2*S/Z% GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 27 / LETNIK IV / SUŠEC / 1996 e kOčna trgovsko podjetje d.d. KAMNIK, Ekslerjeva 8 PE MODNA HIŠA (Medvedova 1 a, tel.: 831 -404 ZELO UGODNE CENE VETROVK! ženske od 4.928,00 SIT dalje moške od 5. 940,00 SIT dalje otroške od 3.685,00 SIT dalje 10% ZNIŽANJE MOŠKIH OBLEK samo do 6. aprila! Celotna izbira LEGO KOCK! Novi artikli iz programa VESOLJE "avtomobilskT PROGRAM LAĐA V industrijski proda jal ni HELKO DOBRI PlAČILNI POGOJI IN UGODNE CENE Informacije po telefonu: (061) 715 233 IN/I Trgoavto TRGOVINA BURNIK Prešernova 3, Mengeš Akcijska prodaja - plačilo na 3 čeki brez obresti kolesa Rog (15% znižanje) kolesa Atala avtoradio Pioner motorne žage Husqvarna plačilo z 1+2 čeki brez obresti vrtne 4-taktne kosilnice avtogume, dodatna oprema vozil betonski mešalci, samokolnice avtokumulatorji za vse vrste motorjev, osebnih in tovornih vozil električno ročno orodje, stabilne elektro žage avtokozmetika, motorna olja in maziva Castrol, Valvoline, Elf, Ina Delta, RSL motorji Tomos in Piaggo vespe rezervni deli za osebna vozila Zastava, Lađa Škoda, Golf tovorna vozila Tam, Zastava, Iveco, Man rezervni deli za kolesa in mopede plačilo kupljenega blaga je možno z gotovino, čeki ali kreditom brez pologa za pogodbene kupce ugodni pogoji Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19., sobota od 8. do 12. ure. Vse informacije na tel. 061/737-785. Se priporočamo! UVODNIK KAZALO SpottouciMefctMe, dMUfr &nalci! Dandanašnji se lahko pohvalimo z demokracijo, možnostjo izražanja mnenj vseh ne glede na barvo, ne glede na politično in versko pripadnost. Če je tako prav ali ne, ocenjujemo vsak dan sproti. Marsikdaj kdo reče kakšno tuđi na naš račun, zato smo nanj hudi, če se ne strinjamo z besedami in mnenji nam nasproti mislečih. Marčevski, že pomladno obarvan Mengšan prinaša dva različna pogleda na "problem Slamnik", kakor temu rečemo člani Občinskega sveta Občine Mengeš. Morda bo kdo izmed vas, dragi bralci, med razpisi in povabili našel kaj primernega zase. Zadnje čaše vedno več govorimo o prednostih pri izboru domaćih izvajalcev, ki se prijavijo na domače razpise. To seveda ne pomeni, da ima lahko domačin trikrat višjo ceno glede na druge ponudnike. Prednost pomeni v tem, da se denar vrača in ostaja v domaćem kraju, domaći Občini. Portret tega meseca namenjamo s. Vendelini llc, šolski sestri. Mnogi jo poznamo J2 I PRI SOSEDIH ŽUPAN NA OBISKU Oklo nad Ihanom Februar 1996 Spominska svečanost ob 52. obletnici boja, tragedije s požigom hiš! Občinski odbor ZB NOB Domžale in KO ZB NOB Ihan pri Domžalah vsako leto v mesecu februarju organizirajo "spominsko slovesnost" pri spomeniku padlim borcem. Že 52. obletnica je bila v soboto 24. 2. 96 ob 10. uri pri obnovljenem spomeniku, na katerem je na plošci zapisano: V TEM KRAJU 24. 2. 1944 ZARADI IZDAJSTVA PADLO DVAINSEDEMDESET PARTIZANOV KAMNIŠKO- ZASAVSKEGA ODREDA IN OKROŽNEGA KOMITEJA KPS KAMNIK. Tu nad tremi požganimi hišami stoji spomenik, ki je posvećen borcem Kamniško-zasavskega odreda in pripradnikov Varnostno obveščevalne službe. Vsako leto se tu zbere večje število še živečih borcev, aktivistov, sorodnikov, domačinov, pohodnikov, otrok in predstavnikov krajevnih, občinskih organov ter poslancev. Seveda tuđi veliko število praporščakov in drugih udeležencev iz bližnjih in dalnjih krajev. Tuđi preko leta je precej obiska - pohodnikov, šolarjev in ostalih izletnikov, kateri Ijubijo naravo, pokrajino in gozdove. Spominska svečanost se je pričela točno ob 10. uri z prihodom praporščakov z ostalimi udeleženci. V imenu KO ZB NOB je vse prisotne pozdravil Andrej -ZAJC, ki je tuđi povezoval kulturni program. Med udeleženci so bili navzoči: podžupan občine Domžale g. Simon Mavsar, poslanca državnega zbora Jože Lenič in Maksimiljan Lavrinc ter Mitja Ribičič z ostalimi soborci. Najprej so prisotni počastili spomin na padle z enominutnim molkom. Zatem je vse prisotne pozdravil podžupan Občine Domžale g. Mavsar, slavnostni govornik pa je bil poslanec državnega zbora RS g. Maksimiljan Lavrinc. V kulturnem programu so nastopali: moški pevski zbor DU Domžale pod vodstvom g. Staneta Habeta, ki je zapel Postoj kdor mimo greš, V tihi noči in Prečudni cvet, učenci OS Ihan, moravski upokojenki Francka Kosmač in Štefka Rebolj z recitacijami, ga. Ivanka Brodar je prebrala nagrajeni spis učenca z naslovom Pomladni dan, mešani pevski zbor DU Moravče je zapel Šivala je deklica zvezdo, g. Milan Marinič pa je recitiral. Na koncu pa sta zbora pod vodstvom g. Habeta in ob spremljavi harmonike zapela Na oknu glej obrazek bled, Počiva jezero v tihoti in Bratje, le k soncu svobode. Po končanem dobro pripravljenem in izvedenem programu ob sončnem sobotnem dopoldnevu so se udeleženci te slovestnosti razšli z samo eno željo: ponovno nasvidenje prihodnje leto. Na priloženi fotografiji slavnostni govornik Maksimiljan Lavrinc, poslanec Državnega zbora, zadaj mešani pevski zbor DU Moravče, nastopajoči učenci OŠ Ihan in ostali udeleženci. Besedilo in loto: Jože Novak Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike Inf.: 738-662 Tokrat je bil županov obisk namenjen 85 letni Frančiški Repanšek, ki stanuje v Loki na Gasilski cesti 58. Rojena je bila 15. 2. 