St. 30.
V Trstu, v saboto 12. aprila 1884.
EESNOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
leto je O^'^ap'olu'Sa	"" \ „ „v, ''i,?"':" P °S"H° «"'»'«»■ •«!• T.rr.,1.. .Nuova Tlpogma.;. „.kmorabltt
dobW»jo nri a'pravKutvi i„ v f,aflk»h ? T«l, w '»	torKTuSi' ^ ISuta"!!'	"oJno"i " »»	-	(razn. vr.l« nazna-
« kr ~	morate	^.JjHHSS^. | iS^I gjiBg.^	~ ------------------- --------
i« vrm-.uju. — tnscrnri (ružnu vrsifl nazna-prav iseiio; pri kratkih oglasih 7. drobnimi
Gotovo niso nagi čitatelji Se pozabili interpelacije drž. poslanca, g. Nabergoja v državnem zboru v dru-gej polovici decembra leta 1882. Pritožil se je bil nag poslanec, da vlada premalojpazi na takozvane »Chiozzo-te«, ribiče iz italijanskega kraljestva, kateri v enomer prestopajo postavo o ribigtvu, ribarijo bliže avstrijskih oba-lov, nego jim to dopuSSa mejnarodna pogodba z Italijo, in na tak način, aa pokonSujejo ribjo zalego ob avstrijskih obalih. — Zarad tega seganja v tuje pravice so imeli okoli-čanski ribiči, posebno pa Križani uže pravcate boje z »Chiozzoti« in navadno so bili potem vsled intervencije italijanskega konzulata v Trstu nagi okoličani Se kaznovani. Enake pritožbe so se redoma čule tudi v Dalmaciji in so torej tudi dalmatinski poslanci na vlado pritiskali, da kaj stori v tej zadevi. — Sedanji trgovinski minister, bar. Pino, ki se rad ozira na pritožbe vseh avstrijskih podanikov brez razločka, vzel si je tudi pritožbe naSih slovanskih poslancev k srcu in je toliko časa delal, dokler ni izposloval po ministerstvu zunanjih zadev od italijanske vlade, da se je i ona podvrgla reviziji pogodbe in privolila v to, da se v namen sestavlje-nja nove, bolj natanjčne pogodbe snide na avstrijskih tleh meSana komisija, obstoječa iz avstrijskih in italijanskih odposlanikov, in za kraj, kder se ima posvetovati ta komisija, izvolila se je prijazna Gorica. V četrtek, 17. t. m., začne ta za nas Primorce tako važna komisija svoja posvetovanja in mi ne
PODLISTEK.
Smešna zamemba.
(Resnična povest.)
Slovenski kmetič, ki ječul, daje dobil njegov materini jezik veljavo tudi v cesarskih kancelijah in pri gospodi, hotel se je, ker j« bil novAren, p »I pn'»»j priložnosti osobno prepričati o tej važnej dogodbi. K malu potem je imel, kakor nalašč opravek pri sodniji in z veselim srcem se odpravi tija, misleč si: zdaj pa, če je tano, odrežem se pa kar po domače pri gospodih, prav tako kakor mej sabo govorita župnik in učitelj, ki tudi nista pod nič ali kali?
Polen takih prijetnih nad, prestopi prag sodnijskega poslopja, kar ga, kakor strela z jasnega, zadene glas mustaČastega, hudomušnega beriča: «Budalo kmetsko kam kolovratiS? Pokrivalo v roke, pa čevlje osnaži, potem pomisli, da kaj pametnega zineš pri gospodih\„
Kmetiča oplaŠe te celo po njegovej sodbi ne baš milodoneče besede, a vesel je bil vendar, češ, ta uže slovenski govori, resnica je, kar so mi pravili o našem jeziki, toraj pogum! Prav po domače ga pozdravim in poprašam, kako in kaj pri socjniji.
•Dober dan gospod, odpustite da sem tako drzen in Vas prosim, ali morem govoriti z gospodom sodnikom, važen opravek imam», ogovori kmetič beriča, pokrivalo ponižno o rokah vrteč.
Kakor bi se bilo zabliskalo pod gostimi beričeviini obrvi, tako zažare pri tej priči
moremo druzega, nego izraziti gorko željo, da se to za naSe prebivalstvo tako vitalno praSanje povoljno reSi. — A kakor so Dalmatinci izposlovali, da imajo svojega posebnega narodnega (ne vladinega) zastopnika v omenje-nej komisiji, kateri zastopnik posebno dobro pozna ribarske razmere v Dalmaciji, prav tako bi bilo želeti, da bi tudi naSi okoličanski ribiči imeli tacega zastopnika.
Poreče se nam morda, da ribištvo naSe okolice in Istre uže tako dovolj poznajo gospodje zastopniki tuk. pomorske vlade. Mi tega ne zanikamo in kolikor poznamo v resnici plemenitega in poStenega gosp. viteza Al-berja, predsednika naSe pomorske vlade, smemo se nadejati, da on sam vse upotrebi, da se naSim ribičem stanje zboljSa; toda odveč pri vsem tem ne bi bilo, ako se majhna deputacija okoliČanskih ribičev, njej na čelu vrli naS poslanec, g. Nabergo;, precej napoti v Gorico in avstrijskim zastopnikom v komisiji poda vsaj posebno spomenico, v katerej naj bi jim natanko razložila vse uzroke, zarad katerih se ni dozdaj moglo dobro razvijati naSe domače ribiStvo. Kakor sliSimo, posvetujejo se v Križu ribiči uže o tej zadevi, torej se utegne stvar izvrSiti po pregovoru, da je treba železo kovati, dokler je Se gorko. RibiSki obrt je za Dalmacijo morda najznatneniteji, a tudi za Istro in tržaško okolico je jako znamenit, ker mnogo okoličanov se bavi skoraj iz-kij učljivo z ribarstvom in Se več bi se jih moglo, da je naSe ribarstvo bolje urejeno in da se od strani vlade kaj stori za njega spopolnjenje. Pra-
Sanje ribarstva pa postaje čedalje bolj važno, kolikor bolj se po železnicah odpirajo nova pota za oddajanje morskih rib in drugih morskih jestvin, in kolikor bolj napredujejo v obče prebivalci Dalmacije, Istre in ostalega Primorskega. Avstrijaima dolgo obrežje, katero je na ribah bogatejSe, nego italijansko, zatorej silijo italijanski ribiči vedno le na naSe podbrežje in največ rib nalove v avstrijskem morju. — Zraven tega pa imajo oni navado, da love ribo z obasnimi kočami ter z njimi razrivajo vsa morska tla, v katerih se nahaja ribja zalega, katere na tak način pokončajo na milijone. Vse to je v narodno-gospodarskem obziru velika Skoda in čuditi se je, da ni naSa vlada dozdaj boljSe pazila na svoje morsko bogastvo.
A ne le, da ni gledala na povz-'digo tega obrta, ona je tudi zanemarjala svoje pravice nasproti ital. državi zadevajoče ribarstvo, kajti pogodba, katero je napravil z Italijansko vlado uprav slovenski baron Žvegelj, takoSna je, da daje Italiji več pravic, nego je bilo treba jej pripoznati. Žalostno a resnično, da so trgovske in pomorske raejnarodne pogodbe pri nas vedno ljudje obravnovali ali sklepali, ki so poznali morje in ribarstvo le po knjigah; Se nikoli se niso k tako važnim sklepom pozvali tudi praktični ljudje.
V sedanjej komisiji v Gorici pa so je nadejati, da bodo imeli i praktični ljudje svoj glas in upati se je, da tudi Italija pristane Avstriji)! v tem, da prepove ribarjenje s kočami (h, cocchia: neka velika mreža obtežena se svincem, da gre do dnži). Ali Avstrija bi morala skrbeti ne le za ohranjenje se-
slugi oči, pesti se mu skrčijo in ne-popisliivo razžaljen kriči prestrafienemu kmetiču:
■Tele oslovsko, od kod si pa. da se upaš govoriti z menoj, cesarskim možem, tako surovo, de mi praviš vi, kakor da sva se bila pobratila uže na paši pri kravah. Zaprl bi te in pet in dvajset bi ti jih, — pa bi vedel kako se ti je vesti.*
Kmetiču so kar strele švigale pred očmi pri teh besedah in tresel se je ko dete. Da je domača šega in navada tako priskutna gospodi, kaj tacega si vendar niti domišljavati ni mogel. A pri tej priči se spomni, da mu je Žena za popotnico naložila nekaj mesenih klobas v bisago, katerih baje tudi gospoda ne sovraži. Kakor bi trenol, poseže toraj ponje in pomoli lep par takovega domačega produkta beriču rekoč: »Pokusite to malenkost iz moje hiše in odpustite, da sem vas žalil poprej tako nepovoljno, kajti čnl sem, da je slovenski jezik in njegove šege tudi pri imenitnih ljudeh v navadi.*
■Nič ne dp, nič ne de», odgovori s klobasami potolaže ni berič, stisne U metu roko ter mu jako dvorljivo v sodnikovo pisarno pokaže.
,FJa j« So, kakor je spodobno. S parom kmetiških klobas sem ga preustvaril, a bojim se. da zdaj bode huje, učene glave so baje še bolj neukretne in neprijazne«, mrmra kmetič predno na sodnikova vrata z zulavo roko potrka.
