g e o g r a f s k i o b z o r n i k40 41 Tako kot ob vsaki dosedanji izdaji tudi tokrat strokovni in tiskarski škra- ti gotovo niso povsem zaspali. Med tovrstne napake sodi strokovno spor- na oznaka "urbanizirana mestna na- selja" (stran 27). Edina večja pomanj- kljivost oziroma glede na to, da gre za atlas, kar napaka, ki jo lahko oči- tamo njegovim pripravljalcem, je grob oblikovalski poseg v pripravo tematskih kart Slovenije. Slednje so namreč delno prekrite z manjšimi kartami ali fotografijami. To je sicer morda oblikovalsko všečno, karto- grafsko in informacijsko pa ni spre- jemljivo. Podobno nesprejemljivo kot bi bilo na sredino platna nekega li- kovnega dela nalepiti list z življenjepi- som avtorja, ali del članka v časopisu prekrili z reklamo. Izdajateljem želimo, da bi jim tudi v bodoče uspelo ohraniti visoko kako- vostno raven atlasa ter poiskati čim boljši kompromis med kakovostjo gradiv in tiska, željo po ažurnosti ter na drugi strani kupno močjo bralcev. Za konec pa si samo še zaželimo, da ne bi bilo potrebno dolgo čakati na digitalno različico nove izdaje atlasa. Marko Krevs Kongres evropskih študentov geografije na Pohorju Zveza najaktivnejših mednarodno dejavnih društev evropskih študen- tov geografije in sorodnih prostor- skih ved – EGEA (European Geo- graphy Association for students and young geographers)* je v letu 2006 Društvu mladih geografov Slovenije (DMGS)** zaupala organizacijo Re- gionalnega kongresa Evromediteran- ske regije. Kongres Challenging Europe – facing ideas, finding solutions (Izziv Evropi – sveže ideje, nove rešitve)*** se bo med 24. in 28. aprilom 2006 odvijal v vasici Gorenje pri Zrečah na Pohorju. Udeležilo se ga bo 70 štu- dentov geografije iz domala vseh ev- ropskih držav. S pomočjo tematskih delavnic in re- feratov domačih in tujih študentov bomo razpravljali o nekaterih tema- tikah, ki zadevajo tako Evropo kot tudi ostali svet (varovanje okolja, trajnostni razvoj, konfliktnost interesov v pokraji- ni, možnosti razvoja turizma, regional- no planiranje, problematika spreme- njene vloge podeželja, varovanje pred naravnimi nesrečami in manjšinska problematika). Udeležencem bomo na primeru Pohorja in širše okolice predstavili, kako se z omenjenimi pro- blematikami spoprijemamo pri nas. Organizatorji želimo s pomočjo dis- kusij in izmenjave mnenj med udele- ženci priti do novih, svežih idej za re- ševanje navedenih problematik, ki so skupne številnim državam – le pristo- pi so različni. Ugotovitve posameznih delavnic in povzetke referatov name- ravamo objaviti v zborniku. Organizirana bo tudi celodnevna ekskurzija po vzhodnem delu Slo- venije (južni obronki Pohorja, Vele- nje, Maribor). V večernih urah bomo s pestrim in zanimivim kulturnim in zabavnim programom poskrbeli tudi za dobro vzdušje (slovenski in evrop- ski večer). Konec aprila 2006 se nam torej obeta pester, razburljiv in ne- pozaben teden! Da nam ga le ne bi aprilsko vreme preveč zagodlo! * Podrobnosti o organizaciji EGEA lahko izveste na spletnem naslovu: http://egea.geog.uu.nl/. ** Več o DMGS na spletnem naslovu: http://www.dmgs.org/. *** Kongresno spletno stran lahko obiš- čete na: http://www.dmgs.org/kongres. Tajan Trobec Varšavski regionalni forum 2005: Središčna in obrobna območja v Srednji in Vzhodni Evropi Varšavski regionalni forum (Warsaw Regional Forum) je pobuda, ki teme- lji na obstoječih vezeh med geografi, ekologi in predstavniki regionalnih študij iz Srednje in Vzhodne Evrope. Gonilo foruma sta Inštitut za geogra- fijo in prostorsko organizacijo Poljske akademije znanosti in Poljsko geo- grafsko društvo, ki sta do sedaj pri- pravila že tri regionalne forume. To- kratni je od 7. do 8. oktobra 2005 potekal v Varšavi na temo središč- nih in obrobnih območij v Srednji in Vzhodni Evropi (The core and peri- pheral regions in Central and Eastern Europe). Udeležilo se ga je skoraj 100 geo- grafov, ekonomistov, sociologov, ar- hitektov in planerjev iz Srednje in Vzhodne Evrope ter nekaj predstav- nikov iz preostalih delov Evrope (Ita- lija, Belgija, Švedska). Predstavljenih je bilo več kot 40 referatov, ki so vklju- čevali teme s področja prostorske- ga planiranja in razvoja, urbane geo- grafije, demografskih sprememb s poudarkom na staranju prebivalstva v obrobnih regijah, čezmejnega sode- lovanja ter prostorske dostopnosti in regionalnih razlik. Vsakemu referatu in vsebinskemu sklopu so sledile razprave, ki so bile vsebinsko in metodološko zelo tehtne. Slovenijo sta na forumu z referatoma