala zahteve prosilcev in pozitivno rešila le 14 zahtevkov za dvojno in enojno dobo.
Komisija za bivše politične zapornike, internirance in izgnance je organizirala srečanje interniran-cev, katerega se je udeležilo preko 200 borcev. Na tem srečanju so bili obujeni številni dogodki iz časa vojne, kakor tudi na srečanju inter-nirancev na Ljubelju.
Posebno pozornost so borci posvečali tudi vprašanju dela v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Posebno veliko delo so opravili v akciji NNNP, za katero so se vestno pripravljali v
(Nadaljevanje na 4. strani)
Borci - praporščaki v novih uniformah, ki so bile nabavljene ob pomoči posebnih sredstev
(Nadaljevanje s 3. strani)
vseh krajevnih organizacijah in v samo akcijo je bilo vključenih okoli 800 borcev.
Komisija za odlikovanja in priznanja je posredovala 19 predlogov za različna odlikovanja in se povezovala tudi s Pododborom kurirjev in vezistov in spremljala Kurirčkovo pošto. Ravno tako je Komisija za delo z domicilnimi enotami poskrbela za to, da so bili člani domicilnih enot seznanjeni s srečanji soborcev v posameznih krajih.
Zanimivi so podatki, ki govorijo o aktivnosti članov v samoupravnih in drugih sredinah, kakor tudi o organizaciji obiskov bolnih in ostarelih ter sodelovanju na posameznih svečanostih. Tako je v letu 1979 umrlo 84 članov, nanovo je bilo vključenih 64 članov, vseh sestankov KO ZB NOV in WI je bilo 103, ugotovljeno je bilo 32 težjih socialnih primerov, 371 borcev je bilo obiskanih v bolnicah ali na domovih, 491 borcev je aktivno vključenih v SLO in DS, 398 jih dela v družbenopolitičnih organizacijah, KO ZB NOV in WI so organizirale 54 proslav,
praporščaki so sodelovali na 278 proslavah in pogrebih, na izletih, ki so jih organizirali borci in invalidi je bilo skupaj preko 600 članov. Poleg tega je bilo veliko narejenega tudi s strani aktiva ZK za ponovno vključevanje članov, ki so iz različnih vzrokov izstopili iz ZK,
Komisija za pot spominov borcev in aktivistov bivšega kamniškega okrožja je začela pripravljati vse potrebno za to pot spominov v želji, da bi bila dostopna predvsem šolski mladini in tudi vsem ostalim občanom. Komisija za spomeniško varstvo je skozi vse leto skrbela za številne spomenike na območju občine, propagirala prodajo pomnikov revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja ter odkrila spomenik na Prevojah. Poleg tega je komisija začela s pripravami za zbiranje gradiva za muzej, ki bo v gradu Krumperk.
V razpravi je bilo ocenjeno, da je borčevska organizacija v naši občini zelo aktivna in da se borci pojavljajo povsod tam, kjer se rešujejo življenjska, družbena, gospodarska in politična vprašanja našega vsakdanjega življenja.
KU
Knjiga ..RAZMAH STROKOVNEGA-SINDIKALNEGA GIBANJA NA SLOVENSKEM 1918-1922" dr. Miroslava S tip lovska
■   ■ ■ ■      ■ ■_______—■----■—■-J—
Delavsko gibanje na Slovenskem
Dr. Miroslav StiplovSek
RAZMAH
STROKOVNEGA"
SINDIKALNEGA
GIBANJA
NA
SLOVENSKEM 1918 — 1922
Te dni sta Partizanska knjiga in Delavska enotnost izdali knjigo dr. Miroslava Stiplovška „Razmah strokovnega—sindikalnega gibanja na Slovenskem 1918-1922".
Delo je prvenec nove knjižne zbirke „Delavsko gibanje na Slovenskem", z njo pa bo zapolnjena vrzel v našem zgodovinopisju, zlasti kar zadeva zgodovinopisje delavskega gibanja in revolucionarnih sindkatov še posebej.
Ob izidu knjige je bila na republiških sindikatih priložnostna tiskovna konferenca, na kateri so ugledni slovenski znanstveniki podčrtali za slovenske zgodovinarje izjemen pomen knjige, ki pomeni vsebinsko razširitev in obogatitev avtorjevega doktorskega dela.
Kot je v oceni zapisa/ dr. France Kresa/, višji znanstveni sodelavec Inštituta za zgodovino delavskega gibanja:
„Monografija prikazuje razvoj revolucionarnega delavskega gibanja z vidika sindikalnega delovanja, vendar na osnovi globokega poznavanja vseh odnosov okolja, v katerem je delovalo, zato podaja objektivno sliko tako sindikalnih organizacij v Sloveniji in njihovo povezavo z revolucionarnim sindikalnim gibanjem v vsej Jugoslaviji, kakor tudi znanstveno razlago njegovih raznovrstnih prizadevanj za izboljšanje položaja delavskega razreda in točno oceno uspehov njegove akcije v družbenopolitičnem življenju."
Ob izidu knjige, ki je posvečena 60. letnici dela KPJ in revolucionarnih sindikatov je bilo poudarjeno, da smo s to knjigo Slovenci prvič dobili v celoti ovrednoteno zaokroženo obdobje, ki pomeni dragoceno nadgradnjo* dosedanjih predstavitev oziroma naporov, ki so jih avtorji za osvetlitev tega obdobja že vložili v preteklosti.
V pričujoči knjigi pa je ob tem podan tudi pregled revolucionarnega oziroma delavskega gibanja v domžalski občini. Akcije brezposelnih slamnikarskih delavcev v Domžalah za boljše mezde, stavka delavcev v domžalski tovarni Bistra ter druge akcije opredeljujejo tudi prispevek delavstva naše občine k razmahu strokovnega-sindi-kalnega gibanja na Slovenskem.
Matjaž BROJAN
Junija vlak bratstva in enotnosti
Medobčinski koordinacijski odbor za povezovanje občin, ki sodelujejo v okviru Vlaka bratstva in enotnosti obvešča vse medvojne pregnance v SR Srbijo, da bo letos junija znova pripeljal vlak bratstva in enotnosti v Slovenijo. Pozivamo vas, da vaše medvojne gostitelje in njihove ožje družinske člane čimprej povabite, da vas ob tej priložnosti obiščejo. To je potrebno, da bi lahko pravočasno stekle vse priprave za sprejem in bivanje potnikov vlaka.
Prosite vaše medvojne gostitelje, da udeležbo oz. potovanje z
vlakom bratstva in enotnosti takoj sporočijo občinski konferenci SZDL, na območju katere stanujejo. Rok prijave je omejen in bi zapoznele prijave povzročale dodatne težave organizatorjem. Koordinacijski odbor prosi vse medvojne pregnance v SR Srbijo, da po sprejemu obvestil sporočijo svoji občinski konferenci SZDL, kdo se je njihovemu vabilu odzval.
