Raše. Smolniška nedelja se bo letos obhajala dne 1. julija, to je prvo nedeljo meseca julija, s slovesno službo božjo in procesijo s presv. Rešnjim Telesom. Začetek bv. opravila ob 10. uri. Popoldne bodo litanije, drugi dan pa se bo obhajal god Marijinega obiskovanja. Prijatelji lept narave, priditel Ruše. Prihodnjo nedeljo priredi Prosvetno društvo, ako bo lepo vreme, skupen izlet k Sv. Pankraciju na Remšniku. Izletniki imajo na Remšniku v župnijski cerkvi ob 10. uri skupno cerkveno pobožnost. Odhod iz Ruš z jutranjim vlakom ob 6. uri. — Zadnji požar na Lobnici je napravil poseatnikom precej škode. Uničen je krompir, žito. Ko je došla pomoč iz Ruš, so skopali jarke in s tem zabranili, da se ogenj ni širil naprej. Zgorel je velik kos planine. Ribnica na Pohorju. Tudi pri nas smo imeli pomlad zelo mokro. Na 3. p. m. nas je posetila toča, 10. zatem pa je od severoizhodne črte sipal sneg, za dobro uro, kakor o Božiču, a na južni strani pa je sijalo solnce. Čudna vremenska posebnost! Sadje je bajno cvetelo, upamo na dobro sadno letino navzlic temu, da so nekateri pravili, da vsled mokrote izpodjeda cvetje črv. Neugodno vreme nas je tudi prav zakasnilo s setvijo. Da se tudi na Pohorju dobi tu in tam lepa žival, je pokazal trden in marljiv kmet Mihael Sterdin. Prodal je k Binkoštim domačemu mesarju vola 870 kg težkega. 2ivinorejcem posnemanja vredno! Nekateri posestniki žagajo letos tudi posebne vrste deske za izvoz v Italijo. Delavstvu pa je odprl nov vir zaslužka podjeten in vzoren veleposestnik g. A. Podlesnik, bivši naš župan z otvoritvijo novega kamnoloma. Zdaj je dotični gospod kamnolom upogodbil neki zagrebški tvrdki, ki je poslala polirja Hrvata. Delavci pa so doslej sami domačini. Imamo sedaj štiri kamnolome v našem okraju. Spodnja Polskava. V soboto, dne 16. jun., nas je presenetila žaiostna vest, da je mirno v Gospodu zaspala v mariborski bolnici po težki operaciji pridna in občespoštovana, še le 29 let stara Cilka Sagadin, rojena Koban, po domače Kobanova Cilka. Pogreb rajne se je vršil doma iz hiše žalosti na domače pokopališče v nedeljo popoldan ob ogromni udeležbi faranov. Ob odprtem irrobu ji je gvoril domači vlč. g. župnik krasen govor in slavil njeno vzorno kršCansko življenje, menda se ni opazilo enega očesa suhega na vseh pogrebcih, tako je bila rajna priljubljena. Domači pevci so ji pa zapeli dve lepi žalostinki. Rajna Kobanova Cilka je bila res pravi vzor slovenske krščanske žene in prej, dokler je še bila samska, vneta Marijina družbenka in zvesta naročnica naših katoliških listov. Težko prizadeti hiši Kobanovi, v katero zahaja že več desetleti.i naš zvesti prijatelj »Slovenski Gospodar«, izrekamo iskreno sožalje in rajni blag spomin! Sv. Benedikt v Slov. gor. Ker je na dan srečolova in veselice tukajšnjega gasilnega društva dne 17. t. m. bilo slabo vreme, se je isti preložil na prihodnjo nedeljo, to je na dan 24. t. m., ob treh popoldne, v prostorih g. Frid. Kermeka. Vstopnina 5 Din. V ta namen ste vabljeni vsi sosedje in znanci, da se tega dne udeležite veselice v polnem številu. