Ätev. 11. Ljubljana, 18. novembra 1884. Tečaj If.
Bier*ask!
čebelar ;n sadjerejec.
Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva
za Kranjsko.
--M---
hlinja maki meter enkrat in m potUja udom brezplačna; neudom za 1 gld. 30 kr. na letn. Inxirati m prilog» računijo »t po najnižji eeni. — LeJnina za ude znaia mono 1 gld.
OIim'k: l'rcxiiiioviin.j« bučel. — Dvoje redkih opazovanj i'/, skušnje. — 1'ozimska dela v drevesnici. — OuSpljev most. — Nekoliko o gnojenji vrtov. — Vosek in med škušeni zdravili v mnogih boleznih. — XaSi dopisi. — Rune gospodarske reči. — Inserati.
Prežimo vanje bučel.
Kdor hoče svoje bučele črez dolgo žitno si ohraniti ali prezimiti. mora veliko pridnost in skrb v to obračati, kajti v mrzlem zimskem času priilnim bučelicam marsikaka nevarnost preti in žuga. Treba je toraj tem pridnim živalicam streči t. j. vse žugajoče nevarnosti kolikor mogoče odstraniti, da so bučele po vsem varne, kar je k njih delovanji in obstanku neobhodno potrebno.
Narprvo, kar je k dobremu proziinovanji potrebno, je, da bučele od novembra naprej v ostrem zimskem mrazu popolni mir vživajo iu imajo. Vsaj to je prav naravna reč, kajti človek kot vsaka žival itna ob času počitka rad mir, da si tako v mirnem počitku pridobi novih moči za zopetno delo, ki ga še čaka. Privoščimo bučeli po zimi mirni počitek po njenem tako neutrujem poletnem trudu in marljivosti. Ona ga je v resnici potrebna, da si opomore za prihodnjo pomlad, ko jej bode zopet narava odprla svojo zale cvetice, iz katerih bode ona zopet nabirala sladkega medu in voska.
Zoper to pregreši se več čebelarjev, kateri tudi po zimi bučel ne pustijo v miru iu jih večkrat ogledujejo, ter jih tako v zimskem počivanji motijo. Vsak čebelar naj si zapomni, da se bučele po zimi ne smejo ogledovati in motiti.
Tudi je zelo v navadi, da čebelarji radi blizo čebelnjaka prirejajo prostore, kjer drva sekajo in cepijo. Pri sekanji drv se tla daleč okrog stresajo, posebno po zimi. ko je vse zmrznjeno. Tako tresenje je bučelam zelo na lcvar. Treba je tedaj varovati se. da se nikakoršno tresenje panju ali celo čebelnjaka ne prouzroči. Tu pa ni misliti, da samo hudo in veliko pretresenje škoduje, a majhno ni bučelam k škodi. Ne. Vsaki tudi še tako rahli pretres je že škodljiv.
Marsikdo bi vteguil prašati: Zakaj li pretres bučelam v zimskem času škoduje, vsaj one mirno čepe v svojem panju in se ne zmenijo za to. kar se zunaj godi? Ravno zato, ker počivajo, se motijo in nadlegujejo v počitku. Pri pretresu se bučele predramijo, ter ločijo oil kepe, v katero so se združile v prezitnovanje in počivanje.
Te bučele sedaj vse razjarjene v panju okrog tekajo iu pri velikem ter ostrem mrazu otrpnejo, ter vsled tega poginejo. Ce pa v tem času ni posebnega mraza, one bučele ne otrpnejo, temveč take bučele več hrane povžijejo, kar jim je k njili obstanku potrebne. To pa ima večji del zopet slabe nasledke. V životu bučel nabere se preveč nesnage in vsled tega lahko nastane griža, bolezen, ki je sicer ozdravljiva, pa v zimskem času se z ozdravljenjem ni pečati, ker bi se s tint bučele še bolj vznemirile. Dobro je v tem slučaju, če solncc lepo in toplo sije. da se zamorejo bučele zunaj panju malo preletati. To jilt otitic griži.
Xi pa vselej in edino le človek, ki bučele po zimi vzuemirujo, temveč so tudi živali, ki bučelam v zimskem času nepokoj, čebelarju pa škodo delajo.
Tak nadlegovalec bučel so miši. Te živali bučelam po zimi čestokrat škodujejo s tim. da luknje v panjove pregledajo, pa ne z namenom, bučele v svoj plen si poiskati. To je pač vsakemu znano, da miš precej debelo desko pregleda.