1911 v hiši, kjer stanuje še danes. Odraščala je z dvema bratoma. Za preživljanje so redili nekaj živine in obdelovali velik kos zemlje. Poleg napornega dela pa so poznali tuđi različne igre. Vveselje jim je bila igra "buće ruvat". Sedli so v vrsto, izbrani je potegnil vsakega za roke in ga vrgel po tleh. Pozimi pa je prišel čas sankanja in kepanja. Brat Tone jim je sam izdelal sanke. Osnovno solo je obiskovala v Mengšu. Prav rada je hodila v solo, najraje pa so imeli učitelja Božica. V soli in doma so se vedli kulturno, spoštovali so starejše ljudi, kar v današnjih časih tega absolutno ni več, pripoveduje ga. Francka. Bilo ji je sedemnajst let in odšla je na delo v Induplati Jarše. Tja je hodila s kolesom, če pa vreme ni dopuščalo pa kar peš čez Mengeško polje. Kruh je služila 30 let. Leta 1947 je izgubila očeta, 23 let pozneje pa še mamo. Zdaj živi sama v zgornjem delu hiše, v spodnjem pa nečak z družino. Še vedno ima veliko opravkov pri hiši. Saj si še vedno kuha, pere in ko nastopi pomlad uredi tuđi svoj del vrtička. Že 25 let raznaša verski časopis in to k tridesetim hišam. Rada se udeleži tuđi farnih romanj. Želimo ji še veliko čilih in zdravih let! Šaša Repanšek Kupim ali najamem garažo v Mengšu. tcl.: 738-901 "%ptaif^ka svecanosT^rsirbirietnici boja Frančiška Repanšek I 11 J Veliki teden je potekal med našim ljudstvom v znamenju božjega groba. Kako blizu je bila ljudstvu predstava mrtvega Boga, dokazujejo tuđi številne kapele božjega groba po vsej slovenski zemlji. Zlasti znane in znamenite so kapelice božjega groba pri sv. Trojici nad Vrhniko, na Grmu pri Novem mestu, v Novi Štifti pri Gornjem gradu, v cerkvi v Štepanji vaši pri Ljubljani, v Žihpoljah in pri Gospe sveti na Koroškem. Odkod te kapele? Da jim je bil vzor pravi Kristusov grob v Jeruzalemu, si lahko mislimo. Kakšen pa je bil? Sevemo od jeruzalemskega mestnega obzidja se vzdiguje osamljeni grič Kalvarija, zahodno od njega pa se vrstijo na vsako stran skalnati obronki. V njih so imeli Jeruzalemčani svoje grobove. Znanih nam je ćela vrsta starojudovskih grobov, ki so vsi vsekani v živo skalo. Vsak ima najprej odprto vežo, iz nje pa priđeš v majhno sobico, kamor so polagali mrliča. V sobici je bila po dolgem ob steni iz skale izklesana nekakšna klop, na katero so položili truplo. Poleg takšnih grobov so imeli Judje še drugačne. Toda grob Jožefa Arimatejca je bil takšen. Pred nizko odprtino v skalni steni je bil velik in težak okrogel kamen, ki je zapiral vhod v grobnico. Ta kamen so veliki duhovniki, kakor pravi Evangelist Matej, še zapečatili. Po poročilu evangelista Marka so v nedeljo zjutraj pobožne žene našle kamen odvaljen in na njem je sedel angel. Evangelist Janez pripoveduje dalje, da sta prihitela apostola Peter in Janez. Janez je vstopil samo v vezico, se pripognil in pogledal skozi odprtino pa videl, da trupla ni več. Peter pa je šel prav v grobno votlino in videl v njej zvite rjuhe. Razumljivo je, da so prvi kristjani s posebno Ijubeznijo obiskovali Kristusov grob. Rimski cesar Hadrijan pa je dal ves prostor zasuti in na vrh postaviti tempelj boginje Venere. Cesar Konstantin je dal slednjič kršćanstvu svobodo. Okoli leta 330 je dal podreti Venerin tempelj, odkopati ves grušč in je tako spet odkril Kristusov grob. Nad njim je dal postaviti veliko cerkev. Njegov stavbenik groba ni pustil pod zemljo. Vso skalo je dal obsekati, tako da je nastala nekakšna skalnata hišica, v kateri je bila stara grobnica nedotaknjena. V nekem starem poročilu iz konca 7. stoletja beremo opis božjega groba v tej obliki. "V sredi okrogle cerkve" pravi opis "je okrogla hišica, izsekana v eni in isti skali. Pred vrati je kos tistega PRAZNIKI IN OBIČAJI Božji grob kamna, ki je nekdaj zapiral votlino in je obdelan na štiri vogle. Drugi kos rabi za oltarno mizo na vzhodni strani iste cerkve. Vstop v grobnico je od vzhoda. Zunaj je vsa pokrita z izbranim marmorjem, vrh pa je okrašen z zlatom in nosi velik križ. Znotraj je na severni strani Gospodov grob vsekan v isto skalo, a vzvišen za tri dlani nad tlemi hišice. Grob je dolg sedem čevljev in njegova jama ravno primerna za človeka, ki leži na hrbtu. Znotraj grobnica ni z ničimer okrašena. Na stenah se še vidijo sledovi železnih cepinov, s katerimi so delavci izsekali votlino. Prostora pa je v njej toliko, da v njej lahko devet mož stoje moli. Od temena ne ravno majhnega moža do stropa je še poldrugi čevelj. Tuđi grob sam je brez okrasa. Kamen, iz katerega sta votlina in grob izsekana, je belkaste barve, pomešan z rdečo." Tako opis iz dobe, preden so v Jeruzalem prihrumeli Perzijci in cerkev požgali. Bizantinski cesar Heraklij je cerkev obnovil. Božji grob ni bil utrpel škode. Že leta 637 pa so mohamedanci zasedli Jeruzalem. Sprva so svete kraje puščali pri miru. Sele egiptovski vladar Al Hakem je dal leta 1010 cerkev božjega groba podreti do tal in razdejati z njo vred tuđi prvotni Kristusov grob. Kristjani so sicer kmalu dobili dovoljenje, da si postavijo novo svetišče, toda stare grobnice ni bilo več. Morali so posnetek sezidati iz rezanega kamna. Tako je nastala zdaj nekakšna kapelica okrogle oblike s ploščato streho in stolpičem na vitkih stebrih. Romarji, ki so v Jeruzalemu videli ta posnetek prvotnega Kristusovega groba, so prinesli zamisel o tem v Evropo. Tako ima kapucinska cerkev v Eichstadtu na Bavarskem precej natančen posnetek jeruzalemske kapelice iz leta 1194. Jeruzalemska kapelica je začela počasi razpadati. Frančiškani, ki