zastopala predstavnika Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Mo- nika Benkovič Krašovec in Simon Kušar). poročilo g e o g r a f s k i o b z o r n i k40 41 Zadnje dejanje foruma je bila panelna razprava, na kateri se je oblikovalo nekaj zaključnih sklepov. V njej so sodelovali Lisa van Well (Švedska), Piotr Korcelli (Poljska), Pietr Saey (Belgija), Gabor Nagy (Madžarska) in Antonin Vaishar (Češka). Razpravljalci so opozorili na naraščanje regional- nih razlik na inter- in intraregionalni ravni ob hkratni konvergenci med državami Evropske Unije. Tudi znot- raj središčnih območij, v katerih pri- haja do polarizacije gospodarskega, socialnega, demografskega in pros- torskega razvoja, nastajajo obrobna območja, zato je mogoče govoriti o modelu središče-obrobje na raz- ličnih ravneh. Razlogi za nastanek periferije so po- vezani predvsem z evklidsko oddalje- nostjo in z oddaljenostjo od (politič- ne) moči odločanja. Obrobnost (pe- riferija) sama po sebi ni nič slabega, saj je tudi v teh regijah veliko razvoj- nih potencialov, kot sta na primer re- lativno visoka kakovost življenja in možnosti za razvoj turizma. Obrobna območja so celo potrebna, saj omo- gočajo delovanje gospodarstva. Po- javlja pa se vprašanje, kdaj je tisti tre- nutek, ko mora država s svojo regio- nalno politiko aktivno poseči v nastale regionalne neenakosti. Izpostavljeno je bilo stališče udeležencev, da je po- trebno organizirati gospodarstvo na tak način, ki ne bi dovoljeval izkoriš- čanja obrobnih območij, ter da je po- trebno ponovno oblikovati državo blaginje. Odnosi med središčnimi in obrobnimi območji so zelo dinamični, a tudi obstojni in ne dokončni, kar se je v zgodovini že večkrat pokazalo. Pred uradnim začetkom foruma so poljski gostitelji pripravili dvodnevno ekskurzijo na najbolj in najmanj razvi- ta območja v varšavski regiji. Prvi dan smo se oglasili na občini Lomianki, ki se nahaja na zahodnem obrobju Var- šave. Občina meri le 38 km2, vendar v njej prebiva 28.000 prebivalcev. 95 % površine občine pokrivajo območja enodružinskih hiš. V občini je močno razvita obrt. Največji problem pred- stavlja pomanjkanje prostora za na- daljni razvoj, saj je na eni strani ome- jena z naravnim parkom, na drugi strani pa s poplavnim območjem ob reki Visli. V mestu Plock smo se pelja- li mimo največje rafinerije, ki je v lasti družbe Arlen. Zgrajena je bila v 60. letih 20. stoletja. Danes v njej predela- jo 17 milijonov ton ruske nafte letno. Naslednji dan smo v mestu Torun obi- skali geografe, ki se ukvarjajo pred- vsem s preučevanjem ledeniškega re- liefa in hidrografijo Visle. Tok Visle je večinoma še naraven, saj načrt energetske izrabe ni bil uresni- čen. Na njej je nastala le ena hidro- elektrarna (Woclawek s 160 MW), kjer pa se srečujejo z velikimi teža- vami zaradi plavajočega ledu in rečne erozije pod zajezitvijo. Ekskurzija se je sklenila z obiskom občine Rošciszewo med Torunom in Varšavo. Občina ima drugi najniž- ji proračun v vojvodstvu. Kljub ome- jenim finančnim virom in slabim po- gojem za kmetovanje (kljub namaka- nju slaba prst, razdrobljenost kme- tij) je v zadnjem času zaradi lobira- nja poslanca (po izvoru iz občine) v parlamentu in zaradi zelo aktivne ob- činske uprave prišlo do občutnejšega napredka. Prebivalci se lahko veselijo nove osnovne šole in gimnazije (v Sloveniji bi bila to popolna devet- letka), nove podružnične osnovne šole, obnovljenih cerkva, gradnje ka- nalizacije in podobno. Del prebival- cev se dnevno vozi v bližnja zaposlit- vena središča, večina pa je ali brezpo- selna (24 % stopnja registrirane brez- poselnosti) ali pa se ukvarjajo s kme- tijstvom. Obiskali smo tudi kmetijo, ki je pred kratkim dobila evropska sred- stva za modernizacijo. V treh hlevih imajo 120 krav molznic. Kljub veliki (70 ha) in moderni kmetiji ima gos- podarica le praktične izkušnje s kme- tovanjem, srečuje pa se tudi z velikim pomanjkanjem delovne sile, saj sama z možem v času velikih kmečkih opravil ne moreta postoriti vsega dela. Predstavljeni prispevki bodo objavljeni v publikaciji Europa XXI ali v kateri drugi geografski reviji, ki izhaja na Polj- skem. Povzetke referatov je mogoče prebrati na http://www.igipz.pan.pl/ wydarzenia/warsaw_forum.htm. Pri- hodnje leto bo regionalni forum v Budimpešti (ali pa ponovno v Varša- vi) z novo aktualno temo. Simon Kušar poročilo Varšava postaja najpomembnejše poslovno središče v Srednji Evropi, kar dokazuje pospešena gradnja novih poslovnih stavb in hotelov (foto: Simon Kušar).