Iz sobe se začuje v tujem jeziku oso-ren glaB, kateri kmetič tolmači tako, da sme dalje.
Sklon en v dve gubi in v svetem strahu
vstopi in vošči dvema mladima gospodoma, ki pri mizah čudno hitro s peresi škrip-Ijeta, po domače dobro jutro, katero mu pa uže bližje sedeči bledozeleni pisar pre-striže z ostrim odgovorom: «Kaj hočeš, da tako zgodaj, poglej, niti devet ni odbila, nadleguješ nas cesarske gospode?«
■Odpustite milostivi, veste jaz sem uže o polunoči vstal in hitel v mesto, da danes opravim svojo reč, jutri bi rad seno domu spravil, slabo vreme bode menim.»
■Čenče, neumnost, kar praviš«; še osorniše mu odgovori prejšnji gospod, in ko pero za uho vtakne, nadaljuje: «Pa še nekaj ti povem. Pomisli, da imaš opravek z doktorji (pri teh besedah položi kazalec na čelo) in da se z nami ne govori tako, kakor doma s kakovo dekle, nam Be pravi oni, — vi je vsaka pastarica.»
Zopet se prestraši kmetič in prepriča, kako ga je nalagal učitelj, ki mu je pravil, da je domači jezik povsod v čisli, naj ga kar brez skrbi rabi in zagovarja. Žal mu je tudi, da si je morda s to svojo nadlež-nostjo spridil ves opravek in zapravil dragoceni poletni dan.
Mej tem, ko on z vsemi mogočimi izgovori razžaljena pisarja zaradi takovega po krivih nazorih storjenega razžaljenja tolaži, pride sodnik v pisarno, a ker še vedno ni odbila obligatna deveta ura, duri za saboj zaklene.
Ko se odkriŽa kmetič svojih tovarišev, rine za eodnikom, meneč, da je pri gospodi taka navada, da se drug druzemu zaklepajo, trka na vrata in ker drži klobuk v rokah, spozabi se, da rabi za ta posel svoj kvedrasti čevelj.
danjega morskega pridelka, ona bi morala tudi skrbeti za njega pomno— ženje in zboljSanje in bi morala v ta namen če uŽe ne ustanoviti ribarska druStva, pa vsaj podpirati jih moralno in materijalno, kajti morje ima v sebi velikansko bogatijo, in da se morje prav porabi, prebivalci morskih oba-lov Avstriji bi živeli v obilnosti, a ne tako, kakor živć zdaj, ko je za te prebivalce morda najslabše od vseh prebivalcev Avstrije. Bog daj, da bi bila goriSka mejnarodnakomisija srečen začetek boljšega gospodarstva na morju.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Cesar je 8. t. m. obiskal ptičjo razstavo, kder ga je sprejel cesarjevič in rastave odbor; mudil se je cesar v rastavi nad eno uro in izrekel svoje zadovoljenje.
Cesar je 8. t. m. sprejel v posebnej avdijenci ogerskega ministra Szechenija, ki je poročal v imenu ogerske vlade o pravnem stanu prašanja o živinskih semnjlh, potem pa je Szecheni šel grofu Taaffeju, s katerim je o tej zadevi govoril. Ogri so zmagali, vsled tega se je namestništveni ukaz preklical.
Najvišje sodilče je potrdilo smrtno obsodbo Hugona Schenka in Schlosareka. Karola Schenka pa pomiloščenju priporočilo. Prva dva utegneta biti obešena proti koncu tega meseca.
Diplomatični zastopniki Avstrije, Nem« čije, Rusije in Italije so dobili enakoglasne ukaze glede teženj za združenje Bolgarije in vshodnje Rumelije. Tako poroča «Agen-zla Štefani«, a nič ne omenja, kakovi so ti ukazi.
Iz Toplic na ČeSkem se poroča, da je po noči od 9. na 10. t. m. prišlo več moj,
Kakor pred veliko nevihto, tak grom se čuje zdajci iz pisarne in ko s« odpro duri, zagleda kmetič gospoda sodnika se strašno razjarjenim obrazom.
Najmanj četrt ure mora potom poslušati polu nemške, polu v nekej drugej mešanici govorjene besede, ki so bile baje zmerjanje, in ko naposled poprašan po
f>oslu, izvleče iz brezrokavnika svojo «for-adungo« in jo sodniku izroči, še bolj se zatemni gospodov obraz.
«V zapor z njim, v zapor z njim! Tam zve, kaj se pravi burke uganjati pri sod-niji», kriči sodnik. Kmetič mora, ne vedoč, o čem se je pregrešil, se svojim prvim denaŠnjlm sovražnikom v luknjo.
Stoprv drugi dan, ko je zopet zaslišan, zve, da ga čaka ostra kazen, ker je, mesto «forladunge» lepo in umevno v nemščini pisano, oddal boleto, katero je dobil na mitnici, ko je svojega osla nasomenj gnal ter tako razžalil sodnika.
Zdajci se zabliska strašna misel v kmetovej glavi, da more res tako biti, kajti spravil je baje oba lista in ker nepiškega ne umeje, zamenil je «forladungo» z istim nesrečnim oslovskim spričalom. Mnogo prošenj je bilo potreba, da se je verjelo temu izgovoru in se je kazen odpustila.
Odslej pa si je kmetič <tstuhtal» moder način zoper takove kažnjive z.amembe.
Na vse dopise iz kancelij namreč, ker jih ne umeje, zapiše zadaj skrlvaje «eno noč v ječi« in trdi, da mu je tako znamenje korlstniŠe, nego vsa slovenščina, ki mu je strah in sramoto napravila.
L-3.
ED
I N O S T.
oblečenih kakor sodnji služabniki k nečemu mlinarju in so zahtevali, naj jim mlinar izroči vse vrednostne papirje s pretvezo, da so oni poslani kakor soiinja komisija, ker je mlinar zatožen, da ponareja državne papirje in da je socijalist. Mlinar je dal neznanim ljudem 40.000 gold. v obligacijah in 200 gld. v gotovini. Potem so roparji odšli, pa vse hlapce in dekle v sobe zaprli.
Tirolski deželni zbor se ima odpreti takoj, ko ne zapre državni zbor. Za otvo-rjenje se delajo uže priprave.
Vrtanje dežele.
te Peterburga se poroča v »Pol. Cor-resp.« da je dobil ukaz vojaški pristav pri ruskem poslanstvu na Dutiaji, polkovnik Kaulbars, ki se vrne iz Peterburga na Dunaj, naj pozdravi avstrijskega cesarja v imenu ruskega carja ter naj mu izreče prijateljska carjeva čutila.
Alej Rusijo in Turčijo je vstal precej oster prepir zastran starih pravic samostanov na atoškej (svetej) gori. Turčija je namreč hotela te pravice skrajšati, čemur se je Rusija ustavljala; zdaj pa je turški sultan te pravice zopet potrdil.
Rusija se poteza za to. da velevlasti zmanjšajo Število vojakov, kar bi res bila velika sreča za vso Evropo. Radikalne poslance italijanskega državnega zbora pa to straši! Oni se boje, da utegn6 velevlasti zahtevati od Italije, naj razoroži, ako same to store; italijanski poslanec Maurigi je to strašilo v italijanskej poslanskej zbornici na steno obesil; francoski poslanecLockroy pa v zbornici celo izjavil, da ima demokracija sveto dolžnost, iz Francoske napraviti — vojašnico. Taki so radikale! — povsod 1
Rumunski senat je soglasno sklenol resolucijo, naj ministerstvo svoj odstop prekliče. Tudi poslanska zbornica je dala ministerstvu zaupnico, vsled tega ministerstvo še ostane.
Nemi ki katoliki bodo imeli, kakor vsako leto, tako tudi letos na velikonočni pone-delek v Kolinu shod, in se bodo posvetovali o verskopolitičnili razmerah in o tem, kako jim bode v državnem zboru delati za pravice in interese nemških katolikov.
V	Roubaia-u na Francoskem so imeli socijalisti in delavci 9. t. m. shod, ki se je končal z splosnim pretepanjem. Vsled tega so nekoliko osob zaprli. Vodje shoda so zoper to protestirali, a ljudstvo se jim je rogalo in pretilo, da jih je morala policija varovati. In taki ljudje hočejo svet osrečiti!
V	Londonu zapirajo zopet Fenierje.
AngleUi Časnik u Times n priporoča, naj
angleška vlada vzame Egipt pod angleški protektorat, francoski časnik «Journal des Debats* pa se temu ostro upira in pravi, da bi francoska vlada, ki ne bi se temu z vsemi sredstvi ustavljala, prelomila najsvetejšo svojo dolžnost. V Egiptu so res zmešnjave velike, od ene strani dela Egiptu preglavico sudanski upor, od druge strani pa morajo Egipčani tako plesati, kakor jim godejo Angleži. Ministerstvo je odstopilo i neče več poslovati; prejšnji minister Nubar paša je rekel, da mu ni mogoče vladati, ker ne more biti odgovoren za dejanja uradnikov, ki so le po besedi njemu podložni, dejansko pa od njega neodvisni.
h Kakire se 9. t. m. poroča, da se je neredna vojska v Kartumu uprla. 30. mar cija pa je poročil Gordon iz Kartuma, da je imel nekoliko srečnih prask z sovražnikom; on ceni Število upornikov okoli Kartuma na 2000 mož; krivi prorok jim je poslal šest kanonov. Gordon je 25. mar-cija razorožil 250 baži-božukov, ki so se branili bojevati zoper sovražnika.