so bili varuhi svetih krajev v Palestini, so dali leta 1555 postaviti novo kapelo. Pri tem so našli ostanke pravega Kristusovega groba. Nova kapelica je bila podobna stari, razlika je bila samo v slogu. Zahodni svet pa je dobil sele leta 1620 natančen opis te kapelice. Objavil ga je frančiškan p. Bernardin Amico. Zdaj so začeli stavbeniki tuđi po Evropi zidati kapelice božjega groba kot bolj ali manj natančne posnetke kapelice v Jeruzalemu. Vdobi protireformacije so segli na katoliški strani po najrazličnejših sredstvih, da bi stari veri utrdili ugled in veljavo in ji dali novo privlačnost. Božji grob kot središče bogoslužja na veliki petek je bil že takšno sredstvo. Sele iz 16. stoletja nam je znano, da so frančiškani na veliki petek v sprevodu nesli hostijo do božjega groba in jo položili vanj, kakor so nekoč položili v grob Kristusovo telo. Obred se je pozneje še razvil. Poleg hostije v monstranci, oviti s tančico, so jeli polagati v grob križ, nazadnje pa podobo ali kip mrtvega Kristusa. Božji grob je zdaj našel mesto na stranskem oltarju, po možnosti v stranski kapeli. Uporabljalo se je mnogo zunanjih sredstev: glasbo, gledališče, barvno razkošje, kar naj bi privlačilo tuđi drugoverske množice. Božji grob je kot nalašč ustrezal načinu jezuitske protireformacijske dejavnosti. Ob razkošju jezuitskih božjih grobov je, se zdi, otemnel ćelo sloves kapelic božjega groba. Vzgled le-teh so začeli posnemati tuđi po farnih cerkvah. Kapele božjega groba So bile razmeroma maloštevilne, božji grob v "novem načinu" pa si je mogla omisliti malone vsaka farna cerkev: kulise z ozadjem je znal naslikati tuđi preprost domač slikar, ki se je pač vzgledoval ob slavnejših vzornikih. Med temi je omeniti slikarja Antona M. Favenza (1728-1779), ki je leta 1765 naslikal štiri vrste ' kulis za božji grob pri Sv. Joštu nad Vrhniko, pa našega slavnega baročnega slikarja Franca Jelovška (1700 - 1764), ki je za bivšo samostanske cerkev klaris v Mekinjah pri Kamniku naslikal enega izmed največjih božjih grobov te vrste na naših tleh. Pozneje je vpletel igrivi barok v ta "apparatus", kakor so ga imenovali, polno nebistvenih stvari. Iz božjega groba je nastalo, kakor ja napisal leta 1780 salzburški škof Hieronim, navadno "nagrobno gledališče" (Grabtheater): lučke so se vrtele v njem, ribice so plavale, kar si je je znal izmisliti tedanji čas, je tod našlo mesto. Vse to je odvraćalo pozornost vernikov od glavnega, od Rešnjega Telesa v monstranci, od kipa mrtvega Kristusa v grobni votlini in od na tleh ležečega razpela, ki mu je treba poljubiti petero ran... Zato so v strogih reformah pod cesarjem Jožefom II. božji grob dopustili samo na Dunaju, prepovedali pa po vsej Avstriji. Sele nekaj pred letom 1800 so prepoved umaknili. Kulise, ki so jih znali župniki spretno poskriti, so smele spet na dan. Toda treznejši okus je ohranjal zanaprej v božjem grobu le tisto, kar vanj spada. Edini 9MI KTTSWSS5\IM PRAZNIKIIN OBIČAJI NAŠI PESNIKI Božji grob Jože Opalk ostanek iz baročne dobe so nemara barvaste steklene krogle, ki za njimi gore oljenke ali žarnice. Polagoma izginjajo tuđi stare poslikane kulise. Veliki slovenski arhitekt Jože Plečnik je ustvaril v frančiškanski cerkvi v Kamniku primer modernega božjega groba. Tuđi frančiškani v Ljubljani so pred časom odstranili prejšnji božji grob in sprejeli nov način prikazovanja božjega groba. Ljudstvo slej ko prej prihaja na veliki petek "božji grob molit". V Ljubljani je navada, da je treba obiskati vsaj pet, če ne sedem božjih grobov. Morda se ta ali oni težko loči od starega načina božjega groba. To je bilo zmerom tako. Novi rod se mimogrede privadi novim oblikam. Povzetek: N. Kuret Med zimo in pomladjo. Zapisa!: Franc Veider KOVINSKE ZAŠČITNE IN PROTIVLOMNE MREŽE ZA OKNA IN VRATA 60LDI d.o.o. Tel.: (+386)64 45 129 Psiček laja hov, hov, hov. Jutri pojdem spet na lov. Na gorice po smiče, Po volkove po volčiče. Puške bodo pokale, In zverine v gozdu stokale. Psiček laja hov, hov, hov. Jutri pojdem spet na lov. Mačka mijavka mijav mijav. Miška vredna sedem krav, Miška teče pek, pek, pek. Jaz jo gonim tek, tek, tek. Miška zlomi si nogo, Jaz jo primem v usta znjo, Dve za zajtrk, dve kosilo, Tri večerjo ni obilo. Mačka mijavka mijav, mijav, mijav. Miška vredna sedem krav. Koza vpije mekeke, Volk me stisnil je v zobe, Kje sta kozel in kozica, Da ne priđe volk, volčica, dudeldu, ki Ovita brez domu. Volk za grmom sivi tat, Plane kozi skok za vrat, Koza vpije mekeke, Volk me stisnil je v zobe. Krava v senci, muka mu, Jaz bi rada šla domu, Caka mene tele v hlevi, A predolgo je do drevi, Volk pa modro govori, Tele naj še potrpi, Da pastirček ruri ru Rog zatrobi nam glasno, Krava v senci, muka mu, jaz bi rada šla domu. Konjic vriska ihaha, Dobro biti je doma, sena dosti, ovsa dosti, Nič ne vemo kdo se posti. Ali kadar popotujem, popotujem In cestujem, kolo vozim, sedlo nosim, Lačen hodim, slame prosim, Konjic vriska ihaha, Dobro biti je doma. Zajček dolgouhi ti, Kam se ti tako mudi, Čakaj, rad bi te u/e/, In na dom svoj vzel, Dlačico bom gladil ti, A v teku boš me vadi! ti. Ne utegnem, zajček de, Moje dolge so ceste, V deteljo me sili glad, A v gozd me vabi hlad, Če pa rad imel me ti, Pa na rep mi daj soli. Veseli nas, da se v tej rubriki oglašajo tuđi naši starejši občani. Naslednjo nam je poslal g. Jože Opalk - Ukarjev