— m .MM ■^/j^Aw. AM W^M^TV ^ " i Am"^y I AMEn|S|iA bhRMUI/INA 11 ....................iiinniiiMiiiiiiiil VI^HI lll^rl wl^^l »©VH^^ST ^r WlVl^r V .................................mfj AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "AtttMTifail IjOtttP NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI 9 N0- 47_' ■ _CLEVELAND, OHIO, MONDAY, APRIL, 21. 1919. LETO XXII. - VOL. XXII. 1 Jugoslovanska vlada je odredila mobilizacijo od 20 - 40 leta za boj proti Italiji. Rim, 20. aprila. Časopis "Epoca" poroča, da je jugoslovanska vlada odredila splošno mobilizacijo vseh ju- ] & goslovanskih mož in fantov j med dvajsetim in štiridesetim < ' letom. 'Jugoslovanska vlada i k je spoznala, da se približuje i kriza in hoče biti pripravlje- i na. Glede Reke in glede rešit- i ve jugoslovanskega vprašanja i je mnogo brzojavk prišlo iz Pariza i,zmed katerih nasprotuje ena drugi. Toliko je gotovo, da se sedaj vrši boj i t med velesilami radi Jugoslo- i vanov, in da bo to vprašanje i . v nekaj dnevih tako ali tako i rešeno. Tu priobčujemo ne- ] kaj glavnih brzojavk iz Pa- s riza: i Pol Italijanom, pol Jugoslo- i vanom. 1 Pariz, 20. aprila. Pri vče- 1 ^ajšnem zborovanju zastop- c lirikov Italije, Francije, Angli- /je in Zjed. držav je prišel na vrsto predlog, da se mesto 5 Reka razdeli na dva dela. E- i nega naj imajo Jugoslovani, c drugega Italijani. Reka Re- \ čina, ki teče skozi mesto, de- r li mesto v dva dela. In ta reka r naj bi tvorila mejo med Jugo- J slovani in Italijani. Niti Ju- c goslovani, niti Italijani niso [ Iv* TT IlJnlll DTZ1 Z JllJ^WSIUVclIII. j 2 Pariz, 20. aprila. The International News Service poroča, da se je Wilson sinoči pri obravnavi jugoslovanskega vprašanja izjavil, da es bo strogo držal 14 ijiirovnih točk dasi je jako prijazno naklonjen Italiji. Raditega se splošno smatra, da dobijo Reko Jugoslovani, kar se popolnoma strinja z Wilsnovim mnenjem. Wilson sili Italijane da se podajo. Pariz, 20. aprila. Včeraj je trajala štiri ure dolga seja, ka tere so se udeležili Orlando, in Sonnino v interesu Italije, Wilson, Clemenceau in Lloyd George. Wilson se je skoro dve uri trudil, da pregovori Italijane od njih zahtev toda bilo je vse zaman. Italijani so ostali pri svojih zahtevah. Seja se je nehala, ne da bi se kaj ukrenilo. V Italiji grozi polom. "Pariz, 20. aprila. Minister-ski predsednik Orlando se je izjavil, da če se laška mirovna delegacija prihodnji teden ne vrne v Rim z vsemi izpolnje- ; nimi zahtevami, da bo seda- 1 nja laška vlada padla. Toda Jugoslovanski mirovni poslan ci v Parizu imajo za seboj j predsednika Wilsona in teško je, dft bj, UflHift ^pfola vse kar : 7 a h te va Boljševiki so se polastili vlade na Dunaju, toda mir vlada. Dunaj, 20. aprila. Vojaški koncil je prevzel vlado v tem mestu. Mir vlada v mestu, toda boljševiki so začeli s ple-nitvijo privatne lastnine. Revolucija je sledila puntu, tekom katerega je bilo več o-seb ubitih. Druhal e zažgala del parlamenta, predno je dospela policija. Položaj na Dunaju je skoro isti kot je bil v. Budimpešti, ko so se boljševiki polastili vlade. Po mestu roatrolira narodna bramba. V o /jaško poveljstvo v mestu vodi / polkovnik Wimmer, ki spreje ' ma povelja naravnost od vojakov. Ameriški polkovnik Cunningham, v imenu zavez-^niške vojaške komisije na Dunaju je zagrozil, da če se bodejo vršili emiri v mestu, da zavezniki nemudoma prenehajo pošiljati hrano v mesto. Raditega so se Dunajča-ni pomirili. Revolucija se je pripetila v trenotku, ko je dospel v mesto Joseph Poga-ny, zastopnik ogrskih boljše-vikov. Pogany se je izjavil, da Ameriknci podpirajo boljševizem in da je predsednik Wilson boljševik. UBIL LASTNEGA OTROKA. Detrit, Mich. 20. aprila. Tu je bil aretiran 21 letni William Argo, obdolžen, da je ubil lastnega otroka, starega 10 mesecev. Argo je bil sam doma z otrokom, dočim je žena odšla v trgovino. K6r je otrok jokal, je Argo prijel sina za no_ge in z vso silo u-fciaril otrokovo glavo ob že-■ezno postelj, da je otrok ta- praZNANJE RUSKE ^ Wsahington, 20. aprila. vlad, Francije, Italije in Anglije, da nameravajo priznati proti-boljševiško vlado na Ruskem, katere sedež je v Omsku. Priznanje pride takoj, ko je mir podpisan. NADVOJVODE BEŽE IZ DUNAJA. Dunaj, 20. aprila. Zadnji sorodniki avstrijskega cesarja so pobegnili iz Dunaja v Švico PONESREČEN POSKUS BOLJšEVIKOV. Dunaj, .19. aprila. Privrženci boljševikov so hoteli danes napasti državno poslopje, to--da so bili odbiti in nekateri ranjeni. Dunajsko prebivalstvo se ne strinja z boljševizmom. NEMŠKI SUBMARIN V AMERIKI. New York, 20. prila. Sem je dospel prvi nemški subma-rin. Ameriška vlada ga bo porabila v Liberty Loan kampanji. AMERIŠKO- FRANCOSKA ALIANCA. Pariz, 20. aprila. Velikansko senzacijo je večraj povzročilo naznanilo, da v slučaju, če je Francija ponovno napadena od Nemčije, da nride Amerika nemudoma na pomoč. ITALIJA SE POGAJA Z BOLJŠEVIKI. Berlin, 17. aprila. Komunistična vlada v Monakovem se je začela pogajati z Italijo glede živeža. Monakovska vlada hoče podeliti Italiji dragocene gozdove kot garan cijo za tisoč miljqnov mark, s katerim nameravajo komu- Danes je otvoritev Liberty Loan kampanje. Slovenci zopet v pni vrstah. Vlada nam naznanja: Šest vzrokov je, zakaj bi morali biti veseli, da se je vojna kon-I čala,„da so amerikanski fan-1 tje zmagoviti prišli domov. Vi ste veseli, da je vojna kon-5 čana, to je prvi vzrok, da bo-c dete kupili Viktory Liberty Loan. Drugič, tisoče fantov in mož, ki prihajajo iz vojne, 3 so ranjeni in pohabljeni, vlada mora postavitfln preskrbeti za nje bolnišnice in plačevati denar onim, ki so odvisni oči njih. Nihče, ki je ponudil svoje življenje domo-I vini, ne sme trpeti raditega, in vlada bo z vašo pomočjo ' pomagala vsem trpečim. Nadalje, zakaj se je vojna tako [ hitro nehala? Ker so Zjedin-' jene države spravile skupaj * tako ogromne množine vojnih priprav, da so se tega Nemci ustrašili in videli go-; tov pogin, zato so odnehali. Vlada je dobila to na kredit in mora plačati. Hitri konec vojne je nadalje povzročil, [ da je stotisoče mož in mlade-| ničev ostalo pri življenju. k Raditega je to zadnje poso-[ jilo pravo posojilo hvaležno-| sti. Če bodemo to posojilo { podpisali kot smo druga, do-kažemo svetu,,da smo zje-I dinjen narod, objednem pa | bo to posojilo dokaz, da smo . pripravljeni prizadjati strašen udarec anarhizmu! boljševizmu in rdeči zastavi v tej deželi. Ameriška vlada ne potrebuje enakih stvari v tej deželi, ona želi, da ste vi za- 1 dovoljni, živite v miru in blagostanju. Victory Liberty Loan bo k temu pomagal. Kampanja za posojilo svobode se začne danes 21. a-prila. Zastopnik vlade se bo ' oglasil v vašem stanovanju, podpišite se na listino, da bo-dete vzeli posojilo. Niti*v tovarni, niti na banki niti kje drugje se ne morete podpi- , sati, ampak samo na domu. Zastopniki vlade imajo zlata j znmenja, s katerimi se izka- j žejo, da so opravičeni dobiti j vaš podpis. Potem ko ste se x podpisali, pojdite na banko, kjer plačate prvih deset pro- j centov podpisane svote, in . dobite gumb ter zastavo za vaš dom. Kampanja za zad- j nje vojno posojilo bo trajal samo do 3. maja. Dotedaj mora vsakdo podpisati, ko- { mur je mar blagor ameriške republike. Kako se plačuje s to posojilo? Sabio na banki J in nikjer drugje, in sicer na ^ dva načina. Deset procentov ^ plačate takoj, potem pa $1.00 na teden skozi 45 tednov, če j ste podpisali za $50 ali $10 j takoj in potem $2.00 na te- 3 den Če ste ste podpisali $100, ( itd. Ali pa $10 takoj, Če ste f podpisali za $100, potem $10 dne 15. julija, $20 dne 12. < avgusta, $20 plačate 9. sep- j tembra, potem $20 sedmega oktobra in $20 pa 11. novem- j bra. j j Pomnite, kaj pravi vlada: j Liberty posojilo je denar, ki| je najbolj varno naložen na| svetu. Vlada vam plača nazaj i to posojilo z obrestmi v pe- \ tih letih v zlatu. Vsi Liberty r bondi so enako dobri kot a zlato, zato garantira vlada f Zjed. držav z vsem svojim c premoženjem. — Rev. Joseph Škur v Col- c linwoodu je dobil kabelgram t iz Belgrada sledeče vsebine: 1 Dragoceno darilo podružnice c Slovenske Narodne Zveze i danes prejel: Vam in vsem \ PERMIT. 