Medobčinski svet SZDL ljubljanske regije LJUBLJANA
'Nadaljevanje z 8. strani
Flerin Andrej, 7.11.1939, Goričica 2, od 25.1.1980 do 22.7.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Volčini Branko, 12.12.1958, Domžale, Studljanska   47,   od   25.1.1980 do 18.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Peterka Franc, 26.9.1936, Vir, Cufar-jeva 13, od 25.1.1980 do 20.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Lukač Franc, 2.7.1941, Trzin, Mengeška 23, od 25.1.1980 do 19.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Herbaj   Alojz,   16.8.1941, Domžale, Ljuba Sercerja  1, od 24.1.1980 do 14.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Knežević Jure,  13.1.1941, Domžale, Prešernova   33,   od   24.1.1980 do 15.4.1980,   prehod   čez železniško
Srogo, „B" kategorija, .vas Marian, 19.2.1951, Cešenik 15, od 28.1.1980 do 16.4.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Razpet   Jože,   27.8.1953, Domžale, Kovičeva   16,   od   25.1.1980 do 14.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Kocjančič Bogomir, 27.6.1950, Trzin, Pernetova   7,   od   25.1.1980 do 22.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Grilj Milan, 22.4.1934, Moravče, Trg svobode 4, od 25.1.1980 do 5.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Selan Alojzij, 7.3.1955, Mengeš, Kamniška 18, od 25.1.1980 do 27.3.1980, vinjenost, „B" kategorija. Skufca Ivan, 31.5.1939, Domžale, Velj-ka  Vlahoviča  3,  od   29.1.1980 do 29.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Obiak Alojzij, 16.12.1950, Trzin Mlakarjeva 3, od 24.1.1980 do 24.4.1980, nepravilno prehitevanje, „E" kategorija. Tkalec Alojz, 30.1.1945, Lukovica 46, od 23.1.1980 do 13.4.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Petrač Janez, 19.8.1945, Domžale, Kamniška 12, od 23.1.1980 do 23.4.1980, prehod čez železniško progo, „B" kategorija.
Krevs Ludvik, 14.9.1935, Trzin, Mlakarjeva 21, od 23.1.1980 do 20.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Bradač Alojz, 29.11.1958, Domžale. Veljka Vlahoviča ld, od 23.1.1980 do 17.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Sršen Marian, 4.5.1950, Mengeš, Blej-čeva 13, od 28.1.1980 do 24.4.1980, vijenost, „B" kategorija. Rode Jože, 26.7.1952, Račni vrh 2, od 28,1.1980 do 21.4.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Kotolenko Josip, 18.2.1948, Domžale, Antona Skoka 19, od 30.1.1980 do 11.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Ferenček   Jože,  4.3.1937, Domžale, Veljka Vlahoviča 2d, od 28.1.1980 do 24.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Lebar Franc, 18.6.1952, Rodica, Dra-garjeva 10, od 28.1.1980 do 22.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Kastelic Ivan, 9.4.1958, Vir, Robbova 14, od 28.1.1980 do 21.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Koželj Janez, 7.10.1953, Zg. Jarše 28, od 8.1.1980 do 8.4.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Markovič Dragoslav, 22.1.1944, Vir, Znidaršičeva 11, od 7.1.1980 do 5.4.1980 vinjenost, „B" kategorija. Marinšek Božidar, 14.11.1954, Topole 8, od 11.1.1980 do 2.4.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Paliska Miran, 15.9.1956, Vir, Dvorža-kova 3, od 11.1.1980 do 8.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Posavec Jože, 30.11.1955, Radomlje, Slandrova 5, od 4.1.1980 do 24.3.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Kajbič Marko, 10.3.1951, Domžale, Levstikova 15, od 31.1.1980 do 24.4.1980, vijenost, „B" kategorija. Kavka Jože, 12.2.1938, Brdo 8, Ihan, 20.2.1980 do 10.6.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Camernik Janez, 14.5.1946, Trzin, Prešernova 22, od 15.2.1980 do 6.5.1980, nepravilno prehitevanje, „B" kategorija.
Aleš Franc, 24.12.1947, Topole 8, od 1.2.1980 do 1.5.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Skok Marjan, 6.10.1957, Mengeš, Vcsc-lovo nabrežje n.h., od 19.2.1980 do 19.4.1980, nepravilno prehitevanje, „B" kategorija.
Ziberna Bojan, 31.12.1947, Domžale, Veljka Vlahoviča 11, od 13.2.1980 do 13.5.1980, prehod čez železniško progo, „B" kategorija.
Osotin Vinko, 30.10.1958, Gostičeva 27, od 22.2.1980 do 21.5.1980, vinjenost, ,,B" kategorija. Pire Janez, 24.10.1949, Goričica 12, od
I. 2.1980 do 1.8.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Kem Bojan, 1.7.1958, Podrečje 19, od
II. 12.1980 do 11.3.1980, nepravilno prehitevanje, „B" kategorija. Zcleznik Peter, 16.4.1932, Domžale, Simona Jenka 12, od 28.1.1980 do 24.4.1980, vinjenost, ,,B" kategorija. Kokalj Janez, 31.1.1953, Moravče, Vegova 8, od 28.1.1980 do 24.4.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Jemec Franc, 20.12.1947, Preserje la, od 11.2.1980 do 9.3.1980, nepravilno prehitevanje, „B" kategorija. Cvrtila Jure, 4.4.1955, Prcseric, Kamniška 36, od 11.2.1980 do 25.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Pipan Franc, 23.7.1931, Nožice, Seško-va 3; od 8.2.1980 do 3.3.1980', prehitevanje, „B" kategorija. ZajcFranc, 24.1.1942, Količevo 26, od 11.2.1980 do 24.4.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Sever Henrik, 2.4.1935, Dragomelj 49, od 28.1.1980 do 24.4.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Novak Nace, 31.1.1938, Mengeš, Zadru-žniška 42, od 4.2.1980 do 21.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Klun Janez, 7.10.1948, Domžale, Ljube Sercerja 2, od 28.1.1980 do 22.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Gerbec Vinko, 10.7.1956, Vir, Robbova 3a, od 28.1.1980 do 21.4.1980, vinjenost, „B" kateeoriia. Rode Stane, 19.10.1928, Rova 16, od 28.12.1979 do  19.3.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Rihtar Feliks, 3.9.1950, Domžale, Zora-nina 11, od 24.11.1979 do 24.2.1980, vinjenost, „B" kategorija. Stiftar  Janez,  30.11.1949, Domžale, Veljka Vlahoviča lc, od 21.1.1980 do 17.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Urbanija Vincenc, 22.4.1958, Krajno brdo 3, od 18.1.1980 do 13.4.1980, prometna nezgoda, „B" kategorija. Znidaršič   Janez,   4.7.1938, Trzin, Ljubljanska   15,   od   11.1.1980 do 3.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Zendar Stanislav, 4.12.1957, Domžale, Studljanska   70,   od   5.12.1979 do 27.2.1980, vinjenost, „B" kategorija. Korcs Stanko, 23.4.1935, Sentpavel 6 a, od 11.2.1980 do 11.5.1980, vinjenost, „A" kategorija.
Paternost Boris, 27.2.1945, Dcpala vas 50, od 28.1.1980 do 28.7.1980, vinjenost, „B" kategorija. Stebih Feliks, 24.11.1939, Domžale, Zupančičeva 9, od 28.1.1980 do 13.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Kovic Jože, 5.7.1942, Prolog 26 a, od 28.1.1980 do 19.4.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Polemično:
Kje je komunalni nadzornik?
Tako jaz kot mnogi občani se zgražamo na nesnago v mestu Domžal. Radi bi prispevali k izboljšanju tega, če bi se vedeli kam obrniti. Menda ima občina komunalnega nadzornika. Pred leti sem čitala, da ste celo sprejeli odlok o informiranju teh oseb.