ata. Morda se vam bo zdelo besedilo nekoliko znano, vsekakor pa je gospod Opalk dodal deberšen del svojega humorja. Uredništvo ji^aiB: Rok Burja Prepozno je sedaj, ko se razbilo je zrcalo, a še vedno odseva. Prepozno je za objem, tvoji poljubi mi zdaj režejo srce. Odšel je topel vonj po spočetju za vedno. Minila je pesem ptić, raztrgal se je plašč biserovine. Odtujena tvoja dlan drsi prek črepinj spominov, in prav je tako. Zakaj prah te oslepi in prah te oživi. Razblinile so se kaplje drhtenja pod drevesi, vonji rož zapolnjujejo temo. Mrtva podrast pod koraki mojega gozda. Utihnil je stalen piš vetra. Hlađen glas reke mi opira tresočo se roko. Zaženem se v valove čustvene golote in morjemki me obliva, je prazno. Gora Srkam žile tvojega skalovja. Odprte in mogočne oči razpirajo otrple strahove. Beg iz dna. Mokra notranjost časa seka razbežane dvome. Tihi obiski vesolja. Drevesa rastejo, to je kompromis z menoj. Ni več razpadlih solz. Listje pokriva hladne grobove. Utripanje sveč ponazarja počasno dihanje duš. Nebo, ki se odpira. Od vseh imam najrajši njo. Ne govori, ne beži. Razume. Je trdna in visoka. Njen čar je v večnosti, ki je jaz nimam. Zajamem pogled in ga podarim vetru. Z njim odplava list mojega glasu in zato zaprem oči. Poljub se dotika škrinje moje žalosti. VIDEO csmr* MMSiMJI m . NAŠI PESN1KI . Rok Burja Golob in vrtnica Znak miru je tale ptič, a za njim je tiranija. Udarec pekoč, v rokah je bič. Iz glasu se sliši ironija. Ljubezen pojmuje tale svet, skriva pa samo laži, od katerih naivno sem prevzet v opojnem deliriju noči. V prostosti tiha bolečina, v okovih blažen je ovoj, podnevi prhka mesečina, sredi vojne varen je pokoj. Resnica je le prah v čaši vina, mir pa klic v naslednji boj. Miro Bregar "LOBO" Miro Bregar vam je gotovo že znan, saj so bile njegove pesmi že objavljene tuđi v Mengšanu. Ražen dijaških let, ki jih je preživel na Primorskem, že od rojstva živi v Mengšu. Vse življenje je posvetil iskanju notranjih resnic, bistva realnosti in bivanja znotraj in izven meja mističnega ter želei izkoristiti in doživeti tisto, kar nam je ponujeno. Svoja spoznanja in razmišljanja pa je v materialni svet prenesel z umetnostjo. V najstniških letih se je ukvarjal z fotografijo, kasneje pa predvsem z pesniškim ustvarjanjem. 0 In njegov pesniški prvenec z naslovom "LOBO" je hkrati tuđi prvi v seriji iz Zbirke AURORA. Zelo dobro recenzijo pesmi je napisal odličen filozof Miklavž Ocepek, zato jo na tem mestu podajam, saj je v njej bistvo zbirke, skriva pa tuđi osebnost Bregarja. "IV/liro Bregar, novo porajajoče se ime v IVrnladi slovenski pesniški generaciji, je zagotovo zanimiv pesnik. Njegovo pisanje ne sledi spogledovanju z duhovnostjo moderne umetelnosti. Je avtentičen iskalec in raziskovalec notranjih spoznanj, ki jih današnji, tehnološko usmerjeni svet tako pogreša. Za ceno lastnih ran in divjanja po neslutenih svetovih šamote nam razkriva rane te svoje svobode, če ne ćelo osamljenosti. Kaj bi lahko bilo to drugega kot krik po človeku, ki ga nosi v sebi vsak izmed nas? In vendar, kakor da se danes niti Miro Bregar - "LOBO" med Ijudmi ne počutimo več domače? Smo izgubili ali pa zapravili pravico biti človeški? Zakaj se v Bregarjevih pesmih tolikokrat omenjajo živali, ki so prevzele toliko slabega od človeka, da so že skoraj izgubile svojo živalskost? Kot, da bi bili "podganji kakci" kaj bolj smrdljivi od človeških? Kljub vsej prizadetosti nad "dokončno resnico" o "zamegljenem pogledu", ki oblikuje sliko sveta današnjemu človeku, Bregar še vedno ne pristaja na beg. Njegove pesmi se ne izlijejo v patetično samopomilovanje, kjer bi zaradi trnja ne znal več občudovati cvetov. Še vedno je ostalo toliko nedorečenega, še vedno je toliko lepih stvari, ki si jih naj bi podarili, še vedno je toliko dotikov, ki si jih lahko izmenjamo! Ob vsem tem prezreti drugega pomeni prezreti samega sebe, lastno ustvarjalnost, lastno pesem. Na obzorju rešitve se tuđi Bregarju prikaže človek-ženska v vsej svoji prvinskosti, iskrivosti, iskrenosti in tuđi poniglavosti. Raven človeških odnosov, ki se tu izrisuje, ni več idelaizirana. Le še v času spomina pade kakšna senca mrakobe. Vrednota si je izborila nov pomen. "Moj sram je čist", pravi Bregar! Ker si, te rabim, ker si, te spoštujem! Lobo je namenjen tuđi k tebi!! Miklavž Ocepek Da boste lažje ocenili vrednost Bregarjevih pesmi, objavljamo nekaj pesmi iz zbirke. Povedati je treba še, da je knjiga izšla s podporo Urada Republike Slovenije za mladino, Občine Mengeš in s pomočjo sponzorjev: Lek, Ljubljana, CMT, d.o.o., Mengeš, Opti- com, Mengeš. IBMinBlSBiiBl Slovenska 30, Mengeš U rad ne ure vsak dan od 16. do 18. ure Informacije po telefonu 061/737 089 Vožnja takoj na voziiih GOLF DIESEL in RENAULT 5 Krvaveči Lobo Preko polj Preko noči Sam samcat Potujem v dalj Kot kojota brez kril me vabi šamota Neizpeta pesem v crni pesmarici! Bežanje Ne odhajaj. Toliko je še nedorečenega. Prinesel sem ti cvet zadnjega potovanja. Vsak trenutek je svečana iskrenost moje resnične Ijubezni. Hoćeš - Ne smeš. Pojdi! Samoljub (zapornik) Dvanajstkrat dnevno pretepeni samoljub. Vsakodnevni ducatni ritem. Ob vodi, algah - Ob podganjih kakcih. Obešen za noge, viseč z glavo navzdol, je bil svet videti drugače(n). Kakšen?! Kako drugačen? Tega ni priznal nikoli... Med (Vmes) Med nebom in zemljo. V davnem prostoru. Z