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. — Odbor. Eapela pii Radencih. V tukajšnjih krajih je navada, da vinogradniki, ki imajo premalo gnoja za svoje gorice, si naprosijo istega pri drugih posestnikih. V nekako povračilo za to jih vinogradnik povabi ob priliki na veselo južino (takozvani »mistbal«). Pri taki veseli zabavi, ki jo je priredil tudi Hans Vogler, posestnik in lastnik petanjske slatine, so se povabljeni gostje spomnili tudi revnih dijakov in nabrali za dijaško kuhinjo 90 dinarjev, kar vsem darovalcem ljubi Bog tisočero povrni! Lopeičice pri Ormožu. Prostovoljno gasilno društvo v Loperčicah si je nabavilo s pri pomočki domačega prebivalstva novo motorno brizgalno. V nedeljo, dne 24. junija, se bode proslavila blagoslovitev iste pri gasilnem domu ob treh popoldne. Po blagoslovitvi in mokri vaji sledi velika ljudska v«s«lica s bogatim srečolovom. Na predvečer bode ob osmih podoknica g. kumici. Vsi od daleč in blizu ste iskreno vabljeni, da se udeležite v velikem številu našega gasilneja praznika! Na pomoč! Št. 11] pod Turjakom. Regulacija rečice Mislinj« je zelo nujna stvar, osobito v naši občini. Že skoroda dve leti teče voda po njivah in travnikih na posestvu g. Ivana Časa In g. Krajnca v Stražah in sicer od Iršičeve žage naprej mimo Polajne v smeri proti Lenartu in Jevšnikovi hiši, kar v dveh novih itrugah. Staro strugo pa je popolnoma zasulo. Pravi vzrok tiči v tem, da voda pridrvi z vso naglico iz Mislinja do Polajne, prinašajoč s seboj vse, kar dobi, posebno prodec in kamenje. Pri Polajni pa je struga bolj ravna in tukaj zopet odlaga, kar je pretežkega in kakor sem že omenil, je staro •trugo zasulo do vrha, voda pa se razliva na vs« strani. Gospodarsko posloppje in hiša na Polajni stoji ob času povodnji takorekoč v sredi vode. Dne 12. in 24. septembra 1927 je grozna povodenj slična predlanski koncem oktobra zopet tako divjala, da si je napravila kar dve novi strugi in je poplavila zemljišče v zelo širokem obsegu. Največ škode ima g. Ivan Čas, veleposestnik v Stražah, kateremu je predlansko jesen plaz uničil veliki del gozda, tako da je ogrožen tudi železniški tir, po katerem še dandanes vozijo vlaki tam mimo zelo počasi in previdno, posebno ob času deževja. Prosimo lansko leto izvoljene poslance, da pospešijo že nameravano akcijo. Zrača prl Konjlcah. Volitev župana, nadomastnika za blagopokojnega g. Winterja, se ]• vršila dne 22. aprila t. 1. Izvoljen je trden pristaš SLS Jurij Orož. SDS je vložila na glavarstvo priziv zoper župansko volitev. Okrajno glavarstvo je priziv stvarno zavrnilo kot popolnoma neutemeljen. Menda SDS na bo tirala ponovnega brezplodnega priziva še na veliko županstvo, ker bi to storilo s prizivom isto, kakor srezko poglavarstvo. Oplotnica. Zadnjo nedeljo je Oplotnica vi dela pogreb, kakoršnega še mogoče nikoli. Skoro cela čadramska župnija je spremljala na zadnji poti mladega, komaj 201etnega Orla Alojza Muca, ki ga je zahrbtna bolezen spravila v par dneh v prezgodnji grob. Sprevod je vodil domači č. g. župnik Fr. Hohnjec ob asistenci konjiškega č. g. kaplana Zafošnika in domačega č. g. kaplana Richterja. Ob odprtem grobu se je od rajnega poslovil predsednik društva in zastopnik konjiškega orlovskega okrožja. Sko