Zc se samim glodanjem miši bučele iz spanja prebude, da tako razdenejo kepo. ter potem v okrog tekanji vsled mraza otrpnejo iu tako v veliki množini poginejo. Ti neprijetni gosti se pa še potem, ko imajo vhod v panj, tamkaj nastanijo, si narede gnjezda, ter celo mladiče v panju skote. Ivo pa imajo mlade v panju, postanejo tako predrzne, da se celo medu iu drtizcga bučelnega dela lotijo, ter tako panju veliko škodujejo.
Tem bučelnim škodljivcem se s pridnim pa tihim iu rahlim nastavljanjem pasti najložje nasprotuje in prežene. Tu je pa treba zopet paziti na kakovost pasti. Palii. kateri se svojo težo močno lopntnejo in vdarijo ter tako nekak potres v čebelnjaku prouzročijo, naj so ne nastavljajo. Moljše so one pasti, ki nikakoršnega ropotanja pri vjemanji miši no napravljajo.
Razun miši so še nekateri ptiči, kot postavim senice (navadno mandelci imenovane) in žolne, kateri bučele po žitni vznemirjajo.
Senice preže pred panjovi na bučele, katere v lepem vremenu na zrak prihajajo. Love jih in pojedajo. Ako pa bučel ni pred panjem, kljujejo na končnico, da bučele vse razjarjene pridejo na dan in v svojo — smrt.
Žolne pa večkrat, posebno če jim v bližavi hrane primanjkuje, pridejo k čebelnjaku, kjer si s prekluvanjem končnic narede vhod v panjove, ter tako bučele pojedajo.
Teh sovražnikov bučelnih se najbolje in najlažje vb ran i s prikritjem čebelnjaka ali pa kakim pripravnim strašilom. Loviti in streljati te ptiče je po postavi varstva ptičev prepovedano, ker so z zatiranjem škodljivih merčesov kmetijstvu in sadjereji koristni.
Hučelc se morajo po zimi varovati mimo zgoraj omenjeuih sovražnikov tudi nevihte, vetrov in ostrega mraza.
Srednji in trajajoč mraz bučelam ne škoduje, ako pa bolj pritiska in tak dalje časa ostane, kar se v severnih krajih, posebno na (iorenjskem med visokimi gorami skoro vsako leto zgodi, treba je čebele dobro zadelati se slamo, staro obleko, koči, ali z drugimi pripravnimi rečmi.
Še bolj. ko vsi ti nadlegovalci bučel, nadleguje jih pa po zimi iu v začetku pomladi solnce. To jih se. svojimi izvabljivimi žarki privabi iz panju, da skušajo malo preletati se, ko je zunaj še vse, se snegom pokrito. Veliko iu veliko bučel pri tem izletu pogine, ker bleščeči sneg jih oslepi, da na tla popadajo in zmrznejo.
Sil
Sicer je pa zelo dobro za bučele, ako jih prijazno in toplo solncc obsije, da zamorejo malo svoja stanovanja zapustiti, da se očistijo, ua kar lahko svoje zimsko počivaujc več časa nadaljujejo; le tla so morajo kakili 10 do 12 korakov daleč pred čebelnjakom se slamo nastlati. Čebele, ktere izlete, da se očistijo, posedejo na slamnato bilke iu ko jih prvi solnčni žarek toplo obsije, zlcte zopet v panj. Pri izbiranji slamo nuj so čebelar bolj ozira na tako slamo, ki ni preveč bela. Tudi praprot bi bila dobra.
Ko bučole zopet v panj odlete, uaj so pred paujove obesijo kaka zagrinjala ali pa deske, da se solčnim žarkom zabrani pristop.
Dobro prozimovanje bučel je mojstersko delo v čebeloreji.	t\
-x--
Dvoje redkih opazovanj iz skušnje.
(Od P. Siraon-tL pod. P. P. J.)
(Dalje.)
rix'frln krni j i eil.
Tista kraljica, od katere som spredaj pravil, da jo večkratni izlet za vpleme-uonje naredila, dala mi je zopet priliko, še sledeči, pri vplemenjeni kraljici gotovo redki slučaj opazovati.