Ijubeznijo na mehkih ustnicah pozabe. Bilo je rojeno - Bosonogo srce. Med dnevom in nočjo. Nemoćno z nasmehom postaranega. Vrednota Dosegel je vse. Vsaj mislil je tako. Vse v življenju. Ostal je brez skurbane žene, otresel se je barskih klavirjev. Ter postal vrednota, katere ni nobeden opazil. Blaž Janežič mm&jsm #6 NAŠ VRTEC fi|B||iB Nas vrtec GOBICA Otroci iz skupine "PETEUNČKI" iz vrtca "Gobica" Mengeš so odgovorili na vprašanja: Zakaj imamo radi(a) mamico? Zato, ker nam kuha. (Katja S.) Zato, ker me ima rada. (Katja K.) Zato, ker mi je kupila igrice. (Rok P.) Zato, ker mi kupuje sladkarije. (Žiga) Zato, ker se z menoj igra. (Sabina) Zato, ker plačuje elektriko. (Rok P.) Zato, ker mi je rodila bratca. Zato, ker me je vpisala v vrtec, kjer se imam lepo. (Lara, Nadja, Katja K....) Zakaj imamo radi očka? Ker se skupaj igrava z lego kockami. (Žiga) Zato, ker mi kaj prinese. (Katja S.) Ker se vedno z menoj igra. (Rok P.) Ker služi denar. (Nadja) Zato, ker se skupaj igrava. (Petra J.) Zato, ker z menoj gleda televizijo. (Rok V.) Zato, ker ima tuđi on rad mene. (Petra T.) Zato, ker nas pelje na sprehod v gozd. (Katja K.) Zato, ker mi popravi igrice. (Aljoša) Zato, ker mi pomaga pospraviti sobo. (Katja L) Zato, ker me pelje na stolp na Rasico, od tam se vse vidi, tuđi naša niša. (Eva) Kdo so sorodniki? Tišti, s katerimi se mi poznamo. (Rok S.) Mama in ata. (Katja S.) Teta in stric. (Rok P.) Tišti, ki nas pazijo, ko ni doma mamice. (Katja S., Rok V.) Tišti, ki so prijazni. (Dejan) Tišti, ki so veseli. (Katja L.) Tišti, ki me poznajo. (Katja L.) Tišti, ki nam kuhajo. (Katja K.) Tišti, s katerimi gremo lahko na počitnice. (Katja L.) Tišti, s katerimi gremo na piknik. (Katja S.) Tišti, h katerim gremo lahko na počitnice ali pa na obisk. (Rok P.) Tišti, ki nas peljejo k dedku ali babici. (Šaša) Tišti, s katerim gremo na večerjo. (Katja S.) riAkriu Kaj je družina? Družina je, da imamo družbo, da se igramo in da nam ni dolgčas. (Katja S., Lara, Šaša) Družina je to, da smo skupaj očka, mamica in otroci. (Lara) Družina je to, da nam kdo kuha. (Katja S.) Družina je to, da se imamo radi. (Sabina) Družina je to, da se imamo lepo. (Tamara) Družina je zato, ker imamo očka in mamico. Družina je to, da nas kdo stisne. zapisala Olga Bernik ■ Zor Vrtec SONČEK Uspela prireditev Vsredo, dne 20. marca je bila v počastitev materinskega dne in dneva pomladi prisrčna prireditev v vrtcu "Sonček" in v Kulturnem domu v Mengšu. Uspel nastop so pripravile prizadevne vzgojiteljice vrtca s svojimi varovanci. Po tej poti se iskreno zahvaljujem vsem tuđi nastopajočim otrokom. S svojim lepim nastopom so otroci navdušili vse gledalce, ki jih je bilo veliko. Poleg mamic, ki jim je bila namenjena lepa prireditev, je bilo med navdušenimi gledalci, tuđi veliko očetov, ki so prav tako kot mamice potrebni otrokom za njihov razvoj in skrb. Otroci so naša Ijubezen, sreča, bodočnost, pa tuđi skrb in bolečina. Tega se vsi zavedamo. Pomagajmo jim, da bo njihovo otroštvo lepo, sončno, brez temnih, razburkanih oblakov, ki bi na kakršen koli način skalili njihovo brezskrbno otroštvo. Danica Židarić oči »fM MENGŠAN MSKJSE&K] I m J IZOBRAŽEVANJE Zgodnje učenje angleškega jezika To, da se otroci začnejo učiti angleškega jezika že v vrtcu oziroma v predšolskem obdobju, danes sploh ni več novost. Tako je tuđi v vrtcu Gobica v Mengšu, kjer tečaji angleškega jezika potekajo v okviru podjetja Ml AMIGO že nekaj let. CILJ Cilj zgodnjega učenja angleškega jezika zagotovo ni naučiti otroke čim več besed, fraz, pesmi v tujem jeziku, temveč sta poglavitna dva cilja: 1. vzbuditi in obdržati pri otrocih motivacijo za učenje angleškega jezika 2. otrokom omogočiti uporabo angleškega jezika. Tako lahko otroci razvijejo pozitiven odnos do učenja angleškega in drugih tujih jezikov, kar vpliva tuđi na kasnejše učenje. NAČIN DELA Razvojno pogojene značilnosti otrok v predšolskem obdobju zahtevajo posebne oblike dela pri učenju angleškega jezika v tem obdobju. Učenje poteka ob igri, petju, včasih tuđi plesu. Otroci imajo kratko koncentracijo, zato se mora vsakič zvrstiti več aktivnosti, ki pritegnejo njihovo pozornost. Nastop Otroci so (po Piagetu) še na predoperacionalni stopnji ali pa že na prehodu v fazo konkretno- logičnih operacij, zato potrebujejo veliko konkretnih izkušenj, ponazoril, od plakatov, slik, kart, knjig, zvočnih posnetkov... Otroci še ne znajo brati, zato so vezani na slikovno gradivo, ki se lahko dobro povezuje z avdio kasetami. Pri delu je potrebno zadovoljiti vse Delovno. tri tipe otrok: vizualne, avditivne in kinestetične. Včasih poteka učenje tuđi z igro vlog, ko učitelja izberemo med otroki, kar jih zelo pritegne. Tuđi na rojstne dneve in druge praznike ne pozabimo. Zapojemo kakšno pesem, morda nas ćelo kateri izmed otrok preseneti z dobrotami. Vsaj enkrat letno se otroci staršem predstavijo na nastopu, na katerem pokažejo, kako napredujejo. ORGANIZACIJA DELA V vrtcu Gobica je zanimanje za učenje angleškega jezika razmeroma veliko, saj tam potekajo tečaji v kar treh skupinah. V eni skupini je od osem do dvanajst otrok. Srečujemo se dvakrat tedensko po eno šolsko uro, s III. stopnjo (najstarejšimi) pa enkrat tedensko po dve šolski uri v prostorih podjetja Ml AMIGO. Starši otroke vpisujejo večinoma v 60-urne tečaje, ki trajajo od oktobra do maja, možen pa je tuđi vpis v 30-urne