ro nobeno oko ni ostalo suho, ko smo se poslavljali od idealnega mladeniča. Globok vtis pa je zapustilo bratovsko slovo. Predsednik Anton Oblonšek je poljubil grudo in jo spustil na krsto ter poklical rajnega. Cela četa pa je odgovorila z globokim glasom: Z Bogom! Res: Bog Te je ljubil, zato Te je vzel, h božjemu solncu si odhitel! Oplotnica. Zadnji petek je podjetje Petrin iz Konjic otvorilo avto-promet na progi Konjice—Oplotnica. Avto vozi vsako jutro, opoldan in zvečer. Mnogim potnikom je na ta način prav ustreženo. Le samo žal, da cesta ni v najboljšem stanju. Stoprce prl Rogatcu. V petek, na praznik sv. Petra in Pavla ob pol 3. uri popoldn« uprizori naše vrlo učitei.jstvo že šestnajsto prireditev na novem šolskem odru. Tokrat nastopijo samo naši malčki — šolarji s prav zanimivim vzporedom: pet.jem, deklamacijami in igro s petjem »Kral.jica palčkov« v treh dejanjih. — Ker je šolska uprava že mnogo dobrega ukrenila in storila — iz čistih donosov dosedanjih šolskih prireditev v korist našim šolskim otrokom, zato jo hočemo vstrajno podpirati ter se udeležiti tega dne šolske prireditve v kar največ.jem številu. — Nekaj občanov. Vojnik. Meščanska šola priredi zanimivo kolektivno raz9tavo vseh šolskih oddelkov, učil ter drugih učnih pripomočkov in bode nudila obiskovalcem objektiven in nazoren vpogled v vse naučne predmete te vrste šol. Cenjeno občinstvo vabimo, da jo poseti v dneh 22., 23. in 24. junija. — Vpisovanje v I. do III. razred se vrši izkijučno le dne 29. junija in 1. julija t. 1. v ravnateljevi pisarni od 8. do 12. ure, v jeseni se vpišejo odslej le oni s ponavljalnimi izpiti. — Ker se je za IV. razred priglasilo 18 gojencev, je prosvet na oblast že dovolila, da se ta razred na novo otvori v jeseni in je naročila, da tozadevno ukrenejo vse potrebno krajevni faktorji. Učne knjige dobijo odslej brezplačno vsi revnejši učenci v šoli. Nova ceikev pii Celju. Pri nas bomo imeli letos sv. birmo in sicer pade ta dan ravno na dan sv. Ane dne 26. julija. Vse se pripravlja z veseljem na ta poseben praznik. — Naša župnijska cerkev bo v kratkem dobila od zunaj čisto drugačno obliko; vsa se bo prenovila in vse okrog nje. Delo je v polnem teku, tako, da bo kmalu dovršeno. Sedaj nam ne bodo mogli drugi očitati, češ: Pravite, da imate novo cerkev, pa je tako stara in črna. Mi pa pravimo: Kaj to, če je bila stara in črna, je pa toliko bolj znamenita. Cerkev je bila zidana leta 1141 in ima za seboj jako zanimivo zgodovino. Prestala je srečno tri turške napade. Cerkev je torej stara sedaj črez 787 let. Uprav lepa starost! — Kakor že po mnogih drugih župnijah, se je tudi pri nas uresničilo dejstvo, da vpostavimo v svetovni vojni padlim vojakom dostojen spomenik. Teh nesrečnih žrtev je v naši župniji 60, torej precejšnje število! Vzidali se bosta dve plošči z imeni padlih na vsako stran velikih vrat naše staroslavne in lepe župnijske cerkve, kjer naj bi oznanjali še poznim rodovom grozote svetovne morije 1914—1918. Nekateri pravijo, da je to čisto brez potrebe. Tem bodi pa povedano, da to pravijo tisti, kateri niso videli in si niti od daleč ne morejo misliti vojnih grozot, katere so