Dno 14. septembra, t. j. 10 dni pozneje, ko sem kraljico vzel iz shrambice, kjer so jo izlegla in jo izročil hrezmatičncm panju, grem in zopet pogledam v ono izležuo hišico, je li notri kaka nova kraljica vložena. Kako zelo se začudim, ko v tej shrambici na drugem satu ugledam piskrce, ki so namenjeni za izlego navadnih bučel (delavk) in so pravilno z jajčeki nastavljeni in na zraven visečemu satu opazim že večkrat vplemoniteno matico, o katerej sem trdno utonil, da v brezma-tičnom panju vestno svoja tlela opravlja. Zares čudno se mi jo zdelo, ker jo vidim v svoji izležui hišici vso veselo. Vsaj sent jo z vso previdnostjo in po vseh pravilih umetnosti izročil brezmatičnein panju. Delo in vse čebele som vzel iz panju. Čebele dejal sem v prazni zabojček. Delo (satovje) oprostil sem one trotove zalege, (katero so delavke nastavile): potem som delo zopet nazaj postavil. matico v matični kletki noter dejal in zdaj še le pustil bučelam zraven priditi, ktere so izročeno jim matico z veseljem pozdravljale in bile vesele, da imajo zopet kraljico. Se le tretji dan proti večeru spustil sein jo iz gajbico \ nalašč zato napravljeno ko-ritce za pitanje bučel, v katerem so se čebele skoz mod do kraljice preriti morale. Ta izvoršitov je znana kot dobro iu srečno sprejetje kraljice. Poleg vsega tega mi je pa vendar ušla ! V svojem starem domu je k večjemu tri dni še le jajčka nesla, kajti nobenega črvička ni bilo še najti. Mogoče je pa tudi. da v brezmatičnein panju ni bila le ono noč, ampak morebiti več dni. prodno je zopet nazaj v svoje staro stanovanje pobegnila.
Kaj pa jo jo vendar k temu begu nagnilo? Čudno je vendar, da jo z zdravo kožo pobegnila. Ta okolščina daje mi povod do mnenja, da jo že skoro 5 tednov osamljeno (brez matice) ljudstvo pozneje ni več tako ljubilo in bolj hladnokrvno z njo ravnalo, ker je bilo že osamljenja navajeno in je med sabo imelo popačene matice, kar jo tudi zaloga pokazala. To je gotovo k temu pripomoglo, daje pobegnila in ua begu svoj stari dom dobila.
Moni jo s tem dvojno delo napravila, ker sem moral že poprod storjen« delo ponoviti. Zdajei sem jej pa dal vse čebele in tudi satove z založenimi jajčki, toda brez da bi jo bil posebej zaprl. Zdaj je ostala iu je bila zvesta mati svojemu ljudstvu. Še konec novembra dobil sem zalego v njenem panju.
-x-
Pozimska dela v drevesnici.
Minula je jesen in prišla je mrzla zima. Sedaj, misli si marsikateri sadje-rejec, bodem si odpočil od obilnega dosedanjega dela. Sedel bom pri gorki poči, ogreval se od vseh strani ter mirno roke navskriž držal iu tobak pušil. Kdo mi pa more kaj zato: Podelauo imam v drevesnici vse. na vrtu je vse drevje podprto in zavarovano pred težkim snegom. Nikakoršnoga dela nimam. Kaj pa tudi koga briga, če jaz večino dni v zimskem času v gostil niči prcbijem in si malo pijače privoščim ?
.Marsikdo bi mu na vse to nič nasprotnega ne odgovoril, pritrdil bi mu še le in rekel: Ubogi mož, v resnici si počitka potreben! Ves čas pomladi, poletja in jeseni si se trudil, vrjamem ti prav rad, da si dobro sklenil, če misliš zimo v svoj počitek porabiti. Nobenega dela ne moreš delati, ker vreme je vedno neugodno. Zdaj je vse se snegom pokrito, zdaj gre dež iu v drugič zopet mraz pritiska, tako da ros ni mogoče se ukvarjati z delom po vrtih. — Dragi bralec, ali bodeš mogel uganiti, k !o je tako govoril? To ti gotovo ne bode nikakoršne težave delalo, da bi uganil. Vsak razumen sadjerejec bode rekel: Tako govori tisti, ki ni sadjerejec in se tudi v zimskem času vsaeega dela boji. To govoril je tak človek, ki si je sam zimo odbral v počitek in podpiranje lenobe, v pohajkovanje po hišah in popivanje v gostilnicah.