0- •y Publithed and distributed >v under permit No. 19auth-e' orized by the Act of Octeber a" 6th, 1917, on file at the r- Poet Office of Cieveland, Ohio. | 3- By order of the President, ie A. S. Burleson, > Postmaster General a, I io i- članom ntoja najprisrčnejša 0 zahvala, pismena zahvala v sledi. Antdn Korošec" Kabel ij je bil poslan iz Belgrada 16. j. aprila in je dospel v Cleve-a land 17. aprila. Kot znano so I,, člani podi^žnice Anton Ko- 1 rošec SNZ| poslali dr. Koro-it šcu, predsedniku Jugoslb-(C vanske vlade zlato uro kot v 1 znak spoŠtjovanja velikemu možu našemu. Uro je nesel lm seboj dr Marušič, ko je po-). toval v Paflz — Iz Švijte je dobila Slo-o venska Nmbdna Zveza po-j. tom Fr. Hjidovernika potrdijo lo, da so pisma, ki so bila po-a slana P9wn posredovania 0 SNZ. v saljo domovino, ao- stavljena Mwkom^v stari do-j. movant V^ Kratkerh prfdejo v odgovori. Potrdlio ima v ro-e ki g. Fr. Hudovernik. »j — Mr. Frank Pečjak iz 43. ceste nam naznanja: Poslan n sem bil od U. S. examinerja y k všm, da vam naznanim, da sem dobro prestal skušnjo >_ za državljanstvo. Povedal mi ,, >e, da sem izvrstno naredil 0 Součencem pa želim obilo 1 uspeha in srečo. Živela A-merika in Jugoslovani! Vam hvaležni Frank Pečjak ? —Če daste vi dekletu zaroč-" ni prstan, potem se pa ske-sate in prekličete zaroko, ne a smete zahtevati prstana na-zaj je odločil sodnik Moylan 1 na Municipal sodniji. Her-e man Selman je kupil zaroč-'' ni prstan za $125 potem se je'skesal preklical poroko in 1 zahteval prstan nazaj. Toda a dekle je tožilo in dobilo sod-~ bo. — Policija je na 40. cesti * uničila veliko nemoralno gnezdo. Zaprla je 15 belih ® ^r>klet, ki so obdolžene, da so ? se prodajale zamorcem boljše 1 vrste. Prišlo je mnogo uma-a zanega perila na dan pred ^ sodnijo. I — Državna licenčna komi-' isja bo 1. maja naznanila, kdaj se morajo gostilne v državi zapreti. Tozadevno se-^ daj vladajo najbolj različna ^ mnenja. — 6000 knjig prosi vlada od " Clevelandčanov za vojake. Pomnite, da je še vedno sko-1 ro dva miljona naših vojakov v Franciji. Kdor ima kako knjigo, naj jo izroči v : Public Library i j ij — Nobe doslužen vojak ali j častnik ne sme nositi polo- - vične uniforme. Vlada je od-f redila, da morajo dosluženci t ali nositi polno vojaško uni-i formo, ali pa popolno civilno i obleko — Za $1000 srebrnine ,dva - diamantna prstana, par duca-i tov ovratnikov in svilenih : ženskih nogavic so roparji ; odnesli iz stanovanja Benja-: min, Rich, 1533 E. Boulevard i velikonočno nedeljo zjutraj. 1 _ LL - . • .--'r" «. lir 1— Lepo tatinsko druhal je vjel policist Hopkins v nedeljo zjutraj ob 1. uri Opazil je sumljiv avtomobil na Central ave. in E. 21. cesti. Štirje zamorci so bili v njem. Avtomobil je bil naložen ukradenih stvari ,pa tudi avtomobil sam je bil ukraden. Z revolverjem je bandite prisilil, da so ustavili, in kmalu je prišel oddelek policistov, ki je odpeljal bandite v ječo. Kakih 16 tatvin in ropov je bilo izvršenih od sobote na nedeljo. Na Bonna ave in E. 61. ce-„ sti je trčil neki avtomobil v motorno kolo Viktor Kovača. 0 Kovač je bil prepeljan v bolni a šnico, dočim je policija areti-■} rala Frank Zenza, ki je vozil avtomobil. — Umrl je Matija Oberstar 0 star 34 let, stanujoč na 1415. - E. 51 th St. Doma je bil iz Vt-" sejca, v domovini zapušča 3 ~ sestre, 2 brata, tukaj pa so-v progo in 3 otroke. Pogreb v J pondeljek. Počivaj v miru! '1 — Umrla je Margareta Pri-" tekel, soproga ranjkega John Pritekel, ki je umrl 2. aprila. ' Pokojnica je bila stara 36 " let, in se je zadnje čase naha-" jala v bolnišnici. ~ — Umrl je v mestni bolnici a Frank Mesnik, stanujoč na - 160. cesti v Collinwoodu. Bolehal je za sužico>~......... D — Umrl je Jožef Salomon " iz Rosewooda, brat kontrak-torja Anton Salomona. 11 — Od vojakov se je povr- 1 nil Frank Perko iz 82. ce-a ste. Frank je zdrav in čvrst, • da je veselje. Njegov oče, ki ? je bil na smrt bolan se tudi 1 počuti boljše. 1 — Umrl je Blaž Dulc na 77. 3 cesti. V starem kraju zapu-" šča 9 otrok. 1 — Brigita Blenkush iz 80. ceste se je podala radi slabega zdravja k svojim starišem v Minnesoto. a — Poročali smo že zadnič, • da toži neki karpenter 105 ! let staro Barbaro Filip za . $250, kateri denar starica dol . guje za popravo hiše. Ker i je ženica prestara, da bi šla j na sodnijo, je sodnik Silbert j v sredo premestil sodnijo iz . sodne dvorane V stanovanje revne ženske. Odločil je, da i dobi karpenter $40. Usmilje-} ni ljudje so takoj zbrali to l svoto in še $120 več, tako, da j ie starica poplačala tudi dru-; 40 dolgove. — Ameriška armada še ve- , l dno išče mladeniče in može ( da se ji pridružijo. Rekrutni | ■ urad je na 54 Public Suqare , , Ti prostovoljci bi nadomes- | - tili one vojake, ki so danes , ■ v Nemčiji, in ki bi radi šli do-1 rnov. I — V petek ponoči okoli dvanajste ure, ko je Frank ' Kracker zapiral saloon na .6102 St. Clair ave. sta pri-, šla pri zadnjih vratih dva ro-r parja v gostilno, ki sta z revolverji v roki zapovedala Kracjkerju, da gre in odpre i veliko železno blagajno. Pa • Frank je brihten mož in je v resnici šel proti blagajni ter : i jo odprl in rekel roparju naj si pomaga do denarja, med- 1 > tem pa je hitro zaropotal po 1 front vratih in tako opozoril I 1 tri prijatelje, ki so ga zunaj i čakali, da je nekaj narobe. < 1 Dotični trije so prišli v gos- i i tilno in roparja sta se tako 1 ustrašila, da sta takoj odnes- 1 ijla pete. V blagajni je bilo sko 1 Strašno gorje primorski^ Slov § vencev in mila prošnja za pomoč Rojak Frank Durjava nam je poslal iz Loraina sledeče pismo, katero je prejel iz stare domovine: Dragi mi sin! Danes primem pero v mojo roko in ti napišem nekaj vrstic. Srčno te pozdravljam in v duhu poljubljam, tvoja mati. Sporočam ti, da smo prišli domov, ali žalibog nimamo ga več našega doma. Popolnoma vse je uničeno, vsa naša poslopja so do tal porušena, tako, da ni dru-zega kakor same razvaline. Polja in senožeti nimajo več svojega lica, vse je razkopa-no, drevja je prav malo ostalo, in še to je vse ožgano. Dragi moj sin, ne morem ti popisati, kako žalostno je v naši domovini. Kje so nekdanja naša Jepa polja in domov-ja? Danes ne vidimo druze-ga kot golo skalovje, požga-na polja, razrušene hiše. Povem ti, da smo prav na cesti, na tleh ležimo, postelje nimamo nobene. Oh, kako je naše življenje. Nimamo ne stanovanja in ne denarja, da bi kaj kupili. V resnici ti povem, da je za obupati. (Ponovno opozarjamo naše na- ročnike na uradne izjave Slov. Republičanskega Združenja, da ni treba "cap in kruha" pošljati v staro domovino, ker imajo tam vsega dovolj. Tako je pisal "čas" in enako "Enakopravnost". Kaj vi pravite k temu, rojaki? Op. ured.) Povem ti, dragi moj sin, da vsak dan točim grenke solze radi straSnega