Kakšna je ta uniforma, ali ga lahko spoznamo na cesti in mu svetujemo kje naj ukrepa. Kako bi te osebe spoznali, če jih je več, vam svetujem da nam odgovorite v vašem glasilu.
občanka Simona Jenka
Lev na pragu
Lev. . . angleški grofje, nemški knezi in drugi veljaki iz minulih časov so ga radi posedali v svoje grbe, tam so mu mesto namenili tudi Benečani. Simbol moči, veljave, simbol nečesa, kar je le — kralj živali in simbol prevlade tudi v naravnem življenju predstavljal in še predstavlja . . .
Vsi Domžalčani gotovo veste, kje se nahaja Napredkova trgovina, ki ji pravimo — „Pri Jelki". V tej trgovini, kjer je na majhnem prostoru moč dobiti poleg špecerije še to in ono, se v pomladnih mesecih pojavijo tudi kupi betonskih posod za rože. Navadnih, gladkih, pa takih z okraski. . .
Med temi posodami je iznajdljivi zviti obrtnik — poznavajoč tudi nekatere Domža/čane in njihovo naravo — razpostavil tudi nekaj betonskih levov. Najmanj pol stota težke betonske živali pa so le nekaj časa zrle v prihajajoče in odhajajoče potrošnike. . . Vsaka izmed njih je namreč dobila lastnika. . . In tako se danes betonska menažerija košati na nekaterih domžalskih pragih. Nemara ni treba pripovedovati na čigavih pragih sedijo kraljevske živali in zro v prihajajoče in odhajajoče . . .
Lev . . . angleški grofje, nemški knezi in drugi veljaki iz minulega časa so ga radi posedali v svoje grbe, tam so mu namenili mesto tudi Benečani. Simbol moči, veljave, simbol nečesa, kar je lev — kralj živali in simbol prevlade tudi v naravnem življenju predstavljal in še predstavlja . . .
Matjaž BROJAN
Burica, Burica...
Dne, 1. marca 1980 smo bili gostje gostišča BURICA. V gostišče smo prišli približno ob 13,30 uri in na našo željo, da želimo juho - nam je bilo čez 15 minut tudi postreženo. Na naravne zrezke, ki tega imena, da so zrezki, ne zaslužijo, smo čakali 35 minut. Ko smo jih dobili (prinesla jih je domača hči) smo nič hudega sluteč - njen prihod komentirali z besedami: „Danes je pa dolgo trajalo!" Odgovor nam je vzel sapo: „Saj bi lahko še dalj!"
Pogledamo zrezke: popolnoma hladni so bili. Zahtevamo, da jih pogreje. Ko se ženska vrne, je bil topel le krožnik, ne pa tudi meso na njem. Kakšni zrezki so bili to —
.raje   ne   omenjamo:   ena sama
' žila...
Po besedovanju mesa nočejo
zamenjati. Zagrozimo s tržnim inšpektorjem, pa se nam v brk smejejo: „Kar dajte, javite!" Pa nismo. Vsaj 1. marca 1980 ne.
Ob plačilu nismo želeli plačati mesa. Ko so nam zagrozili z milico, smo plačali, čeprav so nas kasneje na tržni inšpekciji podučili, da tega ne bi bilo treba.
Ravnanja in odnosov do gosta v gostilni BURICA nočemo komentirati. Tudi ni treba pripovedovati kakšno vpitje, hrup in kreg je bil, ko so „takšni" gostje odhajali. Ob odhodu so nam zagrozili, da nas bodo prihodnjič — če slučajno pridemo — ven vrgli. Pa ne bo treba: tja ne bomo nikdar več šli.
Janez Mohorič Reška 13 - Ljubljana Maks Zevnik Triglavska 36, Ljubljana
Kraljestvo smeti! Kje se razteza?
V letu 1979 ocena nezadostno
r
Vozniki — ne posnemajte kolegov!
Čeprav je bilo v tej rubriki poleg seznamov tistih udeležencev v prometu, ki jim je bilo zaradi različnih prekrškov odvzeto vozniško dovoljenje kar precej napisanega v preteklem letu, pa ugotavljamo, da je med nami vedno večje število voznikov, ki se svojih dolžnosti nočejo zavedati in s svojim ravnanjem spravljajo ne samo sebe, temveč tudi druge udeležence v prometu v nevarnost ali celo smrt.
Prav zaradi tega, da bi take nevarnosti, ki nam jih povzročajo nekateri neodgovorni vozniki odvrnili, bomo morali v vseh sredinah, kjer živimo in delamo, kakor tudi v odborih za družbeno samozaščito občanom povedati, da je njihovo ravnanje skrajno škodljivo in če se ne morejo odpovedati užitkom, katerih posledica ni samo varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja in marsikdaj storjena nepopravljiva škoda, da je bolje za njih in za celotno družbo, da se odrečejo volanu ali krmilu motornega vozila.
Poleg navedenega naj omenimo, da se ne spoštuje postavljenih prometnih znakov. Parkiramo povsod kamor pridemo - neodgovorno, če ravno je postavljen znak o prepovedanem parkiranju. Menimo, da so to predvsem vozniki težkih tovornjakov, ker parkirajo oziroma zapeljejo na pločnike in pri tem drobijo robnike pločnikov itd., če upoštevamo, da so bili skoraj v celoti napravljeni iz samoprispevkov občanov. Tako uničujemo vložena lastna sredstva, po drugi strani pa se zgražamo nad slabimi cestami. Divja vožnja po naseljih je vsakdanja, neupoštevanje prednostnih cest, prepeljevanje oziroma izsiljevanje voženj na prehodih za pešce, izsiljevanje v križiščih. Vsega tega pa za nas voznike motornih vozil v "kodeksu vozniške etike" ni ničesar zapisanega. Tovariši vozniki preberite ga, poleg tega pa dobro prečitajte, oziroma preštudirajte, (če ga še niste) Zakon o temeljih varnosti cestnega prometa.
Določila tega zakona predpisujejo, kako se morajo ravnati udeleženci v prometu, da bi bil celoten promet na naših cestah varen, brez zastojev in nezgod. Zato ga morajo poznati vsi udeleženci v prometu, zlasti pa vozniki motornih vozil. Izgleda pa, da ga veliko udeležencev v domžalski občini ne, saj se je od zadnje objave voznikov prekrškov z odvzemom vozniškega dovoljenja povišalo iz 58 na 122. Žalostno ogledalo naše vozniške kulture.
V letu 1979 je bilo v naši občini 134 težjih prometnih nesreč, 16 smrtnih, 46 hudo poškodovanih in 2.531,000 dinarjev denarne škode na vozilih. Razen tega je bilo 4.844 voznikov kaznovanih, 6211 opominjanih, 303 voznikom pa so bila odvzeta vozniška dovoljenja. Če upoštevamo, daje v občini 15.047 voznikov motornih vozil, nam dajejo gornji podatki zelo porazno prometno bilanco v letu 1979. AMD v občini imajo prijavljenih 4.900 kandidatov za nove voznike motornih voziljcar pa smatramo, da jih bodo na vozniških tečajih društva in inštruktorji boljše vzgojili, da bodo poleg cestnih predpisov poznali tudi tisto vozniško etiko, ki jo vozniki morajo poznati.
24.1.1980, vinjenost, „B" kategorija. Orehek Anton, 18.12.1929, Domžale, Ljubljanska 108, od 9.11.1979, do 7.2.1980, vinjenost, „B" kategorija. Ilič Božidar, 26.12.1950, Radomlje, Triglavska 2, od 12.11.1979 do 6.2.1980, nepravilno prehitevanje, „B" kategorija.