Jaz pa drugače mislim. Kdor se zime le zato veseli, da bi pohajkoval in nič ne delal, ta tudi pomladi, poleti in v jeseni ni veliko ali pa še nič delal; če tudi si ga videl na polji delati in v vrtu, kako se je se sadjem pečal. Kdor le toliko dela, kar mora podelano biti, ta skoraj boljše stori, da še to opusti, ker tako površno delo ne prinaša toliko sadu, kolikor se ga je od setve pričakovalo. Kakoršno delo ob setvi, taka je žetev.
Kdor ima sadni vrt ali sploh kmetijo, ima vedno dovolj dela. Zimski dnevi so že tako zelo kratki, in sadjerejec lahko v dolgih zimskih večerih dovolj počitka dobi. Da bi pa te večere prav brez vsaeega dela pustil potekati, bilo Iii tudi prav nespametno. Poišče naj si kako knjigo, se ve da, če zna brati, to naj prebira. Gotovo bo v njej dobil še marsikaj zanimivega, česar še on ni vedel, ali pa le bolj površno delal.
Ne stavil bi pa krajcarja na goldinar, da me bode precej kak sadjerejec zavrnil in rekel: ..Kar je ta pisal, sem jaz že zdavno pozabil; le sam naj gre vunkaj na polje in naj dela. Vem, da še lopate pravilno držati ne zna." To pa so le izgovori. da bi dotični še naprej lahko roke na hrbtu križajo se peči tiščal in si zadnjo stran svojega života ogreval, dokler bi mu ne bilo dovolj toplo.
Ko bi naši velkosadjerejci ne bili sami nič delali, kako li bi mogli kaj o tem pisati, kako celo knjigo o tej zadevi napolniti. Umni sadjerejec ne bo zime v to obračal, da bi nič ne delal, temveč bo delal in se novih učenosti in skušenj iskal.
ill
Njemu zima prehitro mine, kajti ileln ima obilno. Snaženje in obrezovanje dreves, pokonča vanje gosenčnib zaleg in OBtrgovanjo kože (lubja), vse to bo po zimi opravil, da mu na pomlad ne bo treba s tem časa zgubljevati in tratiti.
Vsak vrtnar ve, da je mnogo mrčesov, kateri v jeseni svoja jajčeka zad za hrapovo drevesno lubje vležejo, da bi tam prezimila, in pomladi svoje daljno živ-ljenje vpeljala. Razvidno je iz tega, da se mora tisto hrapovo lubje ostrgati in s tim merčesovo zatreti. To delo se opravlja z nalašč zato pripravljenimi strguljami. Boljše orodje za to delo so krtače, katere so iz jeklene žiee ali dratn narejene. Te krtače imajo več oblik, ker se pri tem delu tudi različne rabijo.
Ako se pa pri tem strganji koža preveč ostrga, tako, da se že ličje pokaže, naj se napravi mnža, s katero naj se doličuo mesto zamaže.
Ta maža so najbolj ceno napravi iz nekako dveh delov apnene vode, jednega dela ilovice in nekoliko samega kravjeka. To se dobro premeša. S to zmesjo naj se ostrgana drevesa namažejo.
S to mažo namazana drevesa so obvarovana pred zajcem. Ker pa ravno o zavarovanji dreves pred zajci govorim, naj šo povem, da mlada drevesca se samim apnom mazali ni posebno dobro, ker apno mlado lubje preveč obje. Kdor že hoče drevesca z apnom namazati, naj apnu pridene ilovice ali pa kravjeka. Boljša je ilovica, ker se z apnom boljo zmeša.
Ko pa drevesa obrezujemo in jih čistimo gosenčnib zaleg, moramo posebno paziti na zalogo obročarja ali perstonice (Ringelspinnerl, kajti ta je lubju po barvi zelo podobna, tedaj prav težko razločiti in dobiti. Obročar je velik škodljivec sadnemu drevju.
Taka in še druga dela ima sadjerejec v svojem vrtu, katera lahko po zimi pri ugodnem vremenu opravlja in mu jih ni treba na pomlad, ko ima drugih opravkov polno roke odlašati. Po ziini jo zaradi obilnega snega res večkrat težko kaj taeoga opravljati, pa vsaj vso zimo ni skoro nikoli debelo snega: že tudi skopni in se njegova množina zmanjša, tako da se vendar brez posebnega truda lahko pride na vrt in do drevja, iz katerega jo sneg gotovo že odpadel. Sneg se mora pa itak že popred raz drevja otresti, da ga ne polomi.*)
-x-
v
Cešpljev mošt.