tečaje. VLOGA STARŠEV Bolje je, kadar vloga staršev ni le ta, da otroka vpišejo v tečaj. Pomemben vpliv na otrokovo zanimanje in učenje ima že samo spodbujanje s strani staršev. Se bolj učinkovito je, če doma skupaj z otroki kdaj prelistajo kak EtFlfl MMSl&KI IZOBRAŽEVANJE VAŠA POŠTA Zgodnje učenje angleškega fezika Včasih kar na ileh. slikovni slovar, zapojejo kakšno pesmico, ali se igrajo kakšno igrico. Nekateri starši so pri tem zelo uspešni, kar se kaže tuđi pri otrokovem zanimanju za učenje in napredku. Povedali so mi, da se gredo nekateri otroci doma tuđi igro vlog, so sami učitelji in poučujejo svoje starše, sestre, brate. KAKO NADALJEVATI? Tako poteka zgodnje učenje angleškega jezika v predšolskem obdobju, ki pa naj se ob vstopu v osnovno solo ne prekine. Najbolje je, da otroci že v 1. razredu nadaljujejo v skupini, ki jo v podjetju Ml AMIGO imenujemo nadaljevanje vrtca. To omogoča mehkejši prehod od zgodnjega učenja angleškega jezika k poznejšemu, ki je del vzgojno-izobraževalnega procesa v osnovni soli. tekst in foto: Damjana Trobec Nasmejani, čeprav nismo na igrišču. V premislek Vedno sem vesel, kadarkoli se lahko pogovorim s katerim koli svetnikom Občinskega sveta Občine Mengeš. Tuđi tokrat je prilika nanesla in potožil se je moj svetnik. Ko smo se leta 91. osamosvojili, smo v eforiji proslavljanja skoraj pozabili na preteklost in na ljudi, ki so nam to preteklost krojili. Pa saj je tuđi bilo težko s prstom pokazati na njih. Prebarvali so se namreč v celotno paleto današnjih strankarskih barv, se poskrili, potuhnili ali vtihotapili v različne stranke, ćelo v tište najbolj crne. Tišti pa, ki so nekako ostali javnosti na očeh, so zagnali vik in krik o revanšizmu, o drugačnih krivicah, da so odnehali ćelo tišti najbolj glasni, ki so trpeli v časih partijskega enoumja. Kakšen revanšizem lepo vas prosim? Kdo pa je sploh odgovarjal za povzročeno trpljenje in zlo Slovenskemu narodu v letih rdeče diktature? Včasu, ko smo našo obubožano državo postavljali na noge, se je ta rdeča pošast potuhnila, delovala skrivaj preko svojih v raznih kumrovških šolah izšolanih mladcev, po vseh strankah raztresenih in pod plaščem demokracije delujočih. Po zadnjih lokalnih volitvah, pa so v marsikaterem okolju začeli dvigovati glave prav tišti, ki so nam krojili 45-letno usodo. Tako nekako se zadeve vrtijo tuđi v Mengšu. Pri sprejemanju proračunskega memoranduma so se svetniki levo usmerjenih strank kar po vrsti spotikali ob novo - ustanovljenem Muzeju Mengeš. Sliši se, da se nikakor ne strinjajo s tem, da bi iz proračuna plačevali samo Muzeju Mengeš, ker je pač edini, ki je v Mengšu predložil program. Na veliko govorijo o razpisih o ustanavljanju javnih zavodov. Nikakor jim ni všeč, da je Muzej ustanovilo KDF Jelovšek. Ve se kateri struji pripada to društvo, pa čeprav je edino v Mengšu že ob registraciji imelo v svojem programu, varovanje in očuvanje zgodovinske in kulturne dediščine. KDF Jelovšek je ustanovilo ZAVOD Muzej Mengeš in ne - poudarjam - Javnega zavoda, ki na veliko črpa proračunska sredstva. Vendar zaradi nekakšne "predvidevane usmeritve" to določenim Ijudem v Mengšu ni pogodu. Pri tem pa ne ponujajo nikakršne alternative. Na splošno izrečeni stavki kot so: "Moramo ali morali bi, potrebno bi bilo ali potrebujemo Javni zavod, več ponudb, da bi se lahko odločili". Takšne in podobne razprave še nikoli nišo razrešile nobenega problema in tuđi očuvanja naše kar bogate dediščine v Mengšu ne! &$MŠtM$ 1*9 J VAŠA POŠTA V premislek a ne bi vedel, da je takšen odnos samo litična manipulacija, bi bil prepričan, da je čuvanje kulturne dediščine y Mengšu nepomembno nekaterim svetnikom. Žal so med njimi tuđi taki, katerih poslanstvo je kultura in vse kar je z njo v zvezi. Najraje bi razglasili vsej Sloveniji, da nas zgodovinska in kulturna dediščina ne zanima, da ne rabimo nikogar, ki bi skrbel za očuvanje le-te in še posebej ne, če dotični ni iz "naših vrst". Zato pravim, da se preteklost oglasa, da dviga glavo tista sila dolgih povojnih let, ki je onesrečila celotno Vzhodno Evropo za nekaj generacij vnaprej. Drugače misleći so bili drugorazredni državljani. Upam, da se to ne bo ponovilo, kajti po nekaterih mišljenju "drugorazredni" nišo sposobni čuvati našo dediščino, ali vsaj ne spodobi se. Pričakoval bi, da bodo vsi kulturni Ijudje v Mengšu pozdravili ustanovitev Muzeja, podprli po svojih močeh dejavnost s katero se ukvarja, ali pa vsaj škodovali ne, če že nimajo moči in volje drugače pomagati. Optimist Objekt Slamnik Vpolemiko o objektu Slamnik se je v zadnji številki Mengšana vključil Stane Lužar, ki je - citiram: "osebno prepričan, da moramo vsi občani delati le za dobrobit Mengša^ Mengšanov in nič drugega" - konec citata. Vendar ne gre za kateregakoli Mengšana, ki izgoreva za dobrobit Mengša in Mengšanov, ampak za direktorja Splošne zadruge Mengeš. Direktor mi najprej priznava, da je "zgodba nadvse strokovno, natančno in lepo napisana". Jaz mu enake ocene za njegov odgovor ne morem dati. Kljub temu, da direktor mojim podatkom in trditvam ne oporeka, da ne navaja novih dejstev ali dokazov, da niti ne poskuša argumentirano polemizirati z mojimi stališči ter kljub temu, da gre v primeru objekta Slamnik za strankarsko obračunavanje in oslovo senco. Dopušča pa tuđi možnost, da gre za pravne napake, glede katerih pa pravi, da so - citiram: ".... v primerjavi z dogajanji kršenja pravnih norm v državi Sloveniji, zanemarljive. Poglejmo samo malo okrog sebe: kaj se dogaja z lastninjenjem v naši državi, tuđi v Mengšu! Pa skoraj nič oz. nič se še ni zgodilo. Saj skoraj Objekt Slamnik vsi odgovorni molčijo, sodišča ne delajo. Čeprav gre za krajo!" - konec citata. K le, gospod direktor! "Objekta Slamnik" si INIniso izmislile mengeške politične stranke. Ta objekt tuđi ni predmet njihovih "obračunavanj". Najboljši dokaz, da ta Vaša teza nima nobene osnove, sta razprava in glasovanje o tem vprašanju na seji Občinskega sveta dne 7. 