Pervinšek Avgust, 25.5.1948, Domžale, Simona Jenka 12, od 9.11.1979 do 25.2.1980, vinjenost, „B" kategorija. Perčič   Feliks,   11.8.1939, Domžale, Slandrova 4, od 9.11.1979 do 9.2.1980, vinjenost, „B" kategorija. Hafner Janez," 20.6.1944, Vir, Tolstojeva 16, od 12.11.1979 do 2.2.1980, vinjenost, „B" kategorija. Kokalj Martin, 27.10.1954, Domžale, Studlianska 40, od  14.11.1979 do 6.2.1980, nepravilno prehitevanje, „B" kategorija.
Rus Jože, 18.3.1948, Domžale, Veljka Vlahoviča lb, od 19.1.1979 do 12.3.1980, vinjenost, „B" kategorija. Culibrk Dušan, 9.6.1939, Domžale, Veljka Vlahoviča 2d, od 16.11.1979 do 5.2.1980, vinjenost, „B" kategorija. Vidergar Franc, 21.3.1936, Češnjice 2, od 19.1.1979 do 3.2.1980, vinjenost, „A" kategorija.
Sršen Miha, 6.1.1950, Domžale, Trzinska 5, od 19.11.1979 do 15.2.1980, nepravilno prehitevanje, „C" kategorija. Cizerle   Marjan,   2.1.1959, Mengeš, Roprctova   1,   od   21.11.1979 do 21.2.1980, vinjenost, „B" kategorija. Lukač Roman,  13.3.1954, Domžale, Poljska pot   5,  od  21.11.1979 do 12.1.1980, vinjenost, „B" kategorija. Gosar   Stane,   16.10.1953, Mengeš, Vrhovnikova   9,   od   4.11.1979 do 4.6.1980, vinjenost, „B" kategorija. Kisilak   Ernest,   3.10.1934, Mengeš, Zoranina   24   a,   od   9.11.1979 do 26.1.1980, vinjenost, „B" kategorija. Bergant Anton, 19.1.1925, Vir.Sarano-vičeva 15, od 19.11.1979 do 11.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Novak Peter, 9.2.1937, Moravče, Slandrova 7, od 16.11.1979 do 7.3.1980, vinjenost, „B" kategorija. Rode Severin, 20.1.1947, Tumše 9, od 12.12.1979 do 6.4.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Klemenčič Antonija,  17.1.1940, Zg. Jarše 11, od 20.5.1978 do 20.5.1981, prometna nezgoda, „B" kategorija. Strehar Srečko, 14.12.1929, Šentvid 2 a, od 5.12.1979 do 5.3.1980, prometna nezgoda, „B" kategorija. Melkič   Ahmed,   1.1.1934, Preserje, Tovarniška   31,   od   3.12.1979 do 3.3.1980, vinjenost, „B" kategorija. Vavpetič Branko, 13.2.1959, Domžale, Triglavska   24,   od   5.12.1979 do 5.5.1980, nepravilno prehitevanje, „B" kategorija.
Dime Cveto, 30.5.1939, Trzin, Jemčeva
SEZNAM VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL, KI JIM JE BILO ODVZETO VOZNIŠKO DOVOLJENJE
Cerar Stanislav, roj. 14.4.1953, stan. Rača 1, od 26.9.1979 do 19.10.1979, neprvilno prehitevanje, „B" kategorija. Mlekuž Franc, roj. 9.10.1922, Domžale, Savska 33, od 1.10.1979 do 26.12.1979, vinjenost, „B" kategorija. Bombek Ivan, 22.4.1942, Radomlje, Prešernova 21, od 1.10.1979 do 1.2.1980, vinjenost, v času odvzema, „B" kategorija.
Kotar Erik, 27.9.1937, Domžale, Veljka
Vlahoviča   2   c,   od   1.10.1979 do
27.12.1979,   prehod   čez železniško
progo, „B" kategorija.
Osterman Jožef, 12.9.1940, Domžale,
Trdinova 1, od 29.1.1980 do 9.4.1980,
vinjenost, „B" kategorija.
Princes   Jurij,   22.8.1933, Domžale,
Zupančičeva   6,   od   29.1.1980 do
24.5.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Plaznik   Matija,   3.1.1939, Domžale,
Veljka Vlahoviča 1 c, od 17.9.1979 do
12.12.1979,   prehod   čez železniško
progo, ,,B" kategorija.
Gabrič   Anton,   3.7.1940, Domžale,
Studljanska   79,   od   10.9.1979 do
6.12.1979, vinjenost, „B" kategorija.
Jerman Miro, 24.4.1954, Vir, Bukov-
čeva 23, od 9.10.1979 do 29.12.1979.
vinjenost, „B" kategorija.
Križaj  Anton,  25.3.1934,  Ihan, od
33, od 5.12.1979 do 26.2.1980, vinjenost, „B" kategorija. Kolar Drago, 31.10.1951, Depala vas
57, od 3.12.1979 do 1.3.1980, nepravilno prehitevanje, „C" kategorija. Kalamar Stane, 19.5.1951, Mengeš, Kidričeva 29, od 3.12.1979 do 1.3.1980, vinjenost, „B" kategorija. Benda Brane, 16.9.1954, Domžale, Kopališka l,od 3.12.1979 do 3.3.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Baloh Matko, 22.10.1956, Preserje, VI.
ul. 2, od 21.12.1979 do 14.3.1980,
vinjenost, „B" kategorija.
Vidmar Matija, 29.11.1933, Domžale,
Toneta Tomšiča 4, od 24.12.1979 do
16.3.1980, nepravilno prehitevanje, „B"
kategorija.
Sušnik Rafael, 11.3.1948, Mengeš, Trdinov trg 4, od 19.12.1979 do 15.3.1980, vinjenost, „A" kategorija. Cerar Marjan, 2.6.1955, Kranje Brdo 7, od 14.12.1979 do 14.3.1980, nepravilno prehitevanje, ,,B" kategorija. Cerar Miro, 25.7.1958, Skrjančevo 16, od 17.12.1979 do 17.4.1980, nepravilno prehitevanje, „B" kategorija. Pestotnik Marko, 1.4 1959, Vir, Šarano-vičeva 14, od 3.1.1980 do 3.5.1980, vinjenost, „B" kategorija. Porič Ismet, 29.3.1952, Mengeš, Zoranina  15, od 3.1.1980 do 1.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Gerčar Stanko, 8.5.1961, Dob 88, od 31.12.1979 do 25.3.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Presekar Janez, 13.12.1941, Domžale, Petrovčeva 7, od 11.1.1980 do 24.3.1980, vinjenost, „C" kategorija. Janža Peter, 25.3.1950, Domžale, Veljka Vlahoviča 3, od 10.1.1980 do 9.2.1980, nepravilno prehitevanje, „D" kategorija.
Audič Ibrahim, 4.12.1952, Domžale, Savska 52, od 8.1.1980 do 3.4.1980, nepravilno prehitevanje, „B" kategorija. Babnik Roman, 29.1.1954, Zg. Jarše
58, od 3.10.1980 do 3.9.1981, razne prekrški, „B" kategorija.
Cerar Tomislav, 2.6.1959, Domžale, Petrovčeva 4, od 12.12.1980 do 7.3.1980, nepravilno prehitevanje, „B" kategorija.