Že starodavna navada jo pri nas, da v onih lotih, ko sadno drevje obilo sadu donese, sami ne vemo. kaj bi se sadjem počeli, da bi se ga liani preveč ne pokončalo in spridilo. Eni sadje samo suše, in tako potem suho sadje prodajo, če popred šo svežega prodati niso mogli, kar so ga v obilici imeli. Ce pa še suhega prodati 110 morejo, prihranijo ga do poletnega časa. ko jim veliko odvrne.
Pa žalostno je v sedanjih časih, ko ženjiee in plevice nič več toliko ne marajo za suhe kuhano hruške in krhlje ter dobro in sladko hruševo vodo. ljubše jim je — nesrečno žganje.
*) Nekateri po 7. i Uli tudi mlala drevesca cepijo. Uospod Aat. Maier pripoveduje, da v jeseni vse /.a cepljenje dobra drevesca i/, drevesnice pobere, jih po več vkup zvežo, ter postavi v klet. kjer jim korenine s pršijo pokrije. Okoli avečnice jih cepi doma v sobi (navadno z dolnjo). postavi v klel tako. da drevesca po konci stoje in da so korcnince v zemlji. Pomladi, ko so. ni bati več zmrzljave, postavi jih zopet na prosto, v drevesnico.	Ured.
i»2
Dragi zopet sadje s tem hočejo vporabiti. da ga nekaj posuši* in druzega v mošt stolčejo. V mošt porabijo največ tepke in drago pusto hruške, kakor tudi jabolka.
Zopet drugi pa iz sadja žganje kuhajo, in to naj bolj iz sliv iu češpelj. Da bi pa kdo iz češpelj mošt naredil, tega si pa še marsikdo mislil ni. kar bi se v takih češpljcvih letinah, kot je bila letos v nekaterih krajih, prav lahko zgodilo. Iz češpelj mošt delati pri nas ni navada, a po nemških krajih pa se dobi več vasi in okolic, kjer ob dobrih češpljcvih letinah češpljev mošt uapravljajo, katerega visoko cenijo, (.'ešpljcvec je izvrstna pijača po okusu iu barvi; enak je močnemu, temnorudcčemu vinu. Nobeden mošt ga ne prekosi \ moči. (Všpljevee je pa tudi zato priporočevati. ker se tako hitro očisti, kakor nobeden drug mošt. It», to slabo stran ima, da dolgo ne obstane, kajti proti pomladi zgubi ves okus iu vso moč, ter se popolnoma spremeni v ncslastuo pijačo.
Cešpljevec ali češpljevi mošt se pa tako-le naredi: Za jeden sod (polovujak) vzemi blizo 8G kilogr. zrelih češpelj. Te očisti peček in jih zdevaj v sod, brez da bi jih mečkal iu stiskal. Ko si vse te čcšplje v sod zmetal, nalij ga z vodo in zabij. ('rez 18 do 20 dni se mošt že lahko pije, ter je z vsakim dnevom boljši in močueji.
Bolj pametno je iz češpelj, če jih je veliko, da se napravlja mošt, kakor pa da se pokuhajo v žganje, katerega se le malo dobi, a češpelj v to pa mnogo potrati. Skoro najboljše pa je, če se ni bati. da bi češplje zgnjile. da se posttše. ker dobro in lepo posušene imajo vedno primerno ceno in se lahko prodajo, kajti vedno se po njih vprašuje. Dela je res veliko se sušenjem, a ta trud se že dobro poplača.
Nekoliko o gnojenji vrtov.
Najugodnejši čas gnojiti vrtove je gotovo pozno v jeseni. da pride gnoj še pred hudim mrazom v zemljo. Skušinje so dokazale, da je vrtovom v basen, če se prekopujejo v jeseni in da v tem času prekopani vrtovi so zel6 rodovitni, gnoj pak pri tem prekopanji v zemljo spraviti stane manj truda in je tudi zelo koristno, posebno če še ni preveč pregnjit in prekratek. V obče pak se redilne tvarinc od gnoja po dežju in snegu raztopijo in po zemlji razširjajo po celih vrtnih gredih, da rastejo rastline spomladi prav lepo, ker seje gnoj že zmešal z zemljo, in ji dal toraj vso redilno moč.