gorja, ki ga mi uživamo tukaj. Kam so prišli moji žulji, ko sem jaz, tvoja mati, noč in dan trudila, da bi vi kdaj srečni bili! Vse je pokončano, ves moj trud je uničen. Dragi moj sin, prosim te za božjo voljo, ako ti je mogoče kaj pomagati, pomagaj mi, da vsaj za silo kaj napravimo. Upam da bodeš, ker si že prej pisal enkrat, da ako kaj potrebujemo, da nam pomagaš. Torej prosim te še enkrat za božjo voljo, pomagaj, da ne poginemo. Zdravi smo, ali žalostni neprestano, ker ni jesti, ni strehe, ni ničesar. Bili smo v Italiji v ujetništvu in sedaj smo pa doma, ker je tako strašno žalostno. Prosim te, hitro odpiši in pomagaj. Bog s teboj! "ene blagu se morajo prej j ty 1 ■ J 1 I l^jj — Mirom kill netoror'iHiipy Tajnik zakladnice Zjedin-, jenih držav,Carter Glass, ki je dospel v soboto v Cleveland, da otvori kampanjo za peto Liberty posojilo, je imel ob tej priliki vhotelu Hol-| len govor, v katerem se je najbolj spomnil delavcev.; Med drugim je rekel Mr. Car-1 ter: "Prva skrb vlade mora biti, da se cene življenskim potrebščinam znižajo. Pied-[ no se to ne zgodi, ne more nihče govoriti o manjših delavskih plačah. Cene surovega materijala morajo pasti. Tekom vojne so dosegle vrtoglavo veličino, in te cene so nosile ogromne profite- Te cene sedaj prav lahko padejo ne da bi se tovarnarjem in producentom kaj poznalo. Mnogi tovarnarji so mnenja,, da se morajo najprvo delavske plače znižati, potem se tudi življenske potrebščine znižajo v ceni, toda taka trditev je popcincma napačna. M? ne moremo nikogar prisiliti, iia z manjšim -zaslužkom plačuje po vojnih cenah, ker to bi bila krivica storjena povprečnemu Amerikancu. Nobena reforma ni popolna, če se vzame onemu, ki ima najmanj. Znižanje cen se mora izvršiti od zgoraj navzdol ne pa nasprotno. Naj se znižajo dobički onih, ki imajo največ, ne pa začeti pri onih, ki imajo najmanj. — V soboto zvečer je bilo po več krajih mesta mnogo protestnih zbrovanj socijalis- ! tov glede Debsa Kot znano j je bil Debs poslan cd nnjvi:- | je sodnije Z[ti. drlav za Cz- ' set let v ječo. Pri zborovanjih v soboto zvečar je priulo do večjih ali manjših nemirov. Na E. 55. cesti in Out-hwaite ave. je množica skušala ustaviti uliCno železnico, in policist Pesicek je sku-šal množico pomiriti, nakar mtmrnammm kričečo množico, ki je večji-del obstajala iz Židov. 1 — V cerkvi Holy Trinity-E. 73rd. St. in Woodland ave. je bil oropan James Sahauer ;v soboto zvečer Odnesli so mu $16. Ropar seje Sahauer- 1 ju predstavil kot detektiv, ki 'je bil poslan v cerkev, da pazi na neke dečke, ki kradejt cerkvene stvari. I — Umrl je najstarejši slovenski naseljenec v Clevelan-du, Jože Pintar. Bil je star 75 let. Doma je bil od sv. Gre gorja na Dolenjskem. — Na velikonočno nedeljo zjutraj 50 ubili roparji okno na dvorišču J. Štampflove trgovine 6129 St. Clair ave. in odnesli za $50 blaga iz prodajalne. Pobrali so samo kar so mogli doseči skozi okno, ker so jim železni križi branili vhod v notranjost trgovine- — Od danes naprej se začne šolsko štetje. 225 državnih cenzorjev je na delu v mestu. Oglasili se bodejo v vsaki hiši in popisali vse osebe v starosti od 6. do 20. leta. Sma tra se, da je takih oseb v Cle-velandu 230.000. Država plača^ mesto $2.00 na leto za vsakega otroka za šolsko iz-obrazbo, ostal pa plača mesto Cleveland. — Do 1. maja se mora vrniti County avditorju vse pole, ki so bile poslane iz nje--J govega urada glede davkov. " To so pole, na katere zapišete ceno svojega premoženja, hišo, avtmobile, lote, piano, in dr. Kdor ne naznani svoje lastnine do 1. maja, mora za 50 proc. več davka plačati kot kazen. Predsednik Wilson je brzo- j javil iz Pariza vsem lojalnimi Amerikarrcem,*: "SrečnejM dnevi vas čakajo, toda mi mo ramo izpolniti vse svoje dol-žnsti, za katere smo se obvezali tekom vojne. Kupujte z veseljem zadnje Liberty po-|| "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) NAROČNINA: Za Ameriko - - - - $3.00 Za Cleveland po pošti - $4.00 Za Evropo.....$4.00 j j. Posamezna številka - - - 3c " Vsa jisma, dopisi in denar naj se pošilja na "Ameriška Domovina" •119 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, Ohio Tel. Cuy. Princeton 189 JAMBS DEBEVEC, l*ublishv__LOIJIS J. I'IKC, Editor ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY _ ----.i.'iirrrr'i'l..—UJ-K...,'— ^.l..". ■ T-aSTr. --------, Read by 25.090 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only Entered as second-class matter January 5th 1000, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. _ ■ NO. 47. Mon. April 21. 1919. Slovenska Dobrodelna Zveza. Slovenska Dobrodelna Zveza je podporna organizacija, ki je bila ustanovljena za Cleveland in državo Ohio. Člani te Zveze, ki stanujejo v Clevelandu in po ostali dr-, žavi Ohio se morejo zavarovati za smrtnino in bolniško podporo. Slovenci pa, ki stanujejo izven države Ohio se morejo zavarovati samo za smrtnino, ker . nadzorovanje! bolniške podpore v raznih državah je skrajno težavno in mnogokrat imajo Jednote ogromne stroške, da nadzirajo nmulante ali pa s tožbami radi te ali one neopravičeno zahtevane podpore. Slovenska Dobrodelna Zveza je rešena teh skrbij. Bolniška podpora se plačuje le članom v državi Ohio, kjer je nadzarovanje lahko. Ta sistem se je skazal v praksi kot skrajno dobičkanosen za vse člane, ki spadajo k Slovenski Dobrodelni Zvezi. Dočim vse ostale Jednote med Slovenci v Ameriki, brez izjeme, nakladajo članom ogromne extra asesmente za bolniško podporo, pa Slovenska Dobrodelna Zveza ni računala svojim članom niti centa naklade. Od septembra meseca lanskega leta so bile vse slovenske organizacije silovito težko prizadete radi epidemije španske influence. Bolezen je razsajala in davila naše rojake, in lahko se računa, da so slovenske organizacije plačale fkoro $200.000 v bolniški podpori, in skoro $300.000 v smrtninah. Tudi pri Slovenski Dobrodelni Zvezi je smrt in bolezen povzročila mnogo izvanrednih izplačil. Tekom šestih mesecev, od 1. oktobra, do 1. aprila je umrlo 53 članov te zveze. Večinoma vsi za špansko influenco. Bolnih je bilo tskofo 600 članov te zveze za špansko influenco, torej skro ena tretina vseh članov organizacije. Kljub vsemu temu pa je Slovenska Dobrodelna Zveza točno izplačala vsako smrtnino in vsako bolniško podporo. In niti enega centa naklade ni naložila svojim članom, ker |jffs blagajna dovolj močna, in asesmenti pravilno urejeni, zadostuje tudi za čas epidemije- i V blagajni bolniškega sklada Slovenske Dobrodelne SpVeze Je danes $23.000. vsakdo ne ve, kaj pomeni ta šte-Jjvilka. Slovenska Narodna Podporna Jednota ima 17.000 članov, toda v bolniški blagajni niti enega centa, a Slovenska Dobrodelna Zveza ima le 2000 članov, v bolniški blagajni pa $23.000. Pri Slovenski Narodni Podporni Jedno-ti in drugih stičnih organizacijah morajo bratje neprestano plačevati extra asesmente, pri Slovenski Dobrodelni Zvezi nobenega. Zakaj to? Prvič, ker je Slovenska Dobrodelna Zveza ustanovljena in se vodijo njeni posli po državnih postavah in so ases menti tako razdeljeni, da s pametnim gospodstvom morajo odgovarjati vsem zahtevam, tudi največjim. I Drugič, ker Slovenska Dobrodelna Zveza ne pozna nobene politike, strankarstva, napadov ali žaljenja svojih članov. Člani Slovenske Dobrodelne Zveze so bratje v pravem pomenu besede. Članom vzor je glavni odbor Slovenske Dobrodelne Zveze. V glavnem odboru so bratje vsakovrstnih prepričanj, so dobri katoličani, pošteni