2. 1996. Vseh 15 na seji prisotnih članov Občinskega sveta, ki prihajajo iz petih različnih strank, je soglasno sprejelo sklepe o takojšnjem prenosu lastništva objekta Slamnik od Vaše zadruge na Občino Mengeš s pogodbo ali tožbo. Med pomembnejšimi odločitvami Občinskega sveta je bila to do sedaj ena redkih, ki je bila sprejeta soglasno. Podobno je bilo tuđi na seji dne 19. 7. 1995, ko je Občinski svet sprejemal odločitve ob obravnavi poročila nadzornega odbora o objektu Slamnik. Če pa za strankarsko obračunavanje štejete številne hude kritike in očitke, ki so bili izrečeni in napisane županu v zvezi z njegovimi prekoračitvami pooblastil in kršitvami predpisov. Vas moram spomniti, da je v demokraciji vsaka javna ali politična funkcija pod kritičnim očesom javnosti, kamor vsekakor spadajo tuđi politične stranke. Naš župan seveda ne more biti izjema tuđi, če bi Vi tako želeli. Utemeljenosti teh očitkov in kršitev do sedaj ni uspelo ovreči še nikomur, tuđi Vam ne. To poskušate storiti s parolo "saj delamo samo za dobrobit Mengša in Mengšanov", s katero opravičujete številne nezakonitosti, nesmotrnosti in ćelo nespametnosti. Vse, česar ne morete skriti pod plašč te parole, pa označite s strankarskimi obračunavanji oziroma razprtijami. Kar pa se tiče Vaše pogruntavščine o strankarstvu, ki naj bi bilo po vaše HOBI posameznikov, vam moram oporekati z ustavo iz leta 1992, ki politične stranke določa kot enega od temeljev politične ureditve naše države. Gre za organizirane subjekte, v katere se vključujejo posamezniki po svojih političnih prepričanjih, programskih izhodiščih, ipd., in preko katerih se tako uresničuje pluralizem pri urejanju javnih zadev. Mesto za uresničevanje hobijev posameznikov pa so društva in druge oblike civilnega in zasebnega udejstvovanja. Morda pa ste vi svoje direktorovanje vzeli za svoj hobi? K je, gospod direktor! Tuđi za pravne napake I \lne gre v tem primeru. Gre za mnogo več kot pravne napake, ki naj bi jih storil ta ali oni. Tu gre za sistematične kršitve in obid več zakonov s področja denacionalizacije, financiranja občin, zadružništva in lokalne samouprave, pa še Občinskega statuta povrhu. Pri tem pa je bila aktivno udeležena tuđi Vaša zadruga. V korist svoje in županove zadruge ste dali vknjižiti solastninsko pravico objekta Slamnik do 13/38. Očitno ste zadrugo v ta namen dne 9. 12. 1994 tuđi ustanovili in jo 16. 6. 1995 na sodišču registrirali. Očitno je, da ni bil namen ustanovitve zadruge v tem, da bi zadruga dejansko delovala in poslovala, saj na svojem sedežu ni izobesila niti firme. Do sedaj tuđi še ni sklenila nobenega posla, ražen obravnavanega, seveda. Očitno je tuđi, da so obstajale močne želje po razdelitvi neodplačno pridobljenega deleža med člane zadruge. V pogodbi o pridobitvi solastninskega deleža 13/38 objekta Slamnik z dne 25. 12. 1995 ste dobesedno zapisali: "V primeru prenehanja zadruge se premoženje zadruge v skladu z 48. členom zakona o zadrugah razdeli med člane v sorazmerju z njihovimi deleži". To določilo je sicer v nasprotju z zakonom o zadrugah, pa ste ga kljub temu podpisali! Če ne bi bilo kritičnega očeša javnosti in strank, bi se razdelitev zadružnega premoženja med člane lahko kaj hitro tuđi zgodila. Za dosego tega cilja niti ne bi bilo nujno zadruge likvidirati, saj bi že vsak povprečno usposobljen računovodja ali direktor znal "preliti" premoženje iz zadruge med člane. Takšno možno in verjetno posledico pa je definitivno preprečil Občinski svet s sklepi z dne 7. 2. 1996. Pri tem je zanimivo, da je župan na isti seji obvestil člane Občinskega sveta, da je pred dnevi Občino Mengeš včlanil v to Vašo Splošno zadrugo Mengeš (kar je bila nadaljnja prekoračitev pooblastila ter kršitev zakona in statuta!). Prepričeval je občinske svetnike, da so s tem v celoti zavaravani interesi Občine Mengeš, ker ima v zadrugi većinski delež. Izkazalo pa se je, da je to daleč od resnice, zaradi česar je moral od članov Občinskega sveta poslušati zmerljivko, da je lažnivec. Vse skupaj je torej žalostno, toda resnično! Ne recite, gospod direktor, da je zgoraj citirano določilo našlo svoje mesto v pogodbi slučajno ali pomotoma. Kaj takega vam pri najboljši volji ne bi mogel verjeti. Dokler z županom Občinskemu svetu ne bosta predložila kakšnih verodostojnih dejstev in dokazov, imamo glede zakonitosti Vajinih ravnanj in tuđi Vajinih poštenih namenov Mengšani pravico imeti mnenje, ki je ■ZO | MIKKaS&IM VAŠA POŠTA različno od Vajinega. Sele potem borno lahko verjeli, da je šio zgolj za napake, ki so prisotne pri vsakem delu. Ce bo župan v kateri od bodočih volilnih kampanj želei ponoviti svoja volilna gesla o svoji poštenosti, bo pač moral prej argumentirano pojasniti, zakaj je v primeru objekta Slamnik tako grobo kršil