Za vrte, slamnat frišen še ne prekisan gnoj ni ugoden, redi manj in večkrat rastlinam škoduje, da živeža iu stanovanje bramorjem in drugim škodljivim mrčesom, ker ti si ravno radi izvolijo v svoje stanovanje «riioj, ki se še le v zemlji kisa, ter jim da dovolj gorkote. Zraven tega napravlja frišen gnoj pri mnogih rastlinah razne bolezni, na primer grinte pri vohrovtn in več drugih.
Napačno pak je gnoj napeljati v vrte in ga pustiti ležati v kupih predolgo časa, preden se ga spravi v zemljo. Pri suhem vremenu se posuši in mnogo re-dilnega soka se izhlapi, kar rastlinam ne more biti nikoli v prid, če pak je vreme deževno, gre ves gnoj na tisti prostor kjer leži iu gnojenje ji- po tem takem ne-ednako. Prav dobro je gnojiti vrte prav po vrhu zemlje, da se gnoj komaj pokrije. Porabi se k temu na polovico segniti gnoj, ali drage reči. ktere so že nekoliko segnjite. (Je je bila zemlja že popred dobro pognojena v globočini in se potem
zmeša |io vrhu z prav malo gnoja, tlä laka zemlja mladim rastlinkam. ktere nimajo prvi hip globokih korenin, prav dobre hrane, ter jim pomaga bujno rasti. Taka tla gnojena na površju pri zalivanji se no vtrdijo iu se ne spokajo, ker gnoj od zgoraj mokroto dalje drži. kakor navadna zemlja in rastline dokazujejo, kako ugodno jim jo tako gnojenje s svojim naglim iu lepim rastenjem.
Pri rabi na pol segnjitega gnoja tudi iriSno gnojenje rastlinam ne škoduje, frišni se slamo mešani gnoj naj se rabi le takrat, ko se hoče preveč težka in trda zemlja rahljati, povsod drugod naj se gnoji z na pol segnjitim gnojem.
b.SAj<\ Clotpoflar."
--k-
Vosek in med škušeni zdravili v mnogih boleznih.
Trganji' po ušesih.
Kos platna so pomoči v raztopljen vosek, to se zvije, v trobo (tla je eden konec zelo špičast). Spičasti konec se bolniku vtakne v bolno uho, drugi konec se prižge. Bolnik mora na drugem ušesu ležati. Ko platneni cilinder že. blizo ušesa prigori, se odstrani, in bolezen kmalu odjenja.
Opeklina.
Ako se ktlo opeče, naj opečeno mesto z medom namaže. V jedni uri bo rudečira in ob jedneni tudi bolezen zginila. .Med tudi pomaga pri poparjenih bolečinah. če se poparjeno mesto z medom pomaie.
Čebel h i in osni pik.
Želo, ako je pri piku v rani ostalo se odstrani precej z roko ali če z roko ni mogoče pa se šivanko in rana se z medom namaže.	(Daljo sledi.)
-s——
Naši dopisi.
Iz Dorjega. Letošnje leto je bilo pri nas. kar se tiče čebeloreje in satljereje bolj srednje vrste. Čebele so v začetku dobro kazale, a kresnik je čebelarjem precej rojev prikratil in odnesel. Julij mesec bil je boljši. Roji so hiteli na dan, kar so mogli, le škoda, da tako pozno, ko že ni bilo več toliko paše po cveticah, ker se-nožeti po ravnem so bile že pokošene; le roti so še našim čebelicam odpirali svoje cvetice ter tako v stiski jim pomagali. Splošno mnenje čebelarjev je bilo dobro, kajti rekli so, tla čebele o sv. Marjeti že davno niso bile tako dobre, kakor letos. Skoro vsako leto so jih še morali v tem času krmiti, letos so pa nasprotno v tem času dobro brale.
Adjova paša se ni posebno obnesla.
Zadnje dni oktobra bil sem na neki tukajšnji gori in videl sem. koliko je, risja pripravljenega, da bo pomladi. Bog daj, tla bi bila dobra in ugodna, ko sneg odleze, dajalo čebelam obilo paše. Upanje imejmo, morebiti se nam tudi izpolni!
Sadja je bilo le malo. Češpelj jo bilo še precej, jabolk in lirušek pa le sem in tja nekoliko.	F. .legiji?.
Razne gospodarske reči.
*	Ocželni odbor naznanil jo prcdscdništvu čebelarskega in sadjcrcjskcga društva, da jo deželni zbor v seji dne 10. oktobra t. I. za I. IKSf». dovolil društvu f>0 gld. podpore iz deželnega zaklada.