Homar Janez, 10.7.1939, Mengeš, Partizanska n.h., od 9.1.1980 do 4.4.1980, vinjenost, „B" kategorija. Janežič Janez, 16.3.1911, Prelog 45, od 27.12.1979 do 20.3.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Kajtazovič Sulejman, 31.10.1941, Domžale, Ljuba Sercerja 1, od 7.1.1980 do 7.4.1980, nepravilno prehitevanje, „B" kategorija.
Klemene Rudi, 11.4.1955, Podrečje 1, od 19.12.1979 do 13.3.1980, vinjenost, „B" kategorija
Nadaljevanje na 32. strani
8.10.1979 do 5.1.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Sojer Cveto, 4.4.1953, Pšata 3, od 8.10.1979 do 15.10.1979, razni prekrški, „B" kategorija.
Pestotnik Janez, 27.2.2915, Domžale, Kamniška 8, od 13.9.1979 do 11.3.1980, vinjenost, v času odvzema, „C" kategorija.
Trdina Ivan, 26.2.2939, Domžale, Brej-čeva 3, od 17.10.1979 do 11.1.1980, vinjenost, „B" kategorija. Turšič Mirko, 24.4.1948, Domžale, Dra-garjeva 9, od 17.10.1979 do 3.1.1980, vinjenost, „B" kategorija. Košir Vido, 8.9.1934, Domžale, Tomšičeva 12, od 16.10.1979 do 16.10.1980, prometna nezgoda, „B" kategorija. Bolhar   Jure,   19.11.1944, Domžale, Usnjarska   5,   od   10.10.1979 do 7.2.2980, vinjenost, „B" kategorija. Cerar Janez, 14.12.1940, Zg. Jarše 1, od 31.10.1979 do 8.2.1980, vinjenost, „B" kategorija.
Matjan Jože, 25.2.1958, Podmilj 12, od 29.10.1979 do 26.1.1980, vinjenost, „B" kategoriji.
Zaje Stane, 2.10.1956, Pšata 7, od 29.10.19? I do 28.11.1979, zaradi tehnične pomanjkljivosti na vozilu, „B" kategorija.
Pernuš Srečo, 3.1.1956, Domžale, Sej-miška 10, od 7.11.1979 do 1.3.1980, vinjenost, „B" kategorija. Zavašnik Branislav, 1.4.1950, Domžale, Kidričeva   29,   od   8.11.1979 do
Ponovno sem bila v moji Srbiji. Prijateljske stike sem navezala s kolektivom osnovne šole "Milica Pavlovič" v Čačku. To je vzorno urejena šola, katero obiskuje 1400 učencev in ima 80—članski kolektiv. Vsi so zelo aktivni in delovni. Med svobodnimi aktivnostmi so se odločili tudi za tečaj slovenskega jezika. O njihovi aktivnosti pričajo številna priznanja in odlikovanja, med katerimi je tudi zvezno priznanje: kipec kurirja Jovice. Šola se imenuje po narodnem heroju Milici PAVLOVIČ. Milica je bila prosvetna delavka in partijska aktivistka.
Prve junijske dni leta 1944 so jo četniki ujeli, ko je prenočevala v samotni hiši. V tistih časih je vsaka hiša imela na vratih seznam vseh, ki so v njej prebivali. To je bil ukaz nemške komande, nadzor pa so opravljali domači izdajalci. Tako so vdrli tudi v hišo, kjer je prenočevala Milica. Ob preštevanju so ugotovili, da je en član družine
več. Milica se je javila sama. Odpeljali so jo v četniški štab, kjer sojo zasliševali, jo nečloveško mučili, in ker ni hotela nikogar izdati zaklali. Po njej se imenuje v Srbiji 5 šol.
Letošnji vlak "Bratstvo in enotnost" bo krenil na pot iz Srbije v Slovenijo 4. junija.
Poudarila bi še, da je sklep sekretariata medobčinskih koordinacijskih odborov Srbije in Slovenije v Arandjelovcu priporočil vsem prosvetnim organom Srbije, da v pobratenih občinah s Slovenijo (61) uvedejo pouk slovenščine. Načrtujejo tudi izdajo žepnih knjižic, namenjenih mladim generacijam, da bi jih seznanili s krepitvijo bratstva in enotnosti na vseh področjih življenja. Tako naj bi se poglobilo in razširilo vse tisto, kar je v krutih in surovih časih pognalo svoje korenine. Poleg svobode sta bratstvo in enotnost največja pridobitev NOB.
Danica ZIDARIČ
S
Občni zbor članov ZZB NOV v Mengšu:
J
V torek, dne 26.2.1980 je bil v Mengšu, v sejni sobi Krajevne skupnosti občni zbor ZZB NOV. Zbora se je udeležilo veliko članov, tako da je bila sejna soba KS nabito polna. O delu organizacije ZZB NOV je poročal tovariš Maligoj. Člani odbora so bili zelo aktivni, posebno nekateri. O nastalem napetem zunanjepolitičnem položaju je govoril tovariš Avbelj -Savo, predsednik ZZB NOV Domžale. V svojem govoru je poudaril, da morajo biti vsi člani te pomembne organizacije zelo budni in pripravljeni na vse, kakor so bili za časa vojne. To je naša obveza in zaobljuba do domovine, ki smo jo dolžni vsi braniti, če bi do česa prišlo. Posebno sedaj v tem napetem in razburkanem času, ko velesile tekmujejo v oboroževanju in v osvajanju svojih vplivnih območij. Zelo smo zaskrbljeni zaradi težke bolezni našega ljubljenega predsednika tovariša Tita. Dolžnost nas vseh je, da varujemo vse pridobitve NOV, da prenašamo na mladi rod vse tisto, kar se je dogajalo v bližnji preteklosti. Nič nam ni bilo podarjeno, vse smo dosegli s svojim delom, z odrekanjem, odpovedovanjem. Tako bi moralo biti tudi v bodoče. V diskusiji so sodelovali tovariši. Vsem je jasno eno: naša
pot je le ena: to je Titova pot, naprej, samo naprej, k boljšemu, lepšemu. Skrb za borce v naši družbi je velika. Mnogi so obnemogli, potrebni so družbene pomoči, ki mora biti stalna.
V odbor so bili kooptirani nekateri drugi člani, tovariš predsednik krajevne organizacije ZZB Mengeš tovariš Tomšič je ostal predsednik še do konca mandatne dobe, kljub bolezni in preobremenjenosti.
Razšli smo se z eno veliko mislijo: čuvali bomo vse pridobitve NOV, to je v prvi vrsti svoboda in bratstvo ter enotnost naših narodov, ki se je začelo kovati v NOV in revoluciji, ko so ljudje vseh naših narodov in narodnosti krvaveli za vsako ped naše svete zemlje. V povojnem obdobju smo začeli razvijati socialistično samoupravljanje, ki je pognalo svoje korenine že med NOB in neuvrščenost. Vse te korenine so temelj za našo sedanjost in bodočnost. Iz teh korenin je zraslo mogočno drevo z zelenimi, košatimi vejami, ki jih širi na vse strani. To je naše življenje, to je svoboda, revolucija, za katero se borimo vsaki dan.
Jugoslavija je bila, je in bo ostala Titova.
Danica Zidarič
Razmišljamo:
Le zakaj ne z vlakom?
Pred nekaj leti smo dobili nazaj, za kar smo si dalj časa prizadevali: dobrega starega Kamničana. Mnogo truda je bilo treba in tudi delovnih naporov delavcev na železnici tudi, da imamo danes prvič železniško povezavo med Ljubljano in Kamnikom. Udobno, varno prometno sredstvo, ki te v pičlih dvajsetih minutah dostavi denimo iz Domžal v Ljubljano. Brez gneče, zatohlega zraka, cigaretnega dima, z zagotovljenim sedežem za vsakogar.