Mej Francozi in Madagatije zopet vstal razpor. Vsled tega je francoska vlada ukazala admiralu Miot-u, naj zasede Še nekoliko mest na zahod njem obrežji.
V	lahodnjem Tonkinu je bilo zopet pet misijonarjev in 30katehetov razmesarjenih.
Bokarski krivi prorok nema take sreče, kakor sudanski, bokarski kan ga je zmagal i njegovo vojsko razpršil.
DOPISI.
Z Op Čin, 7. aprila 1884. — Danes je mil. g. škof Glavina blagoslovil lep n-w abožji grob« tukaj na Opčinah. Pripeljaj se je se svojim kapelanom ob pol 12 uri dopoldne, kder po ga, zaradi tihega postnega časa, le s kratkim zvonenjem spre-jeli. Pohvalil je vis. č. gospod škof polr-tovalnost tukajšnjega vernega ljudstva, ki je v primerno kratkem času zložilo pritr-govije bi maisikateri sold do 700 gld., da si napravi nov za veliki teden neogibno potrebni lišp v svojoj prostornej cerkvi. To je krasno, menda poslednje delo pokojnega ljubljanskega podobarja Gotzl-a. Mnogo se je za to ^trudil domači č. gosp. župnik-dekšn Fr. Čebular, ki je pred par leti pripravil tudi lepi dve novi spovednici za isto cerkev.
Neki agent (posredovalec) tržaškega razprodajalca biblij je po okoličnib vaseh po ulicah in hišah ponujal svojo kramo. Ker pa so gg. duhovniki svarili ljudstvo, da takih od škofijstva nepotrjenih knjig ne smejo kupavali in čitati, ter ob enem Županstva opozorili, da omenjeni agent ima le pravico nabirati naročnikov, nikakor pa ne razprodajati po hišah ali hauzirati, zato je moral pete odnesti tja, od kodar je prišel.
Po tržaškej okolici so letos mnogo — 30,000 — mladih borovcev zasadili. Na vsak način si gospodje prizadevajo, da s časom dobode sivi Kras zelenejšo obleko, ter privabi z drevjem več nebeške mokrote —-dežja. Uže več od meseca dni vozarijo vodo v zgornjo okolico tržaško. G. Danev pripelje vsak dan voz vode za živino valje iz Kala na «KrižiSči» pod MaraŠevcem pri Repentabru. Da bi kai kmalo lahek dežek namočil suho obličje kraške zemlje. — in da bi tržaški magistrat v zadevi vode kako pametno kedaj ukrenol.
Na Krasu je obilo neke surovine, ki po mnogih deželah pomanjkuje — apne-nika kamenja. Iz tega se da napraviti kaj dobro apno. Nabrežini uže kuhajo in pretvarjajo kamenje apnenovživo apno s pomočjo elektrike. Ali ne bi se dala i kde drugej v tržaškej okolici napraviti taka apnenica, ki bi gotovo dobre obresti nosila? Naj poskusijo to oni, ki so kaj močnejši v denarstvenih ozirih.
Nabrežini 8. aprila. — Eden izmej najboljih sklepov tukajšnjega slavnega starešinstva je gotovo ta, da so uvedli živinske semnje Nabrežini. Ta čin ne bode koristil le Nabrežincem, temuč vsej tukaj-Šnjej okolici. Da je to res, dokazal nam je prvi živinski semenj 5. t. m. Uže na tem semnji smo videli mnogo živine iz bližnjih in tudi oddaljenih krajev. Posebno je bila na prodaj goveja Živina, prav lepi voli in krave. Tudi kupcev je bilo lepo število. Z veseljem smo gledali, kako so tudi tukaj • mešetarjit v potu svojega obraza — »vino« služili. Da niso ti »posrednjaki« mnogo prislužili, to je res, kajti prodalo se je le malo zaradi visoke živinske cene. Sploh pa so kupci sami pravili, da je živina letos povsod zelo draga. Vendar s tem semnjem, kot začetnikom, bili smo vsi zadovoljni, zato smo gotovi, da se prihodnjega semnja, 17. septembra mnogobrojnejše vdeležekupci in prodajalci.
Zadovoljni so pa bili prodajalci in kupci s krajem, odločenim za živinski semenj. Ta prostor je pa tudi drag. Ali to naših občinarjev nič ne straši, ker vedo, da je za občno korist vsega tukajšnjega okraja. Pri tej priliki naj opomnim, da tukajšnje slavno starešinstvo marsikaj prav važnega sklene, kar služi v duševno in gmotno blagost našej občini. Tako so v zadnjih dveh letih izvršili vodnjak, ki nema para na Krasu. Dalje je pripomogla občina k nakupu šolskega poslopja ter se v zadnjem letu zavezala po svojej moči pripomoči, da se ustanovi tukaj »risarska šola za kamnarje«, ki pa ne bode v korist le Nabrežini, ampak vsemu okraju.
Za vse te naprave pa gre čaBt nagemu za napredek unetemu županstvu in starešinstva, kakor tudi vsem ohčinarjem, ki se ne boje nobenih troškov, ko gre za občno korist. Čast komur čast.
V Ljubljani, 9. aprila. — Volitve v mestni naš zbor so pred durmi In volilni odbor narodne stranke je uže imel posvetovanje o potrebnih kandidatih. Skle-nolo se je v tej seji, da se zbero za kandidate vsi dosedanji mestni očetje, ki so morali to leto vsled poslovnega reda izstopiti iz mestne zbornice. Pri omenjenej seji se je tudi jako odločno pokazalo, da imajo zmerni elementje ogromno večino in da je Število onih primeroma pičlo, ki sedajo dan za dnevom na visokega konja, oznanujoč svetu radikalne svoje pojave. Upati je, da se zmerna stranka, ki ne želi napetih narodnih bojev v mestnej hiši, kder se morajo v prvej vrsti čuvati materijalni interesi bele naše stolice, vedno bolj ojači in se osvobodi onega silnega terorizma, s katerim je do sedaj vedno pritiskala druga stranka na vse ude, ki niso hoteli Ž njo biti z glavo ob zid. Mi nikakor ne zanikavamo temeljne važnosti
idravej opozicije; ona krepi in povzdiguje veselje do delovanja in rodi obilo dobrega sadu — a taki nasprotniki morejo narodni stvari le Škodovati. Njihovo postopanje ne more imeti nikakrh zdravih posledic; namesto resnega dela stavijo vladi vedno zapreke in jej mečejo polena pod noge. S tem pomagajo vsaj neposredno onej nem-škej stranki, ki hoče na vsak način sedanjo si8temo vreči in liberalnim njim pristašem pomagati na krmilo. Pod katero vlado bi se pa nam bolje godilo, pod sedanjo, ali pa pod nemiko takozvano liberalno — ki smo jo tako britko čutili minola leta — rešitev tega prašanja pač ni težka 1
Nemška stranka se baje tudi letos ne vdeleži volitev. Njej je gotovo za vselej odklenkalo v belej Ljubljani, ako bode narodna stranka previdno ravnala, prav vpo-rahljala dane razmere in računalo z obstoječimi faktorji. Narodni volilci pa imajo sveto dolžnost, priti v polnem številu na volišče, če tudi ne bode stal sovražnik nasproti; to krepi disciplino in kaže nasprotnikom, da je naše mesto v istini nale, da se število narodnih volilcev množi vsako leto, da se Ljubljana vedno bolj zaveda svojega poklica kot izgSTd no središče slovenskim mestom!
Domače in razne vesti.
Odlikovanje. GrSki kralj je podelil zveličarjev red gosp. baronu Pretisu primorskemu namestniku.
Društvo inženlnirjev in ar bi tek lov. V seji, ki je bila vtorek, volili so nov odbor. Predsednikom je izvoljen dr. Boara, prodpresednikom: Garavini in Mauser; vodjem: Angeli, Desenibus, Bo-navia, Krauzenek, Panfili in Pulgber in pregledalcem: Depangher.
Zadruga tržaških zdravnikov, katera ima namen oskrbovati i ponočno službo. Zadruga je uže izdala 9 predlog, katere se morajo pretresti in preštudirati in poročati odborovej seji, Ki se bode vršila prihodnji vtorek. Predloge se tako le glase: 1. Pripoznala se je korist, da se ustanovi v Trstu zdravniško oskrbovanje, ki ima poslovati i ponoči. 2. Po-nočna straža zdravniško kirurgična ima svoj sedež v mestnej bolnišnici. 3. Sekon-darni zdravniki in ranocelniki mestne bolnišnice in eventualno i drugi, sestavljajo osobje za ta posel. 4. Največje število takovih zdravnikov znaša sedem, od katerih vsak dobi na leto po 200 gl., ako bi se pa število takovih zdravnikov zmanjšalo, porazdeli se ostala vsota primerno na osobe, ki sestavljajo ponočno zdravstveno stražo. 5. Mestna bolnišnica naj se zedini s pomočjo telefona s postajami mestnih va-trogascev. G. Kdor želi zdravnika, naj se obrne v bolnišnico, ali pa na katero vatrogasno postajo, ki je z bolnišnico tele-fonično zvezana. 7. V bolnišnici se bode dobivala plačana kočija za prepeljevanja in jedna municipalna straža bode tam na straži. 8. Le ubogi, siromaki tako poklicanemu zdravniku ne plačajo ničesa, drugi pa, ki imajo s kom plačati, plačajo tako vizito najmanje s tremi gl.—9. Da se pa ubogi ne bodo pregostokrat zaletavali k o-menjenim zdravnikom v bolnišnici, ker oni imajo uže tako svojega brezplačnega okrajnega zdravnika na razpolago, zacnamovajo se stanovanja zadnjih z laterno, katere stekla bodo barvane.