*	t", kr. kmetijska družba naznanja, da od visokega e. kr. miuistcrslva za poljedelstvo za leto ISS4. dovoljeno subvencijo v korist čebelarstva v znesku l;">0 gld. razdeli med obe čebelarski društvi na polovico.
*	V nedeljo O. t. m. imeli so društveni odborniki sejo na Jesenicah. Sklenilo se je med drugim odposlali c. kr. kmetijski družbi pritožbo zaradi prikrajšanja vladne podpore, kakor sledi:
Slavni centralni odbor c. kr. kmetijske družbe \ Ljubljani!
Vsled velecenjenega dopisa slavne c. kr. kmetijske družbo štev. SH4. od dno Iti. oktobra t. I.. blagovolil je slavni podporni odbor podporo v znesku lfrfl gld.. katero je visokoslavno c. kr. ministers!vo za poljedelstvo za leto 1884. dovo'ilo v napredek čcbelorejei razdeliti obema obstoječima čebelorejskiina društvoma na Kranjskem vsakemu polovico.
Podpisano predseduištvo čuti se s tili) prisiljeno nasprotovati priznanju podpore staremu čebelarskemu društvu, in sicer iz sledečih vzrokov :
Staro čebelarsko društvo ni v letu 1SS4. prav liikakoršuega koraka naredilo k povzdigi čebolarije. Ono ima komaj 20 udov. tedaj je le na papirji iu njegov društveni list je z zadnjo številko leta 18*2. nehal izhajati.
Naše društvo pa nasprotno linetnu le raste, ter svojim društveuikom v kljub tako nizkega društvenega doneska. 1 gld. vsako leto, oskrbuje redno vsak mesec izhajajoči društveni znanstveni list brezplačno. Letos je še celo napravilo čebelarsko razstavo, katera je po prepričanji prav spodbudna bila, in katera je društvu še črez T<> gld. več stroškov prouzroeila. kot je bilo dohodkov.
Tudi je naše društvo nekaterim ljudskim šolam nove čebolne panjove brezplačno podelila, tako n. pr. šoli v Kostanjevici (opazovalni panj), šoli v St. Rupcrtu, šoli na Iiovjetn, šoli na Jesenicah, itd.
Taki napredki za tako mlado in s tako malo sredstvi oskrbljeno društvo v resnici niso mali. tedaj naj se nikar iu se tudi ne sinejo meriti z onimi starega iu ne več obstoječega društva.
Sploh je že znano, da ima staro čebelarsko društvo dolg. pa podpora, klora je le za povzdigo čeboloreje podeljena, se ne sme v pokritje dolga obračati.
Zatoraj prosi podpisano predseduištvo. slavni centralni odbor naj na to dela. da se bo podpora od visokoslavuega c. kr. poljedelskega m i nisi erst va podeljena v povzdigo čebeloivje tistemu društvu lieprikračena podelila in priznala, katero za povzdigo čebeloivje v resnici kaj stori in bo tudi v prihodnje po številu svojih udov kaj storiti in delovati moglo.
Jesenice 9. novembra 1884.
1'rctlscdn iStvo
teb'lnrnkeyn in a/uljmjtktga tlriiifea za KrnnjA'o.
*	Na Jesenicah (Gorenjsko) se je gospod nad učitelj A nt Maier prostovoljno ponudil, da bode celo zimo in sicer vsako nedeljo po krščanskem nauku v šoli predaval o sadjereji, gospod J. Modie pa o čebeloreji. Prvo predavanje bilo je v nedeljo i», t. m. Poslušalcev je bilo okoli 20. Gospod Ant. Maier jo v jedrnatem in razumljivem govoru dokazal korist, katerega douaša umna sadjereja in prava čebeloreja. Povedal je navzočim uzroke, zakaj da je pri nas sadjereja še tako malo priljubljena. Poglavitni uzrok J«mu namreč je: lesar človek prav ne ume, to ga tudi ne briga in ne veseli. — Želeti bi bilo. da bi se posebno učenci ponavljavne šole teh predavanj vdoležili.
Odgovorni uradnik Anton Klein. — izdajal olj Janez Modie, društveni predsednik.
Lastnina .Čobelarakcga In ut'ljcrejikaga driiUva za tCranjiko". - Nntlauila Klein in Kovač v I.juliljanl.