soci-jalisti, zvesti narodnjaki in drugi, toda nikdar niti enemu Članu gl. odbora Slovenske Dobrodelne Zveze ni prišlo na .misel, da bi politično zastopal svoje mišljenje pri Zvezi, in če pride do nesoglasja, se spomnimo interesov, ki so dobri za vse člane, vsak odneha, in naredi se le ono,, kar je skupnemu članstvu v korist. Nobenega razburjanja ni pri Slovenski Dobrodelni Zvezi, nobenih strank, razven osebnega prepričanja, zato ta ogromni napredek in garancija vsemu Članstvu za uspeh. Bratje smo, zavarovani za podporo, in nič druzega. Vmešavanje politike in strankarskih strasti v podporno organizacijo je najhujše zlo, ki se more misliti. Noben član ni pristopil, da bi se na sejah prepiral o strankah, politiki, itd. Vsi so pristopili le za podporo. Zato vidimo, da imajo Zveze in Jednote, kjer se strogo drže samo podpore in koristi članov, največji napredek, a organizacije, kjer prevladuje strankarska strast, nimajo pravega napredka, in so tudi bolniške blagajne suhe in Člani prisiljeni plačevati extra asesmente. Slovenska Dobrodelna Zvo^n ima napredek in dobre-blagajno, kčr vse stranke v tej organizaciji gledajo le za podporo in edinost. ITALIJANSKA REKLAMA MED AMERIKANCI. Naši čitatelji vsi vedo, da so uprizorili Italijani s pomočjo svoje vlade, po celi Ameriki ogromno propagando, da pridobijo na svojo -stran ameriško javnost. Toda kakšne pisave in sredstev se poslužujejo ti Italijani, ni mnogim znano, ker naši listi le neradi to priobčujejo. V sledečem podajemo en vzgled umazane italijanske propagande, kako jo vrši Italija v Ameriki. Sledeči Članek je napisala neka Amerikanka, Mrs. Cecilia Gregory, iz Bostona, Mass. in ga priobčila v časopisu "Boston Transcript". Glasi se: "Italija mora dobiti vse dežele, kjer prebivajo Italijani, in ko se bo delala meja novih držav, mirovni poslanci ne vrnejo pozabiti, da so bili Hrvati in Jugoslovaninajvečji sovražniki zaveznikov. Predsednik Wilson ne pozna dobro iugoslovansko-italijanskega vprašanja. Italija *se tudi ne rme zanaSati preveč na prijateljstvo Francije, kajti Fran-♦a je bila že od nekdaj sovražnica Italije. Ko je. leta 4866 pomagala Fmcija Italiji, da je dobila Lombardijo in Beneško, je Italija izročila Franciji Nico in Savoy za dobo 25 let, toda ko preteklo 25 let. se je Francija branila vrniti j( sklenila pogodba, da dobi Italija Trst, Trident, Dalmacijo in Istrijo. Ali je n.pr. mesto Reka sploh kdaj bilo jugoslovansko? Zakaj je toliko Hrvatov v Reki? Zato, ker so Hrvatje prepodili Italijane iz Reke pred vojno, in se polastili njih imetja in posestva. Dobro bi bilo za predsednika Wilsona in mirovne poslance, da bi natančno proučili ulogo, katero so igrali Jugo-Movai in Hrvati tekom vojne in do oktobra lanskega leta. Hrvatje so bili orodje v rokah avstrijske cesarske hiše, in Hrvatje so znani da so najbolj kruti in najbolj brezsrčni ljudje, in da so največji sovražniki italijanskega ljudstva. Ko so Hrvati in Jugoslovani prišli do zavesti, da je vojna za Avstrijo zgubljena, in da za Jugoslovane ni nobene koristi, če še nadaljujejo vojno in držijo z Avstrijo, te-uaj so uprizorili v Avstrijo takozvano "revolucijo" in pograbili so kolikor so mogli dežele za sebe. Hrvati in Slovenci so sploh od nekdaj poznani, da so navadni cigani, katerim je tatvina navadna stvar in ki so sploh vedno imeli navado, da so kradli kar so mogli dobiti. Nikdar niso na-Mnčni ali vestni, kaj dobijo in kako dobijo, in še potem ni-> nikdar zadovoljni, kadar kaj dobijo s silo ali na drug način. Noben mož ali žena, ki zna upoštevati pravico, ne mo-le odrekati Italiji omenjenih krajev, posebno Trsta in Reke ne. Vsakdo je že zdavnej vedel, da pripadajo ti kraji I-taliji, da jim vrne blagostanje, in nihče ni nikdar dvomil o pravicah Italije do teh krajev. Italijanom se niti sanjalo ni, da bi jim kdo oporekal pravico do Istre in Dalmacije, in če bi kdaj le slutili, da se bodejo zavezniki obotavljali prizna i j Italijanom te dežele, tedaj ne bi šlo samo iz Zjedinjenih jižav 200.000 Italijanov v vojno." Tako piše Mrs. Gregory v enem najbolj uglednih ame ilških časopisov. Mi močno sumimo, da Mrs. Gregory ni napisala teh vrstic iz nagiba, ampak da je v ozadju njene ,)Isave italijanska propaganda v Ameriki, ki je dobila $50. >00.000 iz Italije, da se "nauči" Amerikance kaj so italijanske pravice. Mi, Jugoslovani, ne potrebujemo tega ogromnega de-larja in bombastične reklame, kajti mi smo v dnu srca pre-. ričani, da na naši strani je pravica, in imamo zagovornike kot Wilsona francosko vlado in narod ter druge, ki se ne bodejo dali slepiti od italijanskih lir in reklame. Če pa ti naši zagovorniki ne bodejo mogli izvojevati pravice našemu narodu, tedaj nam preostanejo še pesti, in mi dobro vemo, da je ena slovenska ali hrvatska ter srbska j est dovolj močna za deset italijanskih trdovratnih glav. ŽEBELJ V GLAVI- (Spisal Pedro de Alarcon, poslovenil P.) "Pred dvema letoma sem l>il pomožni državni pravnik v * n tedaj sem dobil od1 mojega predstojnika dovoljenje, da prelil za mesec dni v Sevillo. V lioteln, kjer sem se nastanil, je bila zajedno neka krasna žen-lern strastno in blazno zaljubljen v njo; prepričan sem, da bo konec te ljubezni za mene največja sreča ali pa najbolj črna žalost. Kakor sem rekel, šel -cm |>o preteku treli dni v njeno stanovanje, kjer sem preživel večer. Povedala mi je, da je njeno ime Blanka, da je bila rojena v MavFridu; in da ie sedaj udova. Tirala in pela je za mene, stavila mi je tisoče vprašanj o moji družini, o mrvem poklicu, in vsaka beseda, katero je spregovorila, je povečala mojo ljubezen do nje. Od one noči je postala m-oja ^ilia njena sužnja, tla in ostane za vedno. . Prihodnji večer sem se zopet oglasil pri njej, potem pa vsako popoldne in večer. Ljubila sva medsebojno, toda niti ena ena sama beseda ljufxezni ni bila spregovorjena me nama. . . -.. . . . .. „ Nekega večera mi reče: "Poročila sem se z nekim možem, katerega nisem ljubila. Kmalu poporoki sem ga začela sovražiti. Sedaj je ipa že mrtev. Samo Bogu je znano, 'koliko sem tr-pe'a. Sedaj šele razumem ikaj pomeni lju'bezen. Peklo je, ali pa nebesa. Za mene je bila ljubezen do danes pravo peklo." f >ne noči nisem mogel spati. Vzbujen* sem ležal in premišljeval zadnje besede Blanke. Zdelo se mi je, da me žeiV.-ka straši. Ali bom jaz motitfa njena nebesa ona pa meni peklo?" Ca s mojih počitnic je potekel. Lahko bi prosil za podaljšanje, s tem da bi se izgovarjal na bolezen, toda vprašanje je bilo, ali naj to v resnici storim? Vprašal sem Blanko za nasvet. "Zakaj pa mene vprašuješ?'' je dejala, ko je prijela za mojo roko. "Ker te ljubim. Ali mogoče ni prav, ker te ljubim?'' "Ne," odvrne ko postane ja-ko bleda, potem pa se me oklene z obema rokama in njena kra sna ustna se dotaknejo mojih. Tako se je zgodilo, tlfa sem poteil še za en mesec prostega časa. in hvala tvojemu prizade-, vanju, dragi prijatelj, dovolili so mi. Nikdar ne bi dobil dovoljenja i rez. tvoje priprošnje. Moji odnciaji z Blanko so bili več kot imva'Aia ljubezen; je i bil delirij, blaznost, fanatizem ■ ali kar hočeš. Vsak dan je na-i raš-čala strast v meni do nje, < vsako jutro sem pričakoval no-i vo srečo. Pa kij ti) > temu se nosen sem na tebe. Kad bi te po včavih nisem mogel ogniti ne-' vidnemu, nepoznanemu strahu, in dobro sem -vedel, da je tudi ona to čudila. Ja'z in ona, oba sva -e bala, »da /gubiva eden drnze-1 ga. Nekega dne isem dejal Iilan-1 ki: "Poročiti se morava čimprej mogoče." Pogledala me je začudeno. "Ti se želiš .poročiti z menoj?" 