Pa ne! Ostali smo pri svojem! V že tako natrpanih avtobusih — povzročamo še večjo gnečo, se jezimo na vse in vsakogar: na podjetje, ki ne da več avtobusov, na gnečo na cesti, na neprimeren odnos uslužbencev v avtobusih do potnikov, na vse in vsakogar.. .
Le nase se ne jezimo. Četudi nas nekaj metrov stran čaka udobnejše prometno sredstvo. ..
Morda vam bodo te besede le pomagale, da se boste jutri le odločili za vlak. Tu je vozni red, ki bo veljal do 31. maja 1980. Shranite ga in ga uporabljajte, kasneje vam bomo posredovali novega!
Vozni red velja za delovne dneve! Relacija: Domžale — Ljubljana 1.) ob 5.00 uri
5.31 uri — ne vozi ob sobotah 6.38 uri ob 12.45 uri ob 14.24 uri
ob 15.55 uri — ne vozi ob sobotah 17.40 uri
ob ob
ob
2. )
3. )
4. )
5. )
6. )
7. )
8. ) ob 19.55uri
Relacija: Ljubljana — Domžale 1.) ob 5.30 uri ob 11.35 uri ob 13.15 uri
ob 14.26 uri — ne vozi ob sobotah ob 15.00 uri
2. )
3. )
4. )
5. )
6. )
ob 18.36 uri
Gneča, gužva, stiskavac . . .AL' ni luštno! Vse drugače kot na vlaku, kjer vsega tega ni. Le suhoparna vožnja brez zastojev, prepirov, zanimivega . . .
Zanimanja za predavanja ZRVS je vedno dovolj!
Občinska konferenca ZRVS Domžale organizira v mesecu marcu strokovno izobraževanje rezervnih vojaških starešin na temo: ..Izvajanje napadnih bojnih dejstev v sodobnih pogojih".
Predavanja so bila organizirana po krajevnih organizacijah ZRVS občine Domžale, obvezniki pa so se ga polnoštevilno udeležili.
Po končanem ciklusu predavanj bodo rezervne vojaške starešine reševale taktično nalogo na terenu. V tej vaji bodo starešine uporabile oziroma preverile pridobljeno znanje v teoretičnem delu izobraževanja.
S tem ciklusom predavanj v Zvezi rezervnih vojaških starešin uresničujejo program izobraževanja. Ta program, ki je zelo obsežen pa tudi za usposabljanje vsakega posameznika v ZRVS zelo pomemben, so sprejeli na letni konferenci ZRVS.
ZAHVALA
Ob boleči, mnogo prerani izgubi nase drage hčerke, mamice,  sestre in tete
J02ICE URBANČIČ
iz Vira
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, osnovni šoli Josip Broz Tito, DO Papirnice Količevo, posebno TOZD Kartonka, tujim odjemalcem kartona za poklonjeno cvetje, sočustvovanje, izrečeno sožalje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Anici Dolinšek, sosedu Mihelčiču, govornikoma, pevcem ter praporščaku.
Žalujoči: mama, hčerka Erna in brat Mirko z družino.
ZAHVALA
Ob boleči, mnogo prerani izgubi dragega moža, očka, sina, brata in strica
MAKSIMILJANA BRODARJA
se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč delovni organizaciji GIP OBNOVA, Rašica Moravče, Osnovni šoli Jurij Vega Moravče, ZŠAM Domžale, pevcem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem,, prijateljem in znancem, ter vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega.
Zena Elka z otroci in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega dragega sina, brata in strica
JOŽETA PROSENCA
iz Vrha nad Krašnjo
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjem trenutku, mu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo še izrekamo obrtniku Tonetu Zekarju, njegovim sodelavcem, tov. Florjančič Antonu za poslovilne besede ter župniku za opravljen obred. Enaka zahvala tudi njegovim prijateljem, nekdanjim sodelavcem iz tovarne Menina ter vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mama, oče, sestra z družino in vse ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Mineva leto dni, odkar smo se poslovili od dolgoletnega godbenika in hišnika godbenega doma Lojzeta Juvana. Rojen je bil leta 1913 v znani Vintarjevi domačiji v Stobu. Oče Gašper je bil med ustanovitelji domžalske godbe. V godbenih vrstah so bili tudi njegovi bratje Tone, Janez, Gašper in Karol in so tako nadaljevali tradicijo ustanoviteljev domžalske godbe.
Kot vojak je bil Lojze telefonist. Domžalčani se ga pa najbolj spomi-
njamo kot dolgoletnega poštarja, kot oskrbnika domžalskega doma na Veliki planini in nazadnje kot vratarja na Farmi bekonov v Ihanu. Aktivni član domžalske godbe je bil od leta 1928 pa vse do leta 1964. Vseskozi je igral trobento. Hišnik v godbenem domu in obveščevalec godbenikov je bil od leta 1946 do zgodnje smrti 17. marca 1979. Njega, kot njegove pokojne prve žene Ivanke in druge Žene Rezke se bodo godbniki, člani domžalske Svobode in gostujočih kulturnih skupin še dolgo spominjali kot hišnika, ki je znal prisluhniti potrebam, saj so v njegovi kukinji vedno dobili okrep-čilo in prijazno besedo.
Lojze, vedno se te bomo radi spominjaii!
TOR
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage žene, mame in stare mame
ANE ARMENI
se iskreno zahvaljujemo organizaciji Zveze borcev ter praporščakom, Frančiški Avbelj za njene poslovilne besede, Domžalski godbi in pevcem Društva upokojencev, delovni organizaciji Tosama in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala za pomoč v najtežjih dneh tudi družini Mežanovi, vsem sosedom in vsem, ki ste darovali cvetje. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: mož Gabrijel in hčerka Tatjana z družino, brat Rudi, sestri Helena in Nada z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega moža in očeta
MAKSA VRHOVNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, mu darovali vence in cvetje, izrekli sožalje in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebno zahvalo izrekamo delovni organizaciji Mlinostroj, osnovni organizaciji sindikata, sodelavcem za denarno pomoč, Domžalski godbi, Gasilskemu društvu Dob za organizacijo in pomoč pri pogrebu, praporščakom in govornikoma, Zvezi borcev, dobrim sosedom in prijateljem ter vsem sorodni-lcom.
Ohranite ga v lepem spominu! Žalujoči: žena Pavla, hčerki Marina in Vesna
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega moža, očeta starega očeta, tasta in strica
FERDINANDA VIDOVICA
se iskreno zahvaljujemo sestram in negovalkam Doma upokojencev v Mengšu, ki so mu v zadnjih dneh lajšali trpljenje, kakor tudi Krajevni organizaciji ZB NOV Prevoje za darovano cvetje in poslovilne besede ob grobu, sodelavcema Rudiju in Ivanu, pevcem Društva upokojencev Domžale ter župniku za opravljeni obred.
Hvala vsem, ki ste mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in ga spremili na njegovo zadnjo pot.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka
IVANA KAPLJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Prisrčna hvala Hacinovim, Križanovim in Jesihovim, ki so mi stali ob strani ob težki uri. Še posebej se zahvaljujemo radomeljskim gasilcem za poslovilne besede in neizmerno pomoč.
Hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoča: žena Marija z otroci.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi mojega moža
FRANCITA KOLARJA
se zahvaljujem vsem, ki so počastili spomin nanj in mi v teh strašnih trenutkih tako iskreno in nesebično stali ob strani.