Odšlo Je v sredo v Mletke z Lloydovim parnikom 83 osob, mej teini baron Tiller z obiteljo, baron Teschenberg z gospo, baron Leitenherg, dr. Pozzi, baron Scaglia z gospo in 16 studentov dunajske politehnike.
Gobe »veže in suhe. Magistrat naznanja v posebnei okrožnici, naj se gobe, bodi si suhe ali sveže, kupavajo le pri takih prodajalcih in na takovih mestnih trgih, na katerih se nahajajo zdravstveni organi, ki so blago prej pregledali in zatem njega razprodajo odobrili. To se naznanja v svarilo onim, ki radi tako blago pod roko kupavajo in na skrivnem in od takovih ljudi, ki imajo le malo vesti. S tem se namerjava priti v okom marsikaterej nezgodi, ki se je pripetila po uživanju slabih, ne pravih ali celd strupenih gob.
Apriina šala. V nedelo popoludne je D. udovec, kateri se v časih peča i z glumslvom, v svojem stanovanju poskušal več iger za neko prihodnjo predstavo. Pri tej priliki je ustrelil parkrat samokresom. Ženske, začuvši strel, mislile so, da se je glutnač ustrelil. Najsrčneja žensk pohiti k durim udovčeve sobe in v to pokuka skozi luknjico ključanice — in zapazi, oh groza in strah! glumačevo truplo na podu ležeče. Zdaj začno kričati, na pomoč klicati in vrata z silo odpro. Gin mač na to vstane in se prav ponižno prikloni prestrašenim ženskim, rekši: samomorilec je vstal od smrti. Neka mlada gospodičina, ki se je uprav »toaletirala«, tekla je v košulji po ulici prestrašena na pomoč kričaje. Smeh u ni bilo ni korica ni kraja, ko so spoznali šalo.
Ilelalsko podporno društvo napravi na belo nedeljo, 20 t. m. v dvorani »Monte verde« koncert z jako obšir-
nim in zanimivim programom, katerega priobčimo prihodnjič. — Čisti dohodek to veselice je namenjen pevskemu zalogu društva.
Tržaške novosti:
Nesreče. V sredo popoludne je prišel pod voz na molu »S. Carlo« 5 letni fantič. Kolo mu je zdrobilo nogo. Prenesli so ga v bližnjo lekarno in od tu na dom. — Odpeljali so v mestno bolnišnico kuharico Katarino K. V ulici na »Riborgu« jej je počila žila na nogi. Da ni bil hitro priskočil nek zdravnik, uboga ženska bi bila izkrvavala.
Prodajalka in Čebular. Vtorek v jutro-se je bil zbesedil čebular Ajo z neko mlado prodajalko. Stvar se je zgodila in zvrŠila v ulici »Farneto«. Prodajalka namaha ubozega »Ajo«, da je bilo jojl in vrhu tega mu vzame še par kit čebule, katero je na prodaj ponujal. Vzela mu je Čebulo, radi tega, ker jej je bil na dolgu.
Tatvine in policijsko. Straža je ustavila dobro poznatega tatu, ki je pokradel nečemu krčmarju slanine za 9 gl. vrednosti. — Prekupčevalec je gledal v kavani »Pescheria nuova«,kako so drugi kvartali. Zapazil pa ni zmikavta, ki mu je mej opazovanjem odnesel srebrno uro s zlato verižico. Na škodo necega volarja iz Buzeta so nepoznani tatovi odnesli veliko rjuho za dež, vredno 9 gld. — Ustavili so voznika, ker je odnesel tjedno kolo voza, ki je bil na ulici. Odpeljali so v zapor pijanca, ker je pretepel točarico neke pivovarne. — V sredo popoludne so ustavili na molu »S. Carlo« težaka, ki je druzega težaka teško pobil. V četrtek zvečer so pristavili hudega pijanca, ki je pobijal opravo v nekej Žganjariji v ulici >alla Stazione«.
Izpred sodišča. V Šestmesečno ječo je bil obsojen Alojzij Olivo, Ivan Kr-šulj pa v štiri mesečno radi zločina sleparije. — V trimesečno trdo poostreno ječo je bil obsojen Peter Katrona iz Trsta, radi tatvine. — Ivan Degrassi iz Izole je bil nekrivim spoznan z'očina javnega na-silstva in nevarnega pretenja v zmislu §. 99 kaz. zakonika.
Orožno hudodelstvo se je izvršilo vtorek zvečer na starej openskej cesti ne daleč od tako imenovane Golo-barce. Vtorek zvečer je prišla v stanovanje Ivanke Krt, bivajoče v ulici «Madon-nina», neka uže postarana ženska. Ta ženska je bila poslana od njenega moža s poročilom, naj se hitro odpravi, ker on jo čaka na škorkljanskej poti in z seboj naj prinese njegovo obleko, kakor: kami-žolo, par hlač, obuvalo in nekoliko perila.
Ivanka, nič slabega ne sluteča, napravi točno vse po moževem povelju, napravi zavitek in hajdi proti Škorklji. Doma je pustila dva otročiča, jednega Štiriletnega i druzega še le osemnajstmesečnega. Stara žena, ki jej je prinesla moževo poročilo, je njena teta. Obe se tedaj napotiti na omenjeni kraj, kder ju je pričakoval mož sedeč na zidicu blizu kampanije Gandričev v društvu nekega druzega.
Nesrečna Ivanka je mislila, da je nje mož delo dobil kde na deželi, ter v ta namen zahteva obleke. Ko sti ženski dospeli na mesto, velel je teti razbojnik, naj se otdali, kar je ona rada storila, in ot-dali se za 50 korakov. Mož, bolje cestni razbojnik, skoči na to k svojej ženi, zgrabi jo za glavo in naglo jej prereže vrat z ostro nabrušenim rezilom. Po krvoločnem dejanju spustita se razbojnika v beg čez kampanije in grunte. Uboga nesrečna ženska, kakor pričajo rane na rokah, postavljala se je v bran razbojnemu možu, ali konečno je moč jo premagala in vsa krvava zgrudi se na tla. Nekoliko korakov od tega kraja so dobili Šal in ruto zaklane Ženske. Oi-t 10. zvečer je prišla na mesto preiskovalna komisija, na Čelu jej g. dr. Bognolo, konstatirala je smrt ženske in dala povod nadaijnemu preiskovanju. Glavna priča te Žalostne dogodbe je stara teta Gusiinčič, ki pa radi prebitega strahu ne more več niti govoriti in se trese po v: em životu. Druga priča, ki je pa nekoliko kasneje na mesto prišla, je zidar Kolar, kateri, misleč, da ima opravilo z omedlelo žensko, približa se jej, nagovori jo in konečno v temi zapazi, da ima pred seboj zavratno umorjeno žensko. Mož prestrašen, vrne se v mesto, da naznani slučaj kompetentnej oblasti. Mrtvo truplo so na to prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu, ker so truplo secirali. Na tisoče radovednežev, osobito žensk je dva dni zaporedoma oblegalo mrtvašnico. Ivanka Krt je bila 351etna žena in mati petero otrok; živih je zapustila le dva. Nje mož, razbojnik, doma je iz Vipave, težak, a po poklicu pravi tat, uže večpotov kaznovan, zadnjič, ni dolgo od tega, prebil je 18 mesečno ječo. — Tudi razbojnikovo stanovanje so preiskali, kakor tudi ono njegovega pajdaša, ki je nek Štefan Uršič iz Slapa, ter dobili polno blaga, nad 1000 gl. vrednega izvirajočega iz premnogih iatvin — in tudi blaga pokradenega v cerkvi v Obršlj inu poleg Komna. Cerkvena tatova cerkve v Obršljanu sta prišla na dan, iu uprav ta tatvina, kakor nekateri časopisi pišejo, dala je povod, da je .lakop Krt svojo lastno ženo grozovito umoril, ker se
EDINOST.
je vedno bal, da ga ovadi. Ko to pišemo, zvedeli smo, da je Štefan Uršič padel v roke pravici. Ustavili so ga v Rocolju in najpreje odpeljali na okrajni policijni ko-misu rja t pri sv. Jakopu. UršiČ je 401eten, navidezno težak, a faktično pravcati tat, ki je bil uže odgnan iz Trsta. -Jakopa Krta ali razbojnika, niso Še prijeli, ker se je preoblekel in zginol. Mislimo, da ne bode mnogo časa užival prostosti, kakor njegov tovariš ne. TukajŠni časopisi, osobito taki, ki od takib fakt žive, zidali so cele romantične gradove o tem dogodku.
