------    317   ------
Kmetijstvo.
Prenašanje in prevažanje čebel.
Malokje so tako ugodne razmere, da bi čebele imele spomladi, poleti in jeseni dobro pašo. Po nekaterih krajih je veliko cvetočega vresja, črešenj in druzega sadnega drevja, primankuje pa njiv z deteljo in ajdo obsejanih; drugi kraji imajo veliko ajde, detelje, a nič vresja in malo sadnega drevja.
Čebelar, kateri stanuje v kraju z manj ugodno pašo, si pomaga, če prenaša ali prevaža svoje čebele v kraje z boljšo pašo. Pri nas prenašajo ali prevažajo čebele večinoma le v vresje ali v ajdo, a prav tako bi jih smeli prenašati ali prevažati tudi na prostrana deteljišča, v kostanjeve gozde, lipove loge itd. Za prevažanje čebel velja pravilo: ako kraj, v katerem čebelarimo, nima dobre spomladanske paše, prepeljimo jih spomladi, ako je pa poleti pri nas slaba paša, prepeljimo jih v tem času, ako nam je znan kraj z dobro pašo. Baš sedaj se približuje čas, ko bodo prevažali čebelarji čebele na ajdovo pašo. Na Slovenskem imamo več krajev, kjer v veliki meri sejejo ajdo, ki daje za čebele dobro pašo in v take kraje se splača voziti čebele na pašo.
V gorske kraje s slabimi poti  prenašajo panje na vadno moški in ženske na nosilih stolu podobnih na ajdo, in v kraje z lepimi cestami  pa jih  prevažamo na vozeh z gugavimi nosili „legnarjiM, na katere počez polagamo panje, navadno v 3 ali 4 vrstah.
Vozovi za prepeljavanje čebel se pripravijo takole:
Na navaden voz se denejo najprej nosila (legnarji), katera imajo 4 pokonci stoječe, po 32 cm dolge drogove, ti pa na vrhu pritrjene verižice. Drogovi morajo biti podprti s poševno položenimi železnimi drogovi in pritrjeni na spodnja nosila. Na verižice se obesijo s ključi-cami opravljena druga nosila, kotera prosto vise na njih.
Kadar se približa čas prevažanja, je treba najprej panje pregledati. Težke, popolnoma z medom napolnjene sate odvzamemo in jih nadomestimo s praznimi, neče-belnim panjem pa dodamo iz močnih uljev bolj godne zalege. Predno obesimo sate z zalego v panje, pobrišemo čebele z mokrim peresom v stari panj. Nato pritrdimo vse premične dele: končnice, steklena vratca, posebno pa okvirčke, tako da se ne premikajo pri vožnji. Steklena vratca pritrdimo z zagozdami, okvirčke pa z latvo, katero položimo med njih zgornje deščice in pokrov.
Predno naložimo panje na voz, jim moramo zadelati žrela s prevotljeno pločevino ali pa s smrekovimi vejicami, da ne morejo uhajati čebele. Večkrat počivajo čebele na bradi, te je treba z dimom pregnati v panje, a paziti moramo, da dim ne pride vanj. Da se med potom ne zaduše, odprimo tudi z mrežo zadelano veho na zadnji končnici. Panje polagamo na zgornja nosila počez trdo drug tik druzega in jih dobro z vrvmi pritrdimo nanja. Čebele prepeljujemo po noči. Voziti je počasi, posebno po grdih potih. Najbolje je, da spremlja voz čebelar sam. Med vožnjo je večkrat postati in poslušati, če ta ali oni panj preveč ne šumi. To je znamenje, da mu je prevroče. Takemu pomagamo, če mu snamemo eno končnico. Seveda jo je treba takoj, ko se začne daniti, zopet zapreti.
Ako je kraj, kamor mislimo čebele prestaviti, toliko oddaljen, da ne pridemo v eni noči do njega, se po dnevi ustavimo, voz zapeljemo v stran in odpremo žrela, da se čebele izpreletavajo, dokler je dan. Dalje potujemo šele prihodnjo noč. V novem uljnjaku postavimo panje, ako je mogoče, v tistem redu, kakor smo jih imeli doma, potem odpremo žr la in zadelamo z deščico luknjo v zadnji končnici. Ker se večkrat na potovanju odtrga kak satek, je zelo potrebno pogledati tudi v panje, odtrgane satke iz njih pobrati in, če bi jih bilo veliko, jih zopet pritrditi na okvirčke in jih nazaj dejati. V starem panju delajo čebelarji kožice, katere toliko časa podpirajo odtrgane satke, da jih čebele zopet pritrdijo na pokrov. Kožice se narede tako-le: Vzame se deščica tako dolga, kakor je panj širok ter nekoliko širša, nego je satek debel. Vanjo se napravijo štiri luknje, skozi katere se vtaknejo paličke tako narazen, da moremo odtrgane satke vtakniti med nje.
Ako hočemo tako kožico postaviti v star panj, treba ga je obrniti narobe in odpreti, satnik v kožici postaviti na staro mesto, potem panj zapreti in ga zopet postaviti na prejšnje mesto. V novem panju pa odtrgane sate podložimo z deščico in jih z motvozom pritrdimo k okvirčku.
________                         J. C.