Žena Marjana s hčerkama in vsi njegovi
OBVESTILO
Obveščamo, da se bo Komunalno gospodarstvo Mengeš, p. o. Mengeš, Prešernova cesta 2, odslej imenovalo:
"OBRTNIK"
Obrtna delovna organizacija za izvajanje obrtniških in storitvenih del, p.o.
Mengeš, Prešernova cesta 2
ali skrajšano "OBRTNI K " p. o.
Mengeš, Prešernova cesta 2
Telefon: 737-227, 737-275
721-062 Ključavničarska delavnica, Preserje, Radomlje Tekoči račun: 50120-601-30164 pri SDK Domžale.
£Q      ljubljanska banka
BANKA DOMŽALE
RAZPISUJE
na podlagi sklepa 13. seje gospodarsko računske komisije z dne 6.3.1980
JAVNO USTNO LICITACIJO
za prodajo naročniške avtomatske telefonske centrale PABX 30 S (za 30 naročniških priključkov in 6 javnih zvez), leto izdelave 1972
po izklicni ceni 36.000 din
Licitacija bo dne 11.4.1980 s pričetkom ob 12. uri v prostorih LB — Banke Domžale
Ogled sredstev bo dne 11.4.1980 od 8. do 12. ure v prostorih LB -Banke Domžale
Predstavniki družbeno pravnih oseb morajo pred licitacijo predložiti ustrezna pooblastila in morebitno izjavo o oprostitvi prometnega davka.
Odbor za medsebojna razmerja
OBJAVLJA  prosta dela in naloge
1. DVA PASARJA
2. ENEGA KLJUČAVNIČARJA
3. PET POHIŠTVENIH MIZARJEV
4. DVA DELAVCA V MIZARSTVU
5. PET VAJENCEV ZA MIZARSKO STROKO
6. DVA VAJENCA ZA PASARJA
Pogoji:
Pod 1 —3 se zahteva kvalifikacija, lahko je tudi začetnik. Pod 4 možnost priučitve za dela v mizarstvu.
Pod 5 in 6, da imajo ali bodo imeli v letošnjem letu končano osnovno šolo.
Pismene ponudbe pošljite na naslov "TAMIZ" Mengeš, odbor za medsebojna razmerja, Blejčeva cesta 46, Mengeš.
Razpis velja do zasedbe delovnih opravil.
DONIT MEDVODE n. sol. o. TOZD SVIT KAMNIK
potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti večje število ORODJARJEV IN REZKALCEV.
Osebni dohodek je stimulativen.
Od kandidatov pričakujemo, da imajo odslužen vojaški rok. Delo se združuje za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Vse zainteresirane vabimo, dav se čimprej zglasijo v kadrovsko splošnem oddelku v Kamniku, Žebljarska 5, kjer jih bomo pripravljeni seznaniti še z dodatnimi informacijami.
VRTNARSTVO GORNIK 61230 DOMŽALE Študljanska 34 a
Obveščamo potrošnike, da imamo za spomladansko saditev na
balkonih veliko izbiro pelargonij — pokončnih in visečih, več barv,
različnih barv petunij, balkonsko cancelariio ter incaleusa. Pri
nakupu sadik tudi takojšnja posaditev v zabojčke.
Po 15. maju bomo imeli na izbiro tudi veliko sadik za posaditev na
grobovih.
SE PRIPOROČAMO ZA OBISK!
S K I SERVIS PODGORŠEK J. Masljeva 6, Domžale
Smučarji, če nimate prostora za shranjevanje smuči, v SKI SERVIS-u jih shranjujem in strokovno popravim do naslednje sezone.
Avto vleč no službo vršim na vseh relacijah N ON-STOP
NOVAK Pavel Tovarniška 27 Preserje, p. Radomlje Tel (061J 721-784
agroemona osuto, domžale
tozd prašičereja ihan
61230 domžale, ihan 48, Slovenija, Jugoslavija
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA   prosta dela za:
VEČ DELAVCEV ZA PRIUČITEV V ŽIVINOREJI
na novi prašičerejski farmi v Ihanu, ki bo v kratkem dograjena. Osebni dohodek po učinku do 7.000 din mesečno. Zaželjena nekajletna praksa v živinoreji oz. kmetijstvu. Poskusno delo 30 dni.
KUHARICO
z najmanj enoletno prakso. Kvalifikacija je zaželjena, ni pa pogoj. OD po pravilniku o nagrajevanju. Poskusno delo 30 dni.
Kandidate prosimo, da pismene vloge pošljejo v 15. dneh po objavi na naslov: AGROEMONA DOMŽALE TOZD Prašičereja Ihan, Ihan 48, splošna služba.
AVTOVLEKA NON- STOP
PROSENC Marjan, telefon 061/721-175
VLEKA KAMP PRIKOLIC telefon (061) 722-873
JANEZ VIDERGAR
VIR, Dvoržakova 11 61230 DOMŽALE
PREVOZ OSEB VLEČNA SLUŽBA PREVOZI ČOLNOV PREVOZI KOSOVNIH POŠILJK
PLAN KRVODAJALSTVA ZA LETO 1980
ORGANIZACIJAM, ZDRUŽENEGA DELA, DRUŽBENOPOLITIČNIM ORGANIZACIJAM, KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM RK, ZAVODOM IN USTANOVAM
Danes objavljamo plan krvodajalstva za leto 1980 iz katerega sta razvidna čas in količina krvodajalcev, ki naj jih pošlje na odvzem krvi organizacija združenega dela, zavod ali ustanova ter družbenopolitične organizacije in društva.
Koordinacijski odbor za pospeševanje krvodajalstva pri skupščini občine Domžale, je podprl naše prizadevanje za izpolnitev plana krvodajalstva in vam bo dostavil še posebno priporočilo.
Odvzem krvi se bo vršil pri Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani po priloženem planu. Prosimo vas, da koristite prevozna sredstva, ki vam jih daje na razpolago Občinski odbor Rdečega križa Domžale.
Naziv OZD, zavoda in ustanove
Plan, štev.
Ura
Zbirno mesto
ČETRTEK, 3.4.1980
Papirnica Količevo Helios TOZD Količevo KO RK Jarše Gasilsko društvo Jarše Biotehniška fakulteta Rodica TOKO TOZD Studa CSŠ - Usnjar, in galan.šola Dž. TOKO TOZD Usnjarna OS Venclja Perka Domžale Termit - uprava Domžale Avtoservis Domžale Zdravstveni dom Domžale
PETEK, 4.4.1980
Papirnica Količevo
TOKO uprava in TOZD Dž.