1 "Da, Blanka," odvrnem po-• ponosom na tebe. Rad bi te po-1 kazal celemu svetu. Ljubim te, in želim te imeti čisto, plemeni- ' to, tako kot si." > "Jaz te ne morem poročiti," ; | odvrne ona, tOkUa vzroka mi ni .' uikdar povedala. Konečno je moj rok potekel, i in povedal sem ji, da se morava prihodnjega jitfra ločiti, t "Ločiti? Nemogo če," vzklik-> ne ona. "Preveč te ljubim, da bi t te pustila otB sebe." i "Toda Blanka, jaz te Q$pžu-- jem. "Odpovej se svojemu pokli- > I L , LLi \ - n . .L- cu. Jaz sem bogata. Skupno bo-deva v sreči živela," je dejala, ko je nastavila svojo nežno roko na 'moya uista, da bi mi preprečila odgovor. Poljubil sem ji roko, potem pa jo rahlo odstranil in otllgovo-rilc "Sprejel |bi to ponudbo od moje žene, dasi bi se žrtvoval, če bi se odpovedal mojemu poklicu, toda iponudlbe ne sprejmem od ženice, iki se noče poročiti z menoj." Nekaj minut Blanka ni odgovorila ničesar, potem pa je dvignila glavo, me pogledala in odgovorila kratko, it oda Odločno, talko da nisem mogel biti več v dvomu : "Postati hočem tvoja žena in ne bom zalhteva-la, da se odpoveš svojemu poklicu. Vrni se iv svoj urad. Kolilko časa te vzame, tte urediš svoje zadeve in dobiš od Ivlade nada-ljni dopufet, da se vrneš v Seville ?" "En mesec." "En mesec? Dobro, Čakala te bom tukaj. Vrni se tekom enega meseca, potem pa postanem tvoja žena. Danes je petnajsti april. Ali boš lahko pri meni petnajstega maja?" "Prav gotovo." "Ali prisežeš?" "Prisegam." "Ali me ljubiš?" "Bolj kot svoje življenje." "Pojdi toraj in vrni se. Na svidenje." Odpotoval sem istega dne. V trenutku, ko sem dospel domov, (sem začel pripravljati v hiši za sprejem moje neveste. Kot ti je znano sem dobil zopet dopust in tako hitro sem ureddl vse stvari, da sem bil že v dveh tednih pripravljen vrniti se v Seville. Povedati ti moram, da tekom teh štirinajstih dni nisem dfrbil niti enega pisana od Blan'ke, da-sr sem ji šestkrat pisal. Takoj sem te podal na pot v Seville, in dospel sem tja 30. aiprila. Nemudoma sem se napotil v hotel kjer sva 'se prvič srečala. Tam so mi povedali, tdk je Blanka zapustila hotel dva dni po mojem odhodu, ne da 'bi komu naznanila vzrok in namen xlpotovanja. Le pomisli na mojo nevoljo, jezo in razburjenje 1 Odpotovala je, ne da bo pustila le eno piano črko za mene ne da Ibt povedala kam je šla. Niti v glavo mi ni ipadlo tedaj, da bi počakal v Se villi do 15. maja, kakor je bilo (dogovorjeno. Tri dni kasneje sem pobral svoje stvari in ■se podal v služt';o, kjer sem pri trdem delu skušal pozabiti nezvesto. Nekaj trenutkov pozneje, ko je prijatelj Zarco dokončal svojo ipovest, sva dospela na pokopališče. Bil je tam mal mirodvor, toda posejan s celim gozidlom 'križe v in obkrožen z nizkim, ka-menitim zidom. Kot je na Špan-"';etn navada, kjer so pokopališča majhna, je potrebno, da izkopljejo enega mrtveca, oziroma rakev, da dobijo prodor za drugega. Trupla katera na ta način izkopljejo, pomečeio na ku.p v kotu pokopališča, kjer leže kot kup smeti. Ko sva korakala po pokopališču, sva z Zarcom gle-'dlala kosti in mrtvaške glave, čudeč se kaj so bili laistniki teh glav nekdaj, ali so bili bogati revni, plemeniti ali ubogi. Mahoma se sodnik sklone k tlom, pobere mrtvaško glavo in zakliče ves začuden: "Glej, glej, kaj je to! Ali ni to žebelj?" Da, res, dolg žebelj je 'bil za-it »v vrhni del mrtvaške r< katero je sodnik držal v roki. "Kaj neki to ipomeni ? Začel je premišljevati in 'kmalu se je naju polotil strah. "Tu spoznam roko usode!" vzktikne sOdlnik. "Strahovit zločin je bil storjen, in najtbrž ne bi n ikdar prišel na dan, da nisem opazil žetblja, iki je zabit v #iavo. Storil'bom svojo dolžnost in ne ibom prej počival, dokler ne pride morilec pred sodišče. MOJ« NEIZPROSEN. Sodnik: "Vaša starost, gospodična?" — "Dvajset let izpolnila, gospod' sodnik." — "Vaša natančna starost ?" — "Med dvajsetim in tridesetim letom." "Toda povejte mi, kdaj bos-te Ptari trideset let?" - "Jultri, go-^ped sodnik." pomanjkanje železa povzroči slaibost nervoznost utrujenost. Nuxated Iron poveča rdeče krvna telesca in pomaga narediti moč, energijo in vstrajnost pri delikatnih, oslabljenih ljudeh tekom dveh tednov časa v največ slučajih. Tisoče in tisoče mož in žensk si poškoduje na svojem zdravju in se izposavlja vsakovrstnim boleznim ter v resnici zgubiva-jo svojo kontrolo nad zdravjem, iz enostavnega vzroka, ker postaja njih kri redka in trpi na pomanjkanju železa. Dr. James Francis Sullivan, bivSi zdravnik Bellevue bolnišnice, (Outdoor Dept.) New York in Westchester County bolnišnice, pravi: "Pomanjkanje železa v krvi moškega ne povzroči samo, da postane dotični moški fizični in moralni slabič, nervozen, zdraž-Ijiv, ki se lahko utrudi, ampak ga tudi popolnoma oropa one moške moči, vztrajnosti in sile, ki je tako potrebna pri našem vsakdanjem življenju. Pomanjkanje železa tudi povzroči, da postanejo nežne, krasne ženske zdražljive, nervozne in slabotne. Da naredimo močne, razumne, rdečekrvne Amerikance po mojem mnenju ni ničesar boljšega in bolj zanesljivega kot — Nuxated Iron To zdravilo v mnogih slučajih poveča moč nervoznih, oslabelih ljudi tekom dveh tednov časa." Nuxated Iron danes rabi preko tri mi-Ijone oseb letno, in ga rabijo tudi taki možje kot so bivši United States Senator William E. Mason, sedaj kongresman iz Illinoisa, bivši United States Senator in podpredsedniški kandidat Charles Er Towne, United States Commissioner general naseljništva Hon Anthony Caminetti; tudi United States sodnik G. W. Atkinson od prizivne sodnije v Washingtonu in mnogo drugih. Izdelovalci garantirajo u- ~ x M v spešno in popolnoma zado- f'-*' •' voI)ivo zdravljenje vsako- { \V f' i mur, ali pa vam vrnejo de- ' • .5. >' a&Jfcl} " "" ■■■■■"'■'■"■'■■ ■ ' ■■ 1 ........... ■■«". — ■ ■ Bell Main 1441 Cuy. Central 882I-W J MIHAEL S. ČEREZIN, Hrvatsko-slovenski odvetnik Pisarna; 414 ENGINEERS BLDG. 4. NADSTROPJE < VOGAL ST. CLAIR IN ONTARIO. : ..... .............— 1 1 1 " '* !||IIIIIIIIIIIISIMII>l||||IIIHIIIIIIIIIHIIINIIIIIHIimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ Cistenje in likanje oblek. I DOBRO DELO: ? NIZKE CENE: Moike obtelce............... $1.25 2eaak* kiklj«..................SOc § Moike suknje ............. flJS ženske dolge suknje ..$1.25 Jopiči........................... SOc 2*n«ke obleke.................$l.SO The Damm Dry Cleaning Co. { Princeton 790 2381 E. 82 ST. C.arfteld 2650 A. J. DAMM, poslovodja rtfiiiiiBiisvaaiaiiiiiiiiivainsitiiittHitiiaaitfiiiititictiKtBfliiitiEaRiiiiiiBiaiiiiiiiitiKftiiiitriits^ POSEBNOST V FOTOGRAFIJI. 12 razglednic z vašo sliko $1. Kabinet, družinske slike, poročne in druge. Ceneje kot drugje v mestu. Delo garantirano. Odprto ob nedeljah in praznikih. NATIONAL ART CO. — J. RRYAR, LASTNIK. 2613-15 St. Clair ave. ^iitKi;:in[:i:iiitniii[[itiii:iii[:n:::" MI PRODAJAMO PAROBRODNE LISTKE ZA VSE PREKMORS- ? KE PROGE V EVROPO. B k*8' Makranczy Bros. Notary Public- | 2815 Lorain, ave. Cleveland, O. + The Creel Ship "SFEANDBEE" — "CITY OF OT - "CITY OF BUFFALO" CLEVELAND — Dally. May 1 st" to J 5tb - BUFFALO Lore clkvnjutn . vioop.m.) eat-rtkit j Leave dtrf alo - 9^00 p.m. Arrive buffalo - t.&ia. m. j 5tm- uari> trv« ( Antra Clkvklaho 7:30 a.m. Connection« bufful.i for ninvnra piolfl snd mil kostem and Cansdbn print«. Roilro*lk t.r i.i. t/nt l^iwi. me»utiifui1j u7tutri»t puiiw cim-t of latc^il't 'j"jiihjlnufleb^liaUooraooiMof are eentn. al».