Iz zanesljivega vira smo poizvedeli še to le: Uršič in Krt, oba sta bila porazumljena, da ubijeta svoji ženi, oba sta bila ljubosumna in govori se, da sta imela i uzrok. A ženi sami ste bili tudi siti slabega obnašanja mož in skoro gotovo je Krtova žena ovadila, da je bil pri tatvini v cerkvi •Marija v Obršljanu« tudi nje mož. — UršiČ in Krt, oba sta poslala k ženama po obleko; a Uršičeva žena je zgrešila pot in tako utekla smrti. Oba pa sta bila nekda zmenjena, da ubijeta najprej žene, potem pa drug drugemu zabodeta nož v srce. — Ker ni bilo njegove žene, je UrŠič pobegnol, ko je Krt izvršil umor, akoprem ga je nekda Krt prosil, naj ga umori. Zato pa je menenje, aa se je Krt vrgel v kako jamo (fojbo) na Krasu. V družbi sta imela nekda ta razbojnika tudi tretjega, tudi uže večkrat kaznovanega Janeza Petelina iz Tomaievice na Krasu h. Št. 36, — Ta je bil nekda tudi pri cerkvenem ropu pri Sv. Mariji v Obršljanu in so ga žandarji uže pripeljali v Trst. — Na podobi imenovane M. B. so v resnici zapazili kri, a ta je kri zločinca, ki se je porezal na roki, ko je šipo udri. Človeku se skoraj studi pisati dogodbe, ki kažejo največo spridenost; a želja našega dopisnika iz Komna, da bi namreč prišli na sled tatovom na Krasu, izpolnila se je na tako tragičen način.
Prihodnje porotne sodbe na Primorskem se odpro meseca junija, in sicer: V Trstu 3., v Gorici 4. in vRovinjl 5. junija, povsod ob 9. uri zjutraj. V Trstu je bil imenovan deželnega sodišča načelnik A. Mosetig za načelnika in deželnega sodišča svetovalca dr. O. Danelon in D. Sciolis za namestnika; v Gorici okrožnega sodišča načelnik P. Sbisa za načelnika, in deželnega sodišča svetovalca F. Gironcoll plem. Steinbrunn in J. Go-riup za namestnika; v Rovinji okrožnega sodišča načelnik F. Lindermanu za načelnika, in deželnega sodišča svetovalca dr. P. Davanzo in K. Colcuc za namestnika.
jUesliil magistrat nam je poslal oglas, v katerem naznanja, da se železnica Mostar-Metkovič ne bo Še zidala tako brzo, svarimo torej delalce, da ne potujejo v Dalmacijo znamenom, da bodo dobili delo na omenjenej črti, kajti vteg-noli bi se prevariti in kesati. — Kadar bo tam delo. uže opozorimo naše delalce.
Pridi« »ta v Trst Don Miguel Canć poverjenik argentinske republike iz Beča in ruski poslanik g. Siškin iz Aten.
Daljo! gostje. Dospela je v Trst družba singaleških akrobatov iz Geylona, sestoječa iz 42 glav. Namenjena je v Hamburg in od tam v Ameriko.
SO a ne 300. Dunajskim časopisom se je brzojavilo, da je upraviteljstvo Lloyda otstavilo 300 delalcev radi pomanjkanja dela. Kakor smo se prepričali osobno, ni res — otstavilo je le 30 delalcev, katerim sedaj ponuja delo »Stabili-meuto Tecnico Triestiuo« pri sv. Roku poleg Mil (Muggia).
Javna licitacija. Otdnjo se na javnej dražbi, ki se bode vršila 15. in 16. t. m. v ulici •deli' Istituto« hš. št. 286 v Kadinu, štiri elegantne vozove za prepe-ljevanje mrtvih.
»Glnsepplna« me otda na dražbi. V dvorani za licitacije v bors-nem poslopju, otda se 16, 17 in 24. t. m. na dražbi parnik imenom »Giuseppina«. Klicna cena je 22.000 gld« in konečno se otda za vsako ceno proti denarju. Barkov-Ijanci in drugi okoličani, ki se živite od morja, prilika vam je dana, požurite se. Taka sreča ne pride vsako luno. Slovenska društva na delo !
Iz Bolca nam piše prijatelj. V Ko-ritnici blizo Bolca seje v torek obesilo 26. letno dekle. Pri zdravniškem preiskovanji se je pokazalo, da je morala izgubiti pamet, ker je voda priplula v možgane.
Čitalnica v Postojni napravi na velikonočni pondelek, dne 14. aprila 1884. veselico z jako zanimivim programom.
Vir petroleja našli so v hrvatskem trgu Ludbregu blizo ogerske meje Pni kopanji v vinogradih so zadeli delavci na studenec, ki je bil na površji pokrit z rutavo, oljnato tekočino — s petrolejem. Občina je uže naredila potrebne korake, da se preišče vrednost najdenega vira.
Jurij s pušo časopis za šalo in satiro, začel je sopet izhajati v Trstu. 1. štev. izišla je 10. t. m., policija pa ni dovolila, da se ta list prodaja po trafikah.
Vabilo na naročito. Po presledku blizu poldrugega leta prihaja II. zvezek Jurčičevih zbranih spisov za I. zvezkom na dan. Da se je tako zakasnil iskati je uzroka v tem, da podpisani odbor
za I. zvezek ni str Žil toliko, da bi bil mogel s skupilom založiti II. zvezek; kajti »Desetega brata« se je do zdaj prodalo samo okolo 400 izvodov.
Podpisani odbor je preverjen, da je temu slabemu razpečavanju tzrok nekoliko visoka cena I. zvezka, nekoliko zanemarjeno knjigotrštvo slovensko. Vender se ne da tajiti, da tudi slovensko razum-ništvo ni izpolnilo svoje dolžnosti in zahvalnosti proti prvemu svojemu pripovednemu pisatelju Jos pu Jurčiču. Nadejamo se, da zavedni narod slovenski vsaj pri II. in pri naslednih zvezkih popravi, kar je zamudil pri prvem, in da nam z obilim naročevanjem omogoči izdavati Se na dalje Jurčičeve zbrane spise. V ta namen smo ceno nadaljnim posamičnim zvezkom znižali na 70 kr. ter uvedli tudi naroče-vanje po postnih nakaznicah, na katero vabimo s tem pozivom vse Slovence. Ukrenili smo tudi to leto izdati Še III., IV, in V. zvezek, nadejoČi se potrebne podpore od slovenskega čitateljstva. — Odslej stoji: 1. zvezek, nevezan po 1 gld., v Bonačeve izvirne platnice ukusno vezan gld. 1.50, II. zvezek nevezan po 70 kr. v Bonačeve izvirne platnice ukusno vezan gl. 1.20. Ako pa tudi oddajemo vsak posamičen zvezek, vender se priporoča pošiljati naročnino za več zvezkov skupaj. Naročnina znaša za I-, II. in III. nevezani zvezek 2 gl. 40 kr. Za vpe tri lepo vezane zvezke 4 gl. — Naročnina za zvezek I., II., III., IV. In V. stoji 3 gld. 50 kr., za elegantno vezanih prvih pet zvezkov 6 gl. — Naročnina se pošilja pod naslovom : gosp. dr. Jos. Stare v Ljubliaui, Marije Terezije cesta 5. — Naročniki prejemajo knjige franco. — V Ljubljani, 1. marrija 1884. — Odbor za Jurčičev spomenik: Dr. V. Zamik, predsednik. Dr. Jos. Starš, blagajnik. Fr. Leveč, tajnik. — Za Jurčičeve »Zbrane spise« se dobivajo pri meni posebno krasne izvirne temno-rudeče platnice od najfinejšega platna z vtisneno zlato podobo Jurčičevo, izvod po 30 kr., z vezanjem vred po 50 kr. — Ljubljanske in vnacje gospode naročnike opozarjam, da se pri meni dobivata tudi I. in II. zvezek Jurčičevih »Zbranih spisov«, vezana ▼ te izvirne platnice. I. zvezek po 1 gld. 50 kr., II. zvezek po 1 gld. 20 kr. — Po pošti pošiljan vsak Izvod 5 kr. več. Naročila najprikladneje po poštnih nakaznicah prejema Ivan Bonnč. knjigovez, Ljubljana, Poljanska cesta 10. — Jurčičeve »Zbrane spise« prodaja tudi Janez Giontini v Ljubljani, I. zvezek elegantno v črno platno vezan po 1 gld. 40 kr., II. zvezek po 1 gld. 10 kr.— Po pošti kr. t
vsak zvezek 5
več.
Železniški vlaki v Prago. Kar se je
lansko jesen odprlo češko gledališče v Pragi, ne mine skoraj dan, da ne bi posebni vlaki tja pripeljali gostov iz vseh krajev Češkega, Moravskega in Slezije, da si ogledajo krasno gledališče. Tudi Čehi na Hrvatskem združeni s Hrvati napravijo meseca maja tak izlet v Prago ter so uže vse potrebno pre-skrbeii. Vožnja od češke meje dalje proti Pragi imela bode slovesen značaj in češke občine, skoz katere se bodo vlak vozil, iztekle so, da storć za slovesnost, kolikor bo v njih moči. — Tudi v Trstu namer-javajo nekateri napraviti tak izlet v Prago.
Gospodarske in triotte stvari
Sadjarstvo v okolici Trsta.
(Dalje in konec v št. 28.)