Helios TOZD in uprava Domžale
Univerzale Domžale
Gozdno gospodarstvo Domžale
OŠ Olge Avbelj Homec
KO RK Homec
Perutnina - obrat Čemelo
Napredek Domžale
TOREK, 8.4.1980
Mlinostroj Domžale
Tosama Domžale
Termit Domžale - obrat Ihan
Emona - obrat Prašičereja
KO RK Ihan
Gasilsko društvo Ihan
CSŠ Ekonomska šola Domžale
KO RK Domžale
OŠ Šlandrove brigade Domžale
Glasbena šola Domžale
Delavska univerza Domžale
Alko - obrat Domžale
Komunalno podjetje Domžale
Dom počitka Domžale
40 6,00 pred tovarno
35 6,00 pred TOZD-om
20 6,30 Železniška postaja Rodica
5 6,30 Želez, postaja Rodica
8 6,30 Želez, postaja Rodica
60 8,00 pred TOZD v Studi
30 8,00 prod šolo
5 8,00 pred obratom
5 9,30 pred šolo
5 9,30 pred upravo v Stobu
20 9,30 pred Avtoservisom
20 9,30 pred ZD Domžale
40	6,00	pred tovarno
45	6,00	pred upravo Domžale
35	8,00	pred upravo Domžale
55	8,00	pred tovarno
5	8,00	pred upravo Domžale
3	10,00	pred gostilno Repanšek
10	10,00	pred gostilno Repanšek
5	10,00	pred obratom Čemelo
70	10,00	pred upravo Domžale
25	6,00	pred tovarno
60	6,00	pred tovarno
10	8,00	pred obratom Ihan
20	8,00	pred obratom Ihan
10	8,00	pred trogovino Ihan
5	8,00	pred trgovino Ihan
25	8,00	pred Ekonomsko šolo
30	8,00	pred občino Domžale
10	8,00	pred občino Domžale
3	8,00	pred občino Domžale
5	8,00	pred občino Domžale
3	8,00	pred občino Domžale
10	8,00	pred občino Domžale
5	8,00	pred občino Domžale
SDK Domžale Ljubljanska banka Domžale Gostinsko podjetje Domžale Postaja milice Domžale Občinsko sodišče Domžale Beton - obrat Domžale PTT Domžale
Slaščičarna Bistrica Domžale BIRO 71 Domžale OS Josip Broz Tito Domžale AMD Domžale
Vzgojno varstveni zavod Dpmž. OPZN Zora Domžale Lekarna Domžale POZD Rcpovž Domžale Stanovanjska skupnost Domžale IMP Dijaški dom Domžale Regionalna zdrav, skupnost Dž. Strokovna služba SIS Domžale Strokovna služba SIS Metalka Domžale
SREDA, 9.4.1980
Induplati Jarše Skupščina občine Domžale Oljarna Domžale Žito Vir
Emona poslovalnica Vir KO RK Vir Gasilsko društvo Vir Tosama Domžale Slovcnijalcs Radomlje Induplati - obrat Radomlje KO RK Radomlje - Rova POZD Plastenka Radomlje Gasilsko društvo Radomlje Osnovna šola Radomlje KO RK Dob Gasilsko društvo Dob Osnovna šola Dob Elcktro podjetje Področje Gasilsko društvo Dragomclj Emona - obrat Pšata Ribogojnica Dragomclj KO RK Dragomclj
ČETRTEK, 10.4.1980
Induplati Jarše KO R K Trojane Gasilsko društvo Trojane Gostišče Konšck Trojane KO RK Blagovica Gasilsko društvo Blagovica KO RK Krašnja Gasilsko društvo Krašnja KO RK Zlato polje KO RK Lukovica Gasilsko društvo Lukovica Mojca Lukovica Osnovna šola Brdo
3	9,30	pred občino Domžale
5	9,30	pred občino Domžale
5	9,30	pred občino Domžale
3	9,30	pred občino Domžale
3	9,30	pred občino Domžale
10	9,30	pred občino Domžale
10	9,30	pred občino Domžale
3	9,30	pred občino Domžale
10	9,30	pred občino Domžale
5	9,30	pred občino Domžale
10	9,30	pred občino Domžale
10	9,30	pred občino Domžale
3	9,30	pred občino Domžale
2	9,30	pred občino Domžale
2	9,30	pred občino Domžale
5	9,30	pred občino Domžale
5	9,30	pred občino Domžale
3	9,30	pred občino Domžale
5	9,30	pred občino Domžale
5	9,30	pred občino Domžale
3	9,30	pred občino Domžale
50	6,00
25	6,00
10	6,00
10	6,00
3	6,00
10	6,00
5	6,00
50	8,00
40	8,00
12	8,00
20	8,00
5	8,00
5	8,00
5	8,00
10	9,30
5	9,30
5	9,30
6	9,30
3	9,30
15	10,00
2	10,00
10	10,00
30	6,00
10	7,00
5	7,00
5	7,00
5	7,00
5	7,00
30	9,00
5	9,00
10	9,30
10	9,30
15	9,30
15	9,30
5	9,30
pred tovarno pred občino pred Žito na Viru pred Žito na Viru pred Žito na Viru pred Žito na Viru pred Žito na Viru pred tovarno Tosama pred tovarno Radomlje pred Opekarno pred gostilno Sporen pred tovarno pred gostilno Sporen pred gostilno Sporen pred avtobusno postajo pred avtobusno postajo pred avtobusno postajo pred obratom avtobus, post. Dragomclj pred obratom Pšata avtobusna postaja Domž. avtobusna postaja Domž.
pred tovarno Gostišče Konšck Gostišče Konšck Gostišče Konšck avtobus, post. Blagovica avtobus, post. Blagovica pred gostilno Pavle Kraš. pred gostilno Pavle Kraš. v Obršah
Zadružni dom Lukovica Zadružni dom Lukovica pred tovarno pred Zadruž.dom.Lukov.
Krvodajalci naj ne prihajajo na akcijo tešči. Nikakor pa naj ne jedo mastne hrane. Priporočljivo je, da so na akciji sami na razpolago sladki napitki za krvodajalce.
Občinski odbor RK Domžale
NOVO - NOVO - NOVO VULKANIZACIJA NA RODICI
— vulkanizacija
— montaža, demontaža avtoplaščev
— centriranje koles
se priporočamo SMOLNIKAR JANEZ  Perkova 17 Rodica DOMŽALE
r
OGLAS
GARAŽO - tripleks v pritličju prodam v centru Domžal.
I nformacije od 17. do 19. ure po telefonu 721-873.
REŠITEV MARČNE KRIŽANKE
VODORAVNO: Siva, sidol, Marija, Ivkovič, ZK, Odra, Moni, din, praksa, A.D., kredo, l?kommk, Tit, Unra, ostrižki, Ina, skip, SK, omet, skat, kača, KA, ban, Tea, ev., Aragon, Vevče, A. P" Ca, celota, SO, pilot, S, Te, proces, TAM, OM, repi, astronavt, Kolosej, Mali vitez, Nagoja, Ala, Ate, arara, VA, prerod, mulj, Intima, Toko, kanal, Domžale, Elea, rakla, Ag ata, Erik, SA, ar.
Cenjene stranke obveščam, da sem s 7. januarjem 1980 pričel avtomehan-sko obrt v prostorih na Trubarjevi 5, v Domžalah. Usluge vršim za vozila Fiat in Zastava.
Popravljam strokovno in hitro!      iiAvtomehanika>> LE TON J A VLADO,
Trubarjeva 5, Domžale
Odgovor na članek „Frizerski salon", Kamniška 12 (Občinski poročevalec, št. 1 z dne 25.1.1980.
Hišni svet Kamniške 12 sporoča, da sta bili izdani dve odločbi za opravljanje frizerske obrti brez privoljenja Hišnega sveta, oziroma stanovalcev Kamniške 12.
Odločbi sta bili izdani s strani SO Domžale — oddelek za gospodarstvo in finance z dne 28.2.1979 in Odločba SRS, Republiški sekretariat za industrijo, Ljubljana, z dne 12.6.1979, obe brez ogleda sanitarne komisije.
S tem je „Slamica iz slamnika" verjetno namenjena njim, ne pa stanovalcem Kamniške 12!
Hišni svet in stanovalci Kamniške 12