> fnr ou ll-psyo pn-t.iri»» and doncriirt.ve bWilot fr—, The O^ebuul St Buffelo j. • » ^^N'i/llSt R - ^ ^^^ -iWlwnMaiidanrtTOrih ll f«m«d»r Suaraer on lalani b^to^. — wMenufihnwnria.SUepUg ^ capaelly, lsoo (nwmpn. ' i ■■ J. S. Jablonskil I ^^m SLOVENSKI FOTOGRAF. i JCZ SSSISSSBSSSSS^L^m^JBCSMBtSmmmmLmiJuir' eulL I 6121 ST.CLA1R AVE. Ixdelajc slike xa ienitbein druiintke »like, otroike ss v| slike, po naj oirejii modi in po nizkih dnhh. Za [m ? ^^bfl^^^h1 9-4.00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo | w^skms^sbsi eno veliko sliko t naravni velikosti zastonj. ® ft VODA V ČLOVEŠKEM TELESU. Novo rojeno dete je jako čudna stvar, kajti truplo novo rojenega deteta sestoji z dveh tre-tin vode in ene tretinc trdih snovi j. Pri odrastlem človeku je j stvar nekoliko drugačna. Tru-: plo odraslega človeka ima manj / vode, a vendar je sestavina tru-1 pla skoro 50 do 58 procentov vodena. Toda posamezni deli telesa nimajo enakega razmerja Vode. V kosteh je n.pr. 12 procentov vode, v masti 29 procentov, skoro 75 procentov vode j mozek, prilično ravno toliko mi-f iice, največ vode je pa v krvi, namreč 83 procentov, čudno je to, da pri dojencu ni največ vode v krvi, ampak v mozgu. Kri dojenca ima 85 procentov vode, j a mozek 89 procentov. .. Ravno tako je čudna razdelitev vode pri možkem ali žen- j skem spolu. Telo moškega j I ima več vode kot telo ženske, j Vzrok temu je, da imajo ženske 1 rveč maeti, v kateri se nahaja 1 prilično najmanj vode, dočim [ je pri moških bolj razvito mišče-vje, ki ima precej vode v sebi. V STARIH ČASIH., Stotnik (moštvu, ki je imelo pred gostilno pol ure oddiha): ] "Antreten!" - Ndben se ne ga- * ne. — "Ali da morda še 'kdlo za f en Štefan?" ( V uredništvu "Ameriške Do- 1 / movine" dobite knjigo "Kako I . se postane ameriški državljan". To je edina knjiga te vrste, na katero se lahko zanesete, da je v njej popolnoma vse pravilno, | ker je knjigo potrdila zvezina j sodnija v Clevelandu in jo pri- t poroča vsem Slovencem. Tu , dobite vse postave o državljan- | stvu, celo ameriško ustavo, pro- , glas ameriške neodvisnosti, vsa j vprašanja in odgovore, katere ( piorate znati, če hočete postati ( /državljan, poleg mnogo drugih „ i važnih podatkov.Cena samo 2 5C 1 i POZOR! Brat, stoj, kaj misliš, še ma- 1 lo časa pa bo Cleveland suh, to ■ se pravi za nedoločen čas. Tako sta se pogovarjala dva roja- I ■ftka. John in Jack. Tako pravi Jaka svojemu prijatelju: Jaz j| grem kaj rad na kako veselico, c 1 posebno na bankoit, kajti tja se g / pripelje svojo ženo in otroke . A in se lepo zabava pri polni mizi, * in ako človeka veseli, se tudi f malo zavrti. All right, Jaka, jaz J [ ravno sedaj tikete prodajam za -I dr. sv. Cirila in Metoda, št. 18 ( I SDZ. Veš, naše društvo bo da-' lo blagosloviti novo zastavo popoldne 11. maja. Zvečer fco pa i banket v Grdincvi dvorani, j kjer bo na razpolago v-se^a do-/ volj za lačne in žejne. Dobitki bodejo, da jih gotovo še niste i takih videli, toda ne bejte se, I $e se prikaže na odru neki Rib-l ničan, ki vam pokaže, kako se \ PPFPPiiiiissssskkkkkrrrrrii de- fcjp- v igrala bo izvrstna godba, da boj veselje za staro in mlado, i T6raj mož, kupi tikete, pripelji želno in otroke, da se še enkrat rfazveselimo, dokler bo kapljica rujnega tekla. Vstopnice ve-,l Jljajo $1.50 za par in $1.00 za i samca. Tiketi se dobijo pri Fr. / Mihelčič na 61. cesti, John L Gornik, krojač na St. Clairu T^rank Zaviršek na 39. cesti pri [ John Vidervol na 61. cesti, pri L vseh uradnikih društva. Se pri- ■ poroča odbor ■ Dr. SV. Cirila in Metoda, št. 18. SDZ. (49) I ■K/ » FARME NAPRODAJ, vsa, j ke velikosti, s Živino in polje«; - delskim orodjem. Imamo tudi 1- farme v zameno za mestna pp- - sestva. Oglasite se osebno ali ti' pismeno na Anton Laurich, R. j F. D. 1. Perry, Ohio. (5a) - i NAPRODAJ je lot v West j Parku, Poizve se v uredništvu. :j--—■ ^ Naznanjam, da imam v zalo-i, gi najboljše sivatye stroje in to •j"SINGER ŠIVALNE STRO-I JE" katerih nobeden drugega I izdelka šivalnih strojev ne pre-kosi v šivanju. I I}ajem jih tudi na lahka od-[ i plačila in sicer po $2.00 meseč-' no ali za gotovi denar v devet-j desetih dneh časa za plačati. Toda ne pozabite pa tudi, da popravljam vsake vrste šivalne stroje od $1.50 višje, ter tudi kdor želi zamenjati stari stroj za novega, vedno vzamem stari stroj v račun na novega. Toraj gospodinje kakor tudi L dekleta, ako želite imeti trpežni šivalni stroj, zglasite se pri vašem Slovencu RUDOLF PERDANU 6026 St. Clair ave. ; ALI ČAKATE? »i 5 Čakal bom, dokler me ne ' bo bolelo, ta izraz se dosti-1 krat rabi, kar se tiče zob. " Ali vi čakate, dokler pogori 1 vaša hi§a, predno jo pustite zavarovati? Kadar zboli vaš otrok, ali čakate, da u-| mrje, predno pokličete zdrav ; nika? Ali Čakate januarsko 1 mrzlo vreme, predno kupite 1 zimsko suknjo? Ne čakajte tolio časa, doler vask boli. Dr. F. L. Kennedy, zobo-. zdravnik/ 5402 Superior ave. 1 vogal 55. ceste. Uradne ure od 9-12, in od 1-5. Govorimo slovensko. I ____(X-1-24) Soba za 1 ali 2 fanta se odda v najem. 6319 St. Clair ave. (46) Oddajo se dve sobi za dva fanta ali za štiri. 1084 E. 64. St_(47) , i- mmSmSSSm OBRESTI SE ZAČNEJO VSAK DAN VLOŽITE DENAR NA LAKE SHORE BANK lm p9 pravilih plačamo do Jnm, ko potafDoto dttmr 1 m t 4% ! St. Clair and 58th /St. Prospect and Huron r Superior and Addison. f ._' '< ^^^HHHHHHBHHIBBk r .j,,.. . , ,i—rr-j-- 'I i : Pomladansko?^ni* ti l •« vadi polna zdravilo, m^m m nabere ) skozi arimo. Posledica tega stanja se pokaže na mestih v obliki priS-če v, ran i drugih kožnih bolezni t Mnogokrat je obraz poln teh prii-1 &ev, katerih se želite iznebitL Severa'« Blood Purifier (Severov Kri čistilec) Je treba torej vzet vs&ko spomlad, pravzaprav vsak čas skozi leto, če je vala kri nečista ali ako znaki kažejo, da vaša moč peča. Prinaša moč, čisti kri in Je vdriqje v zdravem stanju, kakor mora biti. Naprodaj v vseh lekarnah Cena $1.26. MS. Rubin zobozdravnik 5506 St. Clair Ave. zraven E. 55th St. Mi vam popravimo vaše zobe brez vsakih bolečin po najnovejših zdravniških metodah. Nasvet zastonj. iHiaTI I ŽUPNIK, > SLOVENSKI | 1 ZOBOZDRAVNIK, | \ ,f 6127 St CUir Ave. 4 Kuuusovo poslopje tiad Grdi- I novo trgovino. < i Najboljše zo bo zdrav- 7 niško delo po niz- I klh cenah. I j ) Uradna ur« od 8:30 zjutraj do | 8:30 zrečer. I MT* Liberty bond) •« •prejemajo C J I u T plačilo polna vradno.ti. * National Drug Store! SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair ave. in 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši 'lekarni. Dva lota sta naprodaj prav ooceni, nastop 126 v Nottingham. Lepa prilika, da se kupijo. Več se pozve na5700 3onna ave. (51) | BIRMA! BIRMA! Kupite vence, tančice in obleke za naše birmanke dokler še kaj tega blaga dobite. Vse obleke, venci in tančice kupljeno pri meni je okusno narejeno in jako poceni. Za obilen o-bisk se vam priporočam. BEN0 B. LEUSTIG, 6424 St.. Clair ave. Nasproti SL N. Doma . _! " _ ■ --------- j — j i> . j jj j y-----■''. ^j^j1 « Za vsakovrstno plumbers-ko delo, kopališča, sinke, boilerje, furnese, se oglasite najprej pri meni, predno vprašate drugje. Prihranite si denar. Vse delo je garantirano. V tem podjetju in na tem prostoru sem že nad 10 let. A. J. Budnick & Co. Plumberji za vas 6723 St. Clair ave. Tel. Princeton 1193 W. Bell Rosedale 5417 J. (51) • Vesele Velikonočne PRAZNIKE VAM ŽELI DOBRO ' j VAM ZNANI grocerist. Se priporočam za bodočnost % John Bruss; 544 L 152nd St Collinwood, 0. POZOR!" Vsem tistim, ki se radi v lepem zaprtem avtomobilu vozijo, naznanjam, da sem vam na razpolago noč in dan za izlete, krste in poroke. Jaz vas peljem za malo ceno, zato se vam priporočam. JOSEPH VOVK, pri Jos. Želetu, 6502 St. Clair ave. Tel. Princeton 969 (54) Hotel Serschen v Collinwood, 694 E. 152nd St. potrebuje kuharico in dekle za pomivanje posode. Plača dobra, hrana in stanovanje. Prednost imajo Slo-venke. e ' --------1 DELO DOBIJO možje takoj. Delo na prostem. 