Okoličanom treba poduka, temeljitega praktičnega poduka o sadjarstvu, •spojenega z izgledu. Sama predavanja, to je poduk le z besedo, ne izda v zadevah, katere imajo kmetiŠko praktično izvedene biti, skoraj nič, osobito potem ne, ako se ima kaj novega uvesti, kajti prvič je kmetovalec sploh največji konservativec na svetu, in drugii pa tudi največkrat pravi nastopnik svetega TomaŽa. On hoče po dejanjih o priporočenem prepričan biti, potem Še le posnemlje.
Da bi se v okolici Trsta sadjarstvo kmalu v velikej meri vdomačilo, potrebno bi bilo pred vsem, da osnuje kmetijsko društvo, ali vlada, ali mesto samo, popolnoma praktično sadjarsko, in do gotove mere tudi vinarsko Šolo. Poglaviti objekt te šole bi moral biti prilično velik sadni vrt, v katerem bi se vsa za Trst najbolj pomenljiva plemena sadja in njih sorte skušale. V tem vrtu bi se ne smelo najfinejših francoskih breskev, nemških hru-šek, tirolskih jabolk itd. pogrešati, in naj stanejo cepiči kolikor hočejo. Pri izbiranji sort bi se moralo paziti posebno na najzgodnejše in najpoznejše sorte, kajti prav te so največjega trgovskega pomena.
Bog vedi, koliko sort bi ne bilo potrebno skušali, ampak le najbolj sloveče namizne sorte.
Drugi objekt take šole bi moral biti majhen poskuševalni vinogradič, zasajen z najfinejšimi sortami namiznega grozdja, toliko najzgodnejšega, kolikor srednje poznega i ti na j poznejšega.
Tretje, drevesnica, v katerej bi se za najboljše pripoznate sorte raznih sadnih
plemen v velikej meri najpraktičnejše po-mnoievale. ter po kolikor le mogoče nizkej ceni okoličanom oddajale. Sploh naj bi se pri vsem podvzetju ali zavodu nikakor na velikih finančni uspeh ne gledalo, k večemu toliko naj bi se skusilo stržiti, da bi bili gotovi trojki, torej da bi bila režija pokrita.
Četrti objekt naj bi bila trtnica, v katerej bi se najfinejše namizne sorte grozdja pomnoževale.
Peti večji v hribu situiran vinograd, v katerem bi se za tržaško okolico naj-priporočljivejše vinske sorte grozdja v ve-čjej meri gojile, da se okoličanom pokaže, katerih sort noj bi se popvijeli in kako jih obdelovali, Ta vinograd bi moral biti spojen zopet z svojo trtnico, in on bi moral pa tudi poglaviti del stanja zavoda pokrivati, kar je v okolici Trsta, kder je vino drago, gnoj pa po nič — pač lahko.
Sesti ali poslednji objekt Šole naj bi bilo preprosto poslopje se stanovanjem za oskrbnika zavoda in vrtnarja;s prostorom za predavanja, kipelno kletjo, vinsko kletjo Kipelna klet bi bila ob enem tudi lahko sadna klet za spravo zimskega sadja. Ako bi se hotelo, dodal bi se lahko zavodu, kakor sedmi objekt, tudi zelenjadni vrt, kar pa skoraj potrebno ni, kajti prav v zelenjaistvu, (verduri) okoličani baŠ niso poslednji. Zadostovala bi morebiti v tej zadevi deputatna vrta oskrbnika in vrtnarja. Za oskrbnika zavoda bi ne bilo potrebno Bog vedi kako visoko učenega gospoda nastavljati, kajti pod visoko učenostjo kaj rada praktična stran zavoda škodo trpi, in visoko učeni gospodje so tudi — dragi. Mož, kateri je kakih 5 ali 6 razredov gimnazije, ali realke in kako praktično vinarsko in sadjarsko Šolo dovršil, zadostoval bi popolnoma. No za vrtnarja bi bil vsak priden Človek, kateri Be je uže se sadnem drevjem in trto ukvarjal, dober, saj on bi moral tako delati, kakor bi mu to oskrbnik veleval.
Dolžnost oskrbnika bi bila, vse oskrbovati, poleg tega pa še ob nedeljah in praznikih v zavodu samem čisto brezplačno odraslim ljudem o sadjarstvu, vinarstvu (tudi kletarstvu) predavati, in sicer čisto popularno. Predavanje bi moral se v6 da tudi tako vrediti, da bi ljudi z besedo in demostracijo za stvar unemal, da bi jim veselje, ljubezen do stvari obudil. Prav urejen tak zavod vzdrževal bi 8e lahko sam, to je, on bi lahko toliko do-našal, kolikor bi stal. Pa ako bi to tudi slučajno ne bilo, kaj ne sme vlada, ne sme mestni magistrat za zboljšanje mate-rjalnega stanja okoličanov ničžrtvovati ??? — Ako je opravičeno, da se okoličanom borovci, kateri še le v 50— 60 letih kak dohodek vržejo, brezplačno dele; gotovo je Še bolj opravičeno, da se jim preskrbi prav po ceni sadno drevje in trte, katero oboje uže v petih letih prične dohodek donašati.
V prilično malo letih bi po takem zavodu na tisoče in tisoče več sadnih dreves v okolici Trsta rastlo, nego danes, vsaj bi pa tudi rodila, prišlo bi torej veliko več sadja Da trg, nego ga danes bodi, in bilo bi vsled tega, da si tudi plemenitejši iz-bornejše, ne dražje, marveč ceneje. Gospodje kateri ste se za blagostanje Slovencev v Trstu in okolici uže kadaj po-tegnoli. in tudi uspeh dosegli (Če tudi ne zaslužene hvale, kajti bedak je vsak, kdor od sveta hvaležnosti pričakuje, to naj ve vsak »visoki gospod« in >fižolar«) dajte, združite se še enkrat, in silite z vso ener-iijo na to, da se tukaj izražena ideja uresniči, da dobodo okoličani tak zavod, tako popolnoma praktično sadjarsko in vinarsko
S tem bi bilo oskrbeno za odstranitev prvega uzroka draginji svežega sadja v Trstu, za odstranitev druzega — ker je tržaški sadni trg skoraj izključljivo v rokah prekupcev, ali prekupovalk^— skrbel bi slavni magistrat s tem le sredstvom.
On naj bi na največjih in najbolj obiskovanih trgih prilično velike in praktično urejene sadne paviljone postavil, ter za nje le toliko najemščine zahteval, da bi bile obresti osnovnega kapitala dosežene. Ako on to ukrene, kmalu se najde mož (ali pa tudi več njih), kateri z veseljem paviljon v najeti vzame, ter ga bo v velikej meri se sadjem zalagal. Tak mož bode delal s tisočaki, in zadovoljen bode, ako mu bodo po 8—10 o i sto nesli; mej tem ko sedanji prekupčevalci, ali prekup-čevalke moyoČe čisto nič obtežene vesti ne čutijo, ako od »grošev« katere imajo v svojej trgovini, tudi po 50*/0 dobička ule-čejo.	R- Dolenc.
Dunajska l»or%*
dne 1/. aprila.
čnotni drž. dolg v bankovcih "<9 gld. 80 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 80 •	90	»
Zlata renta......101 »	25	»
5*/, avst. renta . . . . 95 •	40	•
Delnice narodne banke . S51 •	—	»
Kreditne delnice .... 321 ■	50	»
London 10 lir sterlin . . 121 »	35	»
Napoleon....... 9 »	61	»
C. kr. cekini......5 •	70	»
100 državnih mark ... 09 »	25	»
!5Z52S2525Z52525Z5Z5^
A NT. PLESKOVIČ
prevzame vsakovrstnih poprav
CERKVENIH ORGELJ
K L, AVI RJEV
in
ŠOLSKIH HARMONIJEV.
Priporoča se prav toplo vsem gospodom župnim predstojnikom, gospodom učiteljem in slavnemu občinstvu.	2—2
Via della Dogana N. 7 I. p. Trst.
Riunione Adriatica di Sicurti
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnioa in reserva društva dne 31. deoembra 1881;
Glavnica društva	gld. 3,300.000.—
reservni fond o<j dobičkov » 625.927.02 « « za pokritje premikanja vrednosti efektov » 161.500.— Premijna reserva vsih oddelkov » 6,638.505.— Reserva za škode	• 284.591.—
V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih . . . . ■ 13,206.696.47 Skupni znesek v:, h škod plačanih od I. Ib38 do 1881 gld. 103,255.007 57 Urad ravnatelistva 24—19 Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši).
Tržno porodilo.
Od srede sem je v obče prav malo posla, kupčija miruje zarad praznikov. Cene vsega blaga so ostale nespremenjene, tendenca je v obče za mlabovost.
Borsno poročilo.
Borsa zaraii praznikov včeraj, denes, jutre zapuščena. Kurzi skoro vsih papirjev pa so jako trdni z nagibom, da viši postanejo.
Svarilo
L. H t oreh v Brnu po 27 kr. prodaja
naznanjena kot izdelovatelj : 10000 komadov ogrinjal za na pot, 5000 ostankov sukna, 3000 ostankov preprog : toda ona ni izdelovatelj, niti razpolaga o katerej zalogi sukna; kadar potreba nanese, kupi se nekoliko komadov od tukajŠnih manjših prodajalcev sukna in potem se razreze v ostanke, in uprav tako ona dela i zdrugo-vrstnim blagom.