pa padli morali sami doživeti in tudi prestati grenko smrt v tujini. Gotovo bi tistim ob samem pogledu na to zatrepetala duša in kosti, kakor bilka, črez katero potegne Ijuta burja. Ti nesrečniki, katerih ostanki leže popolnoma pozabljeni tam v tujini po gozdovih in brdih, si zaslužijo dostojen spomenik! Ponikva ob Južni železnicl. Tukaj je umrl v zgodnji mladosti 29 let kot žrtev neizprosne jetike Ivan Berčko. Rajni je bil vzor poštenega življenja. Šmarje prl Jelšah. Župnijsko cerkev po- pravljamo, kakor že znano, in nam je to vzbudilo že precej lepih spominov. Oglasim se tudi še jaz, ki sem bil priča njenega po- svečenja in slikanja pred ravno 50 leti. Ta- krat je bil tukaj dekan že od leta 1865 na- prej g. Martin Ivanc. Vsi starejši Šmarčani še sedaj spoštljivo izgovarjajo njegovo ime, hvalijo njegovo gorečnost za čast božjo in slavo Marijino, se radi spominjajo njegovih modrih nasvetov in vzornega gospodarstva ter postajajo ob njegovem grobu pri veli- kem križu, kjer počiva od leta 1892. Skapu- lirsko kapelo je popolnoma prenovil s po- močjo takratnega kaplana g. Janeza Lenar- ta, ki bo v letošnjem letu kot dekan in čast- ni kanonik v Šmartnu pri Slovenjgradcu obhajal biserno sv. mašo. Istočasno je po- stala vas Šmarje trg, kar smo pred tremi leti slovesno obhajali z otvoritvijo Katoliš- kega doma. Treba je bilo poskrbeti za olep- šanje trga. Leta 1878 je padlo obzidje okrog cerkve, kojega edini ostanek je še danes kamen, iznad katerega se nam vsako nede- ljo jasno in glasno oznanjajo različne od- redbe, prodaja, nakupi in drugo ter se nam delijo poštne pošiljatve. Visoki kapeli sv. Križa in sv. Mihaela pa sta bili iz tega ob- zidja prenešeni k dolgi enoladijski cerkvi, ki je dobila na ta nagin križevo podobo in veliko prostora. Pokopališče pa, ki je bilo nekdaj okrog cerkve, js bilo že davno prej prestavljeno na sedanjo Pinklečevo njivo. Komaj je dovršil potrebno posvečanje župnijske cerkve, se je nepozabni g. kanonik Ivanc lotil še romarske cerkve sv. Roka, ki jo je do leta 1888 popolno prenovil »in sicer prav primerno in dostojno«, kakor beremo v knjigi rajnega knezoškofa Mihaela »Križev pot« in se lahko vsakdo na lastne oči prepriča. Na vrlega moža spominja spominska tablica v župnijski cerkvi ob oltarju sv. Mihaela in v cerkvi sv. Roka na prehodnjem loku, vsem sedanjim župljanom pa naj vzbuja hvaležni spomin ob ŠOletnici povečane farne cerkve in pa ob sedanjem njenem prenavljanju ta-le skromni dopis iz našega kraja! Šmartno pri Slovenjgradcu. Dne 11. jun. sta bila poročena Janez Marhavt in Helena Krankar. Na veseli gostiji je nabral vrli sta rejšina 230 dinarjev za podružnico sv. Magdalene. V imenu cerkvenih ključarjev naj bo izrečena najiskrenejša zahvala. Obilo blagoslova novoporočenima v njunem novem stanu! Sv. Duh na Stari gori. Učenci in učenke tukajšnje osnovne šole prirede v nedeljo, dne 24. junija, v šolskem poslopju razstavo ženskih ročnih del, risarskih in pismenih izdelkov. Starši in sploh vsi prijatelji šole, ne zamudite prilike, ogledati si v nedeljo razstavljenih šolskih izdelkov svoje šoloobvezne mladine, ki z veseljem pričakuje številnega obiska odraslih!