1 Dobra plača. Oglasite se takoj na 16700 St. Clair ave. (57) POZOR! slovenske in hrvatske gosli podinje! Gotovo ne pozabi-e te, da dobite pri meni še ve-dno najboljše grocerijsko bla * go ceneje kot kje drugje. ;i Najboljše vrednosti Pridi-u te v našo trgovino, da vam postrežemo. [1 John Centa, 6105 St. _ Clair ave. slovenska grocerija. _00 11 n Hfi i'i+4tttnn 11111 j Dr. S. Hollander, f zobozdravnik ' t fmm :: 1355E.55thSt.vog.St.Clair ji ;: Vstop na 55. cesti nad lekarno :; v Ure od 9. zjutraj h ;; do 8. zvečer. ;; ;; Zaprto ob sredah pop. ;; v ;; tudi v nedeljo zjutraj. !! I POZOR! PLUMBINGf 5 -v - ^' 'M ' ^ j j ^^»"n ....."""^te ' Ako rabite v hiši zaneslji- • vega delavca za vsakovrst-' no plumbersko delo, potem - se oglasite pri vašem starem, dobro znanem prijate-lju Geo. A. Lorentz, 6203 Superior ave. Sprejemam vsakovrstna popravila, postavljam kopališča, vsakovrstne sinke, boi-lerje na paro, za vročo vodo toilete in najnovejše vrste fornese. CENE NIZKE IN DE LO GARANTIRANO! Bell Phone Rosedale 5224 Princeton, 1319 W. (x25) NAZNANILO. Naznanjam rojakom v Col-linwoodu in Clevelandu, da popravljam hiše in izdelujem garaže za avtomobile, popravljam porčp, izdelu-mreže, okna, itd. Ako rabite kako popravilo se oglasite pri John J. Okršljar, 1422 Larchmont Rd. blizu E. 181. ceste in St. Clair ave ali na 1230 Norwood Rd. __m Naprodaj je hiša na 67. ce- ■ sti, blizu St. Clair ave. za dve 1 družini, 11 sob, kopališče, gd-' raža, hiša kakor nova, vse 1 sobe na novo dekorirane. Ce- ■ na samo $4400. Vprašajte pri lastniku na 946 E. 79th St. blizu St. Clair ave- (47) NAZNANILO Društvo Slovenskih Doslu-| žencev je sklenilo na svoji mesečni seji, da želi povabiti vse slovenske vojake, ki so služili . v ameriški armadi, na zaupen pogovor dne 24. aprila ob pol osmih zvečer. Natančna pojasnila se vam bodejo dala v Slovenskem Narodnem Domu.. Z narodnim pozdravom Anton Ogrinc, predsednik (48) ------"" ■ 1 ' .......1 " iP^taw^fB^ppflilgglB 'g V . ...... V Dalmacijo, Istrijo in Hrvatsko. ■___________________-V---"- - - * - SLEDEČE ŽUPANIJE: ZAGREBAČKA, Belovarsko-Križevačka, VARAŽDINSKA, VIROVITIČKA, POŽEŠKA, MODRUŠKO-RIECKA, SREMSKA, LIČKO-KRBAVSKA. ! < Nam je sedaj mogoče pošiljati denar po najnižji ceni v Dalmacijo, Istro in Hrvatsko. Pridite v naš tujezemski oddelek, ki vam bo z veseljem postregel. Vložite svoj denar v tej banki, ki je največja v državi Ohio. 4 P. OBft. ABSOLUTNA VARNOST. riDCT TRUST & SAVINGS CO rllwl NATIONAL BANK 247-303 EUCLID AVE. BLIZU SQUARE Skupno premoženje $125.000.000 ■ ----- Bolni možje in žene. Če niste mogli dobili od pom of i za svojo bolezen in ste zgubili vse upanje da bi oftlraveli, tedaj se oglasite pri nas, da vas zastonj pre* iščemo, dajte, da vam mi povemo kaj moremo narediti za vas. Jaz i-mam dvanajst let skufinje.v zdravilstvu in medicini, ko sem tdtoavil vi bodete imeli dobiček mojega znanja vsak čas, kadar se oglasite pri nas. Dali vam bodemo najboljše moderno in praktično zdravljenje, ki Je v moji moči, bodisi s pomočjo elektrike aH modernega zdravilstva. Če po mojem mnenju vam ne morem pomagati niti- vam koristiti, tedaj ne maram va&ega denarja. Če ste bolni, slabi, nervozni, vprašajte najprej mene. MOŽJE in ŽENSKE ki trpijo na kronični bolezni, ki so nervozni, imajo slabo kri, imajo i-m»jo kožne ali druge komplicirane bolezni all nerednoati, ali ki imate želodčne, jetrne aH druge neprilike, aH £e imate rsvmatizem, bolečine v hrbtu ali sklepih, zgubo apetita, glavobol, zaprtje, vrtoglavost, glavni katar, nosni aH vratni, tedaj vprašajte mene. NIKAR NE ZAPRAVLJAJTE PREVEČ DENARJA. Moji uradi so opremljeni z najbolj modernimi električnimi a* pirati in mehaničnimi pripravami, ki so dali pomoč, kadar druge metode niso mogle pomagati. Stotine operacij za moške in ženske se je posrečilo, ker so btii , vi plačati za pomoč in korist ki jo dobite od nas. POMNITE, preiskava in nasvet je zastonj. Odlašanja, teneawr*|l ianje, nepravilno zdravljenje je nevarno. Pridite k nam takoj, če potre-bujete službe in skušnje popolnoma izkušenega zdravnika. Sl. DR. KENEALY 647 Euclid ave. 2 nadstropje, Republic Building, Cleveland, Ohio. l^TAiiMuj Zavsaki slučaj nesreče ali bolezni, Č potrebujete jjj&j i! ambulanta aH bul iiki vo«, pokličite katerkoli j telefon vsak ca«, po noči ali po dnevu Mi vedno fflg nniuAKVAu fujemo in odgovarjamo telefon, ker zvoni v hiši §lj PRINCETON «>'*nem Ako vmn operator reče. dn se ne o«la- |§J ^ mm »im ne vnemite, zahtevajte supervisory, in do- ^ tas» lOol bite odgovor od n«s takoj. S ANTON GRDINA 1 II 6127 St Clair Ave. Cleveland, O. 1 ^niiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiifliitiiiiiiiiiiiiu .............. DR. L. E. SIEGELSTE1N | Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni jc naša posebnost. | S 308 Permanent Bldg. 746 Euclid Ave. near East 9th St. H Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popoldne od 7. ure do 8. zvečer i n Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. ..............................................................................minim............ ^nnmlarlsnclfl* klobuki, srajce, Čepice, kravate UjJUllIlaUflllonl ter raznovrstno perilo je pravkar došlo. i 1 .........-------------- ■ ^ ■ ■ ..................ata.g.š.a-.ii jraaV'vt1' a šžšžššjj^^^a ■ = :==? = ?■,:: ■ ,e = re ssagasir-r"-.-:-r1 __.■.-" t ■ ■ ■ ■ aa Velika zaloga deških oblek. Krasne novosti moških _oblek po meri, delo garantirano. J^ I ^ft Jfl^P^^^j^^ki^L ■■■# ^t r*! air a v i ■IV li ■ mM H .cs^^^r ■■■■■ ■ f ^AIHa v4iVv uit vLAitl iaV* ^^ P ■■ ▲ II VI ■■ f ^^H ^B^^F I ^^m H ^^H^P ^B ^^^ L L Ij f fi 11 A |i I/ . 1 JLii 1U I GOZDARJEVI SPOMINI. (Spisal J os. Kostanjevec.) v Iz te moke ne bo kruna,| Trnovec bo pometel z enim < samim vijačem in vse bo zo- i pet čisto." i "In zadnje čase se je nekaj j govorilo, da se k Trnovcu pri- J ženi Rupnikov Lipe. Na, in i sedaj pa to!" I "Oj Črna napreduje, od- i kar so tukaj ti tujci, ki nobe- s den od njih ne ve, kje je do- ^ ma. Boste videli, kaj nam Se c prinese nova cesta, ko bo dograjena. Neizmernih do- i brot!" t » Taki in enaki pogovori so se vršili tiste dni po raznih hišah na Črni, in prišla je ta k novica tudi župniku na uho. d Mož se je ustrašil, vidno je k fjrebledel. s "Kaj sem dejal zadnjič o o Birku? kakšen je namen n njegov?" i; Bila sva z učiteljem ravno ii pred šolo, ko je stopil k nama. n "Navidezno je to sicer ma- b lenkost in nekako brezz pod- i; lage za nadaljnji strah, toda t: brez nič ni in moja dolžnost n je, da stopim do Trnovca. To- li da glej, sam prihaja do me- d ne." V resnici se je bližal Trno- k vec, počasi in opiraje se ob č; palico. V obraz je bil silno bled in nekam zabuhel, kakor ri bi bil vstal iz groba. Ozrl se h ni ne na desno ne na levo, ir stopal je naravnost proti nam. n Pozdravil je in se globoko ti oddahnil. b "Stopimo k meni vsi," je zi dejal župnik. "Oče Trnovec, b< stopite