V Interesu p. n. občinstva, kakor tudi vsaka prave tvrdke, razglašam to svarilo, da naravnost rečem priti v okom jednej na prednost naslanjajoče) oe reklami.
Z odličnim poštovanjem	6—io
Iv. 8tikarofsky,
največja tovarniška zaloga sukna v Brnu.
B^* Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po dr. Mali&i,
ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatiiem, trganje fo udih, bolečine v kriti ter živcih, oteklino, otrpnete vde in kite itd., malo i ^asa če se rabi, pa mine poli volnern trganje, kar doka-zuje obilno zahval Zahteva naj se samo «cvetu toper (Varatv. znamka.; trganje po dr Mali&u» s tračen stoječim znamenj enem; 1 steklenica SO kr.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
Izboren zoper kašelj, hripavost vratobol,
Srsne in pljučne bolečine; l »teki. 56 kr oristnejsi, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.	20—6
Pomuhljevo (Oorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. GO kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne Krogljice, c. kr. priv.,
ne stnele bi se v nljednem gospodinjstvu
Sogrešati in eo se u2e tisočkrat sijano osve-očile pri zabasanji človeškega telena, glavobolu, otrpnenih udih, skažonem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpoilliava se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se takoj v leltarni pri „samorogu"
Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trgru » Ljubljani.
EDINOST.
Naznanilo.
Naznanja se si. občinstvu, da se je odprla v ulici -della Pieta* št. 12 v pri-tlič u (za mestno bolnišnico) vel. kuhinja v katere j se izvrstno kuhajo pršuti. Kuhanje se vrši točno na pospbne kuhinjske stroje.	2—2
PRODA SE
I. Let. «ljub I J. Zvona « Kje? po\e uredništvo!	3—3
SKLADNICA
domačih pridelkov A. JURCEvPtuji.
Podpisani priporoča svojo bogato skl.idnico domaćih pridelkov.
Dobivajo se pri njem na debelo po najniži ceni:
Plenica, rž. ajda, koruza, oves, Ink (Čebula), oreki, slive, moka, krompir, srež ali birsa (veitajn), posebno pa izvrsten Jižol vsake vrste, izvrstno naravno vino in žganje, sploh vsi pridelki sem spadajoči.
Cenilnik in blago na ogled brezplačno ir. franko.	8—20
A. J TUR G A veliki trgovec v PTUJIt (Pettau npl Sttdbabn, Steiermark).
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto in naravno 'zdravilo je prava dobrodejna pomoč in nI treba mnogih besedi, da 83 dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu .najtrdovratniše Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim bolesnim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nacilež-nostih, zoper beli tok, božjast, zopur seropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.	(7)
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici CristofoletU v Gorici, v Trstu v lekarni E. Zanetti i O. B. Roris in O. B. Faraboschi. ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati seje pokvarjenih posnetkov, s katerimi so zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
Blago za obleko
le iz trpežne, dobre volne, za srednje viso-cega moškega, po 3'10 metrov na obleko za gld. 4 90 a. v. iz dobre volne;
» 8'— a. v. iz boljše volne;
» 10 — a. v. iz fine volne;
» 12 40 a. v. iz dokaj fine volne. Ogrinjala za na pot, komad po 4, 5, 8 in 12 gld. Najfineja odela iz volne, hlače, povrhnje suknje, spodnje suknje, odela za dež, običajno debelo sukno, debelo trpežno sukno, cesalno blago, ževjd, trikć, prestrala za gospe in biljard, peruvijansko, dosking priporoča
I. STIKAROFSKV,
tovarnična zaloga v Brnu.
ustanovljena i. 1866. • Uzorce brezplačno. Uzorne pole za gospode krojače nefranki ano Poštne povzetnice nad 10 gld. brezplačno. Ker mnogo p. n. naročnikov meni popolno zaupa in si dozvoljajo naroče-vati blago, ne da bi prašali i videli dotičnih uzorcev, po tem takem naj se mi tako naročeno blago, ako ne bi ugajalo, nazaj pošlje. Uzorci črnega peruvijana in doskinga se ne razpošiljajo, naročila se vrše ]e na zaupanje . Ker jaz pri svojih svetovnih poslovih dobivam na dan na stotine pisem, molim p. n naročnike svojo adreso točno izpolniti in če Je Jo moč, naj se ogiblje sklicevanja na prejšnje dopisnice, kajti traženje teh nam prouzroia mnogo teŽkoč.
Dopisnice se primajo v teh le jezicih: v nemškem, madjarskem, češkem , poljskem, italijanskem in francoskem.	(21—13)
Sejm v Tominu
za živino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodjp, štacunsko blago itd. bode na sv. ellirjA dan 23. aprila in na sv. Matevža dan, 21. septembra vsako leto.	3-3
V Tominu, 31. marca 1884.
Županstvo.
S'. 82-23.
Razglas.
wVSAKEJ DAMI,
katera hoče imeti dobro se podajajoč životnik (moderc) iz prave, dobre ribje kosti (pušpana) priporočam, da si ga naroči pri meni in da pošlje mero.
Mina. M. Mikller na Dunaj!
I. Stadt, Operngasse 12 (vis-a-vis
Heinrichshof). 25—24
■V ŽIVOTNIKE -M
lastni izdelek po najnovejšem in najbj-Ijšem dunajskem in pariškem kroju garantirane iz prave ribje kosti napravljene, bele ali rujave po f. 5, barvane od f. 7 naprej. Pariški životniki s trakovi za stiskanje beti ali rujavi od f. 8. barvani od f. 10 naprej, f-ancoski ži-votniki s priponkami >d f. 10, barvani
od f. 12, naprej. Novost! Štefanije 2ivotniki brez plan-šetov, vsled spričeval zdravnikov, priporočljivi vsakej dami, posebno pa takim, ki trp6 na srčnih, jetrnih in želodčnih boleznih, trajljivi, držeči formo, brez da bi Želodcu najmanj škodovali,
elegantno napraljeni o i f. 8 naprej. 2ivotniki za dame v vseh barvah, formah, v vsakej velikosti in po vsakej ceni. — Naročbe iz dežele, s pošiljatvo ogleda ali mere in naznanjenjeni cene po poštnem povzetju. Kar se ne dopade, ali prileže, se zamenja za drugo.
Gospodu Gabrijelu Piccoli,
lekarju v Lj ubijani.
Velikolet ozdrav-ljnm razne bolezni edino le z V So
*Francova esenca« in to z najboljšim vspehom. Prosim vas že za 13 steklenic. Trsr, meseca septembra 1883.
Or. Pardo, praktičen zdravnik.
Vaša «Francova esenca• oprostila me je izvrstno in popolnoma hude nad dve leti trajajoče bolezni. Izrekam Vam kakor Iz-umniku tega zdravila svojo najtoplejšo zahvalo.
Rakovac na Hrvaškem blizo Karlovca.
Jvan Pufl.6.
Podpisani potrdim, da je »Francova esenca« gosp. Gabrijela Piecoli moje Žup-nijane od marsikake bolezni temeljito ozdravila. se je ljudje z najboljšim vspehom poslužujejo.
Fianona v Istriji meseca oktobra 1882.
Anton Vlassich, župnik-kanonlk.
Prosim Vas zopet za 24 steklenic vaše Francove esence», ki je za bolezni v želodcu bolje od vsacega druzega zdravila. Tudi naš tovarniški zdravnik jo priporoča.
A. Augusthaler, montfer v tovarni za stroje g. Kor&si v Cradci
»Francova esenca< je pomagala uže tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva Ta esenea ozdravi bolezni v želodcu in tre buhu, krč, božjast, trebušno in pr»;hajalne mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico itd., ki so vsi nevarne, ako se o pravem času ne ozdravijo. Sklenica velja 10 kr
16-13
AHISTON
,2-5;
Nov instrument, na kojega se more igrati na stotine arij brez, da bi se bilo muzikaličniin. Običajni boben je otstranjen in nadomešča ga preluknjana papirnata p61a, ki se nahaja na pokrovu instrumenta. Vsaka pdla ima po jedno muzikalno pleco. Nove muzikalne piece se vedno izdajajo.
I Arlston z 6 notnimi vložniki in ztibojčki stane 20 gl., vsak nadaljni notni vložnik stane po G0 kr.
Prospekti, notni ceniki, kakor tudi točni ilustrirani ceniki galanterij in igrač itd. razpošiljajo se gratis iti rranoo."W
K. K. Hofgalanteriewaarenhaus «Xur Sladl l*arls»; Prag*. Zeltnergasse 15.
D.i b iee preskrbelo Tržaškemu mestu povoljne pitne in druge potrebne vporab-ljive vode, je prosil njegov magistrat z vlogo dne 27. avgusta I. 1883, na bi se mu dovolilo zajemati vode iz Bitriškega potoka 12.01)0 kub. metrov ter iz reke »Reka« 2S.000 kub. metrov vsak dan. Bistriška voda bi se odtekala odizvirka v Bistrici do Škocijana v Primorji tikoma državne, oziroma Reške okrajne ceste po v dva metra v zemljo z ikopanih cevib skoz občine Bistrica, Trnovo, Topole, Mereč je, Rateževobrdo, KilovČe, Najdenoselo, Staralica, Kolana, VovČe, Gorenji Vrem, Britof, Famlje, Škofije in Naklo; Reka pa bi se zajela pri Vremn v deloma odprt, deloma pokrit poleg stare struge do šfco-cijana speljani vodotok.