predpise in prekoračil svoja pooblastila. Da je bilo spoštovanje zakonitosti v tej zadevi postranskega pomena, je jasno tuđi Vam. Ker ste bili eden od akterjev, Vašo prispodobo o oslovi senci in oceno o zanemarljivosti pomena kršitev predpisov, štejem le kot način Vaše obrambe. Za kršitve, ki naj bi jih po Vašem storili drugi, najdete mnogo bolj oštre besede in kritike. Tuđi krajo omenjate. In Mengeš tuđi?! V zaključku svojega odgovora bralcem dajete neke vrste "računovodski izkaz". To področje mnogo bolje obvladate od mene, kljub temu imam zoper njega utemeljene "pridržke". Občina Mengeš je tovarni Induplati res plaćala približno 650.000 DEM. Ta številka naj bi predstavljala vlaganja tovarne Induplati v objekt Slamnik v času, ko ga je imela v uporabi. Ker o visini vlaganj do sedaj Občinskemu svetu nišo bili predloženi nobeni dokazi ali dokumentacija, dvomim, da so bila vlaganja res tako obsežna, da bi ćelo za dvakrat povećala vrednost objekta (vrednost objekta ob nacionalizaciji naj bi znašala nekaj nad 300.000 DEM). Mengeških občanov pa nakup ne bo stal le 650.000 DEM, ampak krepko preko enega milijona DEM, ker je bilo za celotno kupnino nezakonito najeto posojilo pri banki. Torej - v pasivo vknjižite tuđi bančne obresti (banka po pogodbi obračunava revalorizacijo in tuđi realne obresti po stopnji 12% letno), stroške zavaravanja kredita in druge stroške! Sedanja vrednost objekta je res približno 1,650.000 DEM. Vendar pa je bil objekt dne 15. 11. 1993, ko ga je Tovarna Induplati z najemno pogodbo dala v najem Krajevni skupnosti Mengeš, vreden le 950.000,00 DEM, ali pa še manj. Razliko v znesku 700.000,00 DEM pa predstavljajo vlaganja Krajevne skupnosti Mengeš in Občine Mengeš v ta objekt ter vlaganja sedanjih najemnikov. Vlaganja slednjih se bodo amortizirala v primerno dolgi najemni dobi. Če bi iz kateregakoli razloga Objekt Slamnik prišlo do izpraznitve poslovnih prostorov pred amortizacijo vlaganj, bo Občina Mengeš soočena z upravičenimi zahtevki najemnikov na vračilo neamortiziranega dela vlaganj. Torej - tuđi vlaganja Krajevne skupnosti in Občine Mengeš ter neamortizirana vlaganja najemnikov vknjižite v pasivo! Kupili smo torej hišo, katero smo v celoti plaćali z dragim kreditom. Noben do Kupili smo torej hišo, katero smo v celoti plaćali z dragim kreditom. Noben dober gospodar tako ne kupuje nepremičnin. To še posebno velja v tem primeru, ker kupljenega objekta Občina Mengeš še dolgo vrsto let ne bo mogla uporabljati zaradi vlaganj najemnikov oziroma amortizacije teh vlaganj, pri čemer pa še danes ne vemo, v katere namene ga borno sploh uporabljali, saj tega noben občinski akt še ni definiral. Ves ta čas borno imeli dodatne stroške z objektom, saj je znano, da gredo stroški investicijskega vzdrževanja v breme lastnika, v breme najemnika pa stroški rednega vzdrževanja. Če bi želeli pridobiti objekt v posest in uporabo pred amortizacijo vlaganj, borno morali v letnih proračunih odpirati dodatne postavke. Pa še do sporov z najemniki lahko priđe. Gospod direktor, račun se torej ne iziđe. Krajevna skupnost Mengeš je v letu 1994 z objektom imela izgubo v visini 1,569.699,00 SIT, ker so celotni stroški za ta objekt znašali 8,572.376,00 SIT, dohodki od najemnikov pa le 7,002.677,00 SIT. Tuđi Občina Mengeš ima s tem objektom izgubo. Za leto 1995 je račun pokazal, da ta izguba znaša približno 100.000 DEM. Za približno toliko so bili namreč stroški (vračilo glavnice in obresti ter drugi stroški) višji od dohodkov (najemnine). Kako bo v prihodnjih letih, borno še videli, vendar pa pozitivnega rezultata v tem tisočletju še ni mogoče pričakovati. Proračun Občine za leto 1996 predvideva odplačilo glavnice v visini 9,240.000,00 SIT'ter 5,160.000,00 SIT obresti, skupaj torej 14,400.000,00 SIT, kar znaša približno 158.000,00 DEM. Predviđeni pa so seveda tuđi vzdrževalni stroški, popravilo kanalizacije ipd. Če bo občinska uprava od najemnikov uspela izterjati celotno najemnino po pogodbah, ki letno znaša približno 83.000,00 DEM, bo primanjkljaj v letu 1996 znašal približno 71.000,00 DEM. Glede na neučinkovitost občinske uprave na tem področju v letu 1995 pa je kar realno pričakovati, da bo ta primanjkljaj višji. Da se račun ne iziđe, kaže tuđi podatek, da se vsak tolar vložen v nakup iz dohodkov objekta v povprečju ne bo povrnil prej kot v devetih letih. Doba odplačevanja kredita je namreč šest let, kar v povprečju znaša tri leta, najemnina za pokritje kupnine pa se bo ob dinamiki njene realizacije iz leta 1995 zbirala približno let, oziroma v povprečju 12 let. To bo zgolj pokritje kredita, ne pa tuđi drugih vloženih sredstev in stroškov. Kot je zgoraj navedeno pa o kakšnem profitu še dolgo časa ne bo ne duha in ne sluha. Normalna stopnja profita pa bi morala znašati 10% letno, da bi bila investicija ekonomsko upravičena. Katastrofalno! Grenka resnica in poduk iz tega podatka pa je ta, da smo v letu 1995 del proračunskega denarja namenili za nakup, za katerega ne bi mogli reci, da je bil v "dobrobit Mengša in Mengšanov", kot pravite vi. Tega objekta niste dali Mengšu in Mengšanom! Mengeš in Mengšani smo ta objekt imeli, ga imamo in ga borno imeli tuđi v bodoče ne glede na vsakokratno lastništvo. V njem so se v preteklosti odvijale proizvodne dejavnosti, v sedanjosti pa se v njem odvijajo različne storitvene dejavnosti. Podobno bo v tem