naprej, saj vem, da ste sj prišli k meni in vem tudi, da ta nimate nič proti temu, ako sta tudi ta dva gospoda zra- gi ven. V lepših časih smo bili hi Že skupaj." vs Trnovec je stopil naprej, sc a komaj je bil v sobi, je težko si sedel na prvi stol in naslonil glavi v roke. V sobi je bilo žt vse tiho, slišala bi se bila lah- bt ko miš. čez nekoliko hipov lo je dvignil Trnovec glavo in s zr tresočim glasom je vzkliknil: 1 j« "Lopov, oh ta lopov!" oc , . V njegovem glasu je odme- bi ivalpopolen obup. br Olajšajte si svoje srce s m pripovedovanjem tega, kar se Sn je zgodilo," je dejal župnik kr in mu položil desnico na ra- di mo. "In naj bo, kar hoče, obu- rii pati ne smete nikdar! Vem, kv da bi vam, staremu in izkuše- pr nemu možu, ne bilo treba te- ne ga praviti, in da si upate prenesti mnogo, kakor ste že do- "d kazali. Ali človek, naj si bo ks še takšen junak, pride včasi ^a v okoliščine, da je zaman vse vn njegovo junaštvo in da bi|gli podlegel, ako bi ne bilo niko-j gar, ki bi mu govoril tolažil-;še no besedo. V t^kih okolišči- vs nah ste sedaj skoro gotovo vi in Trnovec, zato se zgovorimo,) ji da vam odleže." __ "Vtihotapil se je v mojo ~ hišo, kakor tat po noči," je razburjeno govoril Trnovec. "Kdo ga je klical, kdo je vedel zanj? Pokazal sem mu bil vrata, a tedaj mi je prišel s prijateljstvom svojega očeta in moje srce je krenilo s prave poti. Zakaj sem bil tako mehek! Vzel sem ga na svoj dom, strupenega gada z nedolžnim pogledom. In kako je znal govoriti v svoji lažni-; vosti in hinavščini, da sem se za vsepopolnoma oslepel in oglušel. Kakor otrok sem po-• stal, zaupen in lahkoveren Ha, ni mu bilo težko ribariti v kalnem, njegov lov se je po-polnbma obnesel. Kje sem i-mel oči, kje sem imel ušesa! Gospodje, vjel je mojo hčer na limanice potem, ko so se mu bile sline pocedile po mojem posestvu. Toda, dokler miga tale mazinec, se mu ne posreči njegova nakana" "Ali kako se je to moglo zgoditi, saj je Ivanka vendar pametno dekle," je vprašal župnik. "Sai to je ravno, kar me najbolj boli. Ivanka je izgubila pamet, popolnoma v njegovih krempijih je in ne more sc mu iztrgati. Sam Bog ve, kaj je storil z njo, da je pozabila vsega ftkoii sebe in se mu obesila na wat Danes zjutraj mi je nazr^ni! najprej on, L IKku .. A a- >, -t. 1 a,[da jo misli vzeti, a na to še m ona in prosila sta mojega in 0- materinega dovoljenja. Morete si misliti, gospodje, kaj se i aj je ta čas godilo v meni. Svojo i 1- hčer in z njo vse moje žulje n naj bi vrgel v žrelo ciganu, j pnvandrancu Bog ve odkodi, < i- človeku, ki je že s svojim po- < i- stopanjem proti njej pokazal >- vso svojo podlost in ničvre- s £ dnost." i )- Govorjenje ga je utrudlio j i- in prosil je čašo vode. Bil Je r usmiljenja vreden v svoji veli- i 0 ki žalosti in svojem obupu. 1« h "Vidite, prijela me je jeza, r a kakršne ne pomnim," je na- š i. daljeval. "S temi svojimi ro- j e kami, starimi in izsesanimi, sem ga prijel za rame in ga j 3 obrnil kakor otroka, kažoč 1 na vrata. Takoj naj se pobere k iz hiše, sem zavpil nad njim s d in dvignil sem celo palico b i. nad njegovo glavo. Res je po- - bral takoj svoje reči in odšel p - iz hiše. Toda na pragu se je i ta lopov ostudno nasmejal in p t mi zabrusil v obraz: Še klica- - li me bodete, takšen zet se ne le - dobi za vsakim grmom." 1< "Kaj pa Ivanka, kaj je re- - kla ona na to?" je vprašal u- it ) čitelj. p ) "Saj ravno to je, gospodje, b r ravno to je najgroznejše. Mo- t( i hči, moja prej tako poslušna , in dobra hči, mi je rekla po . njegovem odhodu: "Oče, ali jt ) ta ali pa nobeden!" Zaman so k bile mpje nadaljnje besede, si i zaman opomini materini, vse š( , bob v steno. Popolnoma jo je i spravil ob pamet, začaral ji je gi i ta pustolovec prokleti." i "Tu ni Še vse izgubljeno," - ga je tolažil župnik. "Ivanko ž; i hočem jaz povabiti k sebi in je vsaj upam, da ji izbijem šča- bi , soma iz glave te nevredne mi- je . sli." či "Da, da, storite to, gospod župnik. Ako se vam posreči, boste storili veliko dobro de- i lo. Mislil sem že, da bi ga naznanil njegovim predpostav- n ljenim, ki naj bi ga spravili ^ od tukaj. Toda uvidel sem, da cl) bi se s tem samo brezpotre-bno ponižal, zato sem se pre- 'K mislil. Kako bi mogel kaj tak- r!: šnega zahtevati? Toda še en- . krat rečem, da rajši razde- " dim svojo hčer, da rajši poda- Jj; rim vse svoje premoženje cer- ni kvi in ubožcem, kakor da bi prišlo kdaj v roke takšnemu nevrednežu." n' Težko se je mož poslovil 111( od župnišča, stisnil nam je ro- ^ k-3 trdo, kakor bi se poslavljal tr, za večno. Še na vrtu se je ozrl j j vnovič nazaj in pokimal z )v ! glavo. Župnik je poklical Ivanko! spiše tistega večera k sebi. Z kil vso njemu lastno prisrčnostjo mi in brez najmanjše žal besede je j ji je izkušal dokazati njeno 1a ———p-——.....—:........r T®, nepremišljenost, ji je odprl pred dušnimi očmi propad, ob čigar robu stoji. Ivanka ga je poslušala s solznimi očmi, in j e njena glava je klonila na prsi. j n "Prepozno je, gospod žup-)- nik," se je nazadnje izvilo iz e njenih ust, in krčevito zaih- 0 tevši, mu je poljubljala roko. e Župnik je razumel. Nepo-i, pisna žalost in srd nad tak-l, šnim lopovom mu je prešinil dušo. 1 "Torej tudi kaj takšrtega - se je moralo zgoditi na Črni, j med mojimi ovčicami. Prišel 3 je volk neopaženo, in v tre- 2 notku moje nečuječnosti je - ugrabil eno izmed najboljših, < . kar sem jih premogel. Oj Čr- 1 , na, Črna, na razpotju si,to je ; - šele začetek hudega, ki ima 1 - priti nad te!" " ( , Obrnil se je proti Ivanki in ' i ji dejal: 5 "Pojdi domov sedaj, Ivan- r s ka, in povej očetu, da se zgla- 1 i sim iutri pri njem. Bog s te- f i boj!" 1 Stopila je plaho iz sobe, ^ prva žrtev novodobne Črne. * Župnik pa je pokleknil pred razpelo, in zahajajoče solnce ga je še dobilo na ko- k lenih, vsega trudnega in ža- s lostnega. p Drugi dan pa ni bilo treba t iti župniku več k Trnovcu p po imenovani poti. Zvečer je v bil legel Trnovec nekoliko po- d tolažen spat, ko mu je bila r hči povedala, da pride drugi v dan župnik sam k njemu. Ko n je videl pred sabo tudi objo- n kani obraz svoje hčere, je sklepal, da se je vdala, da bo i> še vse dobro, inodleglo mu je. b Ponoči pa se je hipoma dvi- j« gnil v postelji in zaklical: |či "Mati, luč!" 'g Vsaprestrašena je žena pri- le žgala luč. Ko ga je pogledala, je že lezel počasi nazaj na blazino in otrpnil. Zadela ga IT1 je bila kap, umrl je brez bole- tj Čin in mirno kakor otrok. Dalja frlhrtajia. —°— . SMEŠNI KLUB, Več let je tega, ko se je v yj llhiiladelphiji osnoval "Dekliš-k\ Klub." Dekleta, 'ki so postale članice tega k hiba so si medse- N 'bbjno prisegle, da se nikdar ne poročijo, ?ti da bežijo pred moškim kot pred vragom. Dekle, pc ki ne l>i naredilo te prisege, ne ii l)i moglo postati nikdar članica ki tega 'kluba. Dve ta i j„e imel ju klub ila e do ušes zaljubljena drug v 'dfru-11 gega. Nekega dne je tajnica . j kluiba objavila v časopisju . "škandal", da se je predsednica j "Dekliškega Kluba" 'zaročila. J In končala je Sivoj ispis .sledeče: Predsednica je glava ^društva, . in ker vemo, da* je predsednica naredila važen Ikorak v ldorist i človeštva, so tudi ostale članice glasovale, da sJedijo predse^ t niči. Tekom treh mesecev so /bila teklleta vsa omožena in j klub se je razpustil. JE)DNO Z DRUGIM, i Cigan .je ukradel tri "večne" čebule. Peljali sio ga pred sddini-, ka, in obsojen je bil na sto palic ali pa da »poje dotično čebulo. Cigan si misili, da je