Pri Skocijanu združila b ise oba uŽe imenovana vodotoka, ter voda bi se od tu napeljevala v Trst v podzemeljskem 1*/* niilj dolgem kanalu , za koje posledne podvzetja je Tržaiko mesto potrebno dovoljenje že pred leti zadobilo.
Vsled te uloge se v porazumu z c. kr. okrajnim glavarstvom v Sežani postavna navoina obravnava izpiše na 5. dan in sledeče dneve meseca junija t. 1. ob 10. uri dopoludne v Bistrici, pri kateri se bo pozveoovalo, razpravljalojn pogajalo o priticipijelnem dovoljenju ove želje, ozi-'•aje se ua krajine in deželne potrebe, potem o obsegu in načinu izpeljave z nje
odškodovanjem in razsvojenjein, event-ualnoo odkupu zemljiškem in o sužnostnih
naročilih.
K tem preiskovanjem in obravnavam vabijo se gospodje pooblaščeni mesta TržaSiega, kakor tudi vsi tukajšnji in primorski deležniki, kolikor se jih je uradu naznanilo individuelno potom vročite tega razglasa, vsi drugi pa potom njega objave v časopisih »Laibacher Zeitungi Osser-vatore Triestino,« »Ljublanski list.« in »Edinost,« v to svrho, da izrečejo ali pismeno naznanijo svoje vsestranske ugovore proti temu poduzetju in sicer v tim redu, da se udeleže obravnav in razgovorov o tej zadevi prvi in drugi dan, zastopniki deležih občin in sploh očitnih zadev in javnih obzirov, a sledeče dneve mlinarji, pilarji ali drugi privatni posestniki in sploh vsi, kateri mene da posedajo do vode kako pravico, ali da so na kak drug način s to stvarjo v zvezi. Vsi ti naj se znajdejo in vdeleže navoda v Bitrici, ali pa naj ga pričakujejo na mestu svojega to stvar zadevajočega dotičnega posestva ali prava, in sicer tako gotovo, kjer bi se drugače nmatralo, da izostali deležniki namenjenemu podvzetju in v to svrbo potrebnemu odstopu ali obremenjenju zemljiške lasti in sploh ukrepu komisije pritrde, ne oziraje se na poznejše ugovore.
Natmčne obrise zamore si slebern ogledati tu o navadnih uradnih urah.
C. krokrajno glavarstvo:
V Postojni, dn6 31. marca 1884. 3—1	caobočntk.
Na vse prebivalce Avstro-Ogrske
nujni oklic!
Ridi ogromnih narečeb od strani p. n. občinstva, radi naznanjene razprodaje po prejšnjih oglasih po javnih novina h, velika zaloga blaga zapuščine jiže 121 let obstoječe velike hiše Ivana Ka-rola Kunzschmidta za dobri 2J, zmanjšala se je zaloga in bo dediči sklenoli pri zadnjej seji, razprodajo nalazečega se še blaga nadaljevati le za 4 tedne od denes naprej. — Kdo si hoče preskrbeti Skoraj zastonj krasnega in izvrstnega blaga, naj se z naročbo v lastnem interesu požuri.
Blago, ki bi ne ugajalo se nazaj vzame in zameni z drugim, ter tako vsaka naročba se vrši brez rizika.	(3—3)
Cene in imenik blaga t Ženske košute JL ^tfS.Pa£| Turške brisalnice rSt&EaS
vimi Švicarskimi vezeninami: vgitki, rosnlBno 11 motna vezarij.t, po gld. 1.60 koinad in gld. 16.50 tu»it. Prav ista iz Jako finega in pave«a sckrollovega Sifona, Jako krasnimi izpeljavami komad gld, 1.70 in tucat gld. 17.70.	rami In dolgimi franiaml, fino Izdelani izvan, redno krasni, tucat gld. 3.75. llutice, jako fina vrste, tucat gld. 4.70.
	Plpfli '/.M 1111 nnt veliki, debeli, stkani, J-1CU1 /M IUI pol iB teSkega in najbo, lj"ga sukna, v elegantnih angleških uzorlh-kakor : rujavi, sivi itd. s teSkiml in debelimi franCami, ti pl8di sa moralo rabiti kot oblatiilo, odej« za na pot, odeje za poBtelJo, Savli za gospe in cato po mnogoleinej rabi more se iz jednega napraviti dve elegantni garderobi s katerima so pristedijo troSkovl za vrhnje suknje, suknje za de«, palet3te. I. vrste le gld. 5.50, II. vrate le gld. 4.M) komad.
Ženski nočni korseti J^SB po vsej dolfini vSitimi Švicarskimi vezeninami, nuj elegantne.! Be napravljenih, prava k'usotu za vsako damo, komad gld. 1.50, tucat gld. 10.50. Isti iz jako finega sehrollovega Blfnna, prav elegantno napravljeni, k nad gld. 1.70 in tuc it gld. 17.70.	
Spodnje suknje za gospe najflnojeg platna, Jako fino bordirano, vezine z volanti, jako flne I. vrata, koinad gld. 1.S5, tucat gld. 17.50; 11. vrata komad gla. 1.45, — tucat gld. 10.—; III. vrate komad gld, 1.95. tucat gld. 14,—.	Ženski fačoli za na glavo berlinske volne z dolgimi franCami, v nuj priljubijo nejih, krasnih in modernih barvah, kakor: Škotski, turSki, rujavi, plavi, beti, «rni, karirani, rudefii, tamni itd., komad gld. 1.20. tucat gld. 12.50.
Suknje za gospe K^^Tavi"! vezeninami, llkune in s dvema voiantima, komad gld. 1.55, tucat gld, 17.50. Utl v vseh birvah, kakor ri^avi, plavi, bordft, vezani z zlatom in pravimi žamatovlml povezi Ukani, jako flnl, komad gld. 1.75.	Platno za domačo rabo teSko, najbo j Si izdelek jsti hiMno rabo 5[4 Široki gld. 7.50, 4|4 Široko gld. G.50 komad. Cena predivu rapidno rase, v kratkem bo platno dvakrat toliko stalo, radi tega priporotia se slehernemu, da se koj naroČi.
Bele spodnje suknje fona, a jako flnimi Švicarskimi vBlvl, vezanim volantom In plisćjl, I. vrate gld. 9.75, 11. vrste gl<i. 2.10, 111. vr te gld. 1.55.	Svileni posteljni koltri svile, vseh barv, koa vsake druge barve, tucat le gld. 3.50.
	Garniture francos. pregrinjal sestojuKe iz dveh Jako finih posteljskih pregrinjal in jednega namiznega pregrinjala s kravatami iz barluna, meSanobojne, jako krasno i/.delane in stane garnitura, to je, trije koinudl I. vrste gld. 8 40, II. vrste (,'ld. 7.50.
Hlače za gospe L^Kf finimi Švicarskimi vihri in sobci, 1. vrste koinad gld. 1.50, tuoat gld. 16.60, II. vrst > komad gld. 1.30 tucat Kld. 14.—.	
Moške košulje S^SSST JSfSt jeUn.ta |irsa, gladka ali vezljuna raz!18nlh mer okolo vratu, po gld. 1 50 komad, ali gld. 16.50 tucat. Iste iz najflnejepa, pravega Hchrol-lovega Sifona jako lepo izdelane b la France, komad gld. l.7<>, tucat gld. 18.80 In komad gld. 2.—, tucat ffld. 82.50.	Garniture avstrij. pregrinjal Is najfineje volne, k osne, polne efekta, in najnovejše preproino delo, trije ko3l le gld 1(5.—.
	Pregrinjala iz lanri tS'Tatnt brez Siva, za veliko postelj, 9|4 Široka, ko-nad gld 1,60, tucat gld. 10.—, 814 komad gld 1.35, tucat gld, 15.—.
Mizne garniture 12 obrusnv in jednoga pregrinjala, le gld. 2.K5, Iste prav tino francoski izd lane, jako fino z franSami za 12 oseh, garnitura gld. 3.45. Uizn^ garnitura iz najfiuljega damaska, k rlsarijaini cvotlic, seat'JeCu iz velikega pregrinjala za 18 oseb, ln lz 12 t'iftno se njemajoCih velikih ohru-s j v, jako fino izdelani, jedna garnitura gl. 5.60,	
	Zagrinjala iz jute ^ vrBte, temen in svltal, v uajnavadnejSlh, per-ziSkili, turSkih in iudOskih uzor.h, z bogatimi in dolgimi franCaini, dolga 3 metra ln 30 cm. za na okna, to ae pravi, par I. vrste gld. 4.50, II. vrstu gld. 3.85.
Vsak odjemalec blaga v vrednosti najmanj gld. 15.— na enkrat, dobi remuneracijo, ali brezplačno eno švicarsko uro iz francoskega pozlačenega brona. Plastika z dolgo verigo; za natančnost se j a m č i 2 leti. — Naročbe proti gotovemu denarju (po poštnej nakaznici ali pa s povzetjem po c. kr. pošti) je treba pošiljati na
E rbschafts -Verwaltung Rabinovvicz,
Wien, SchifFamts-Gasse Nr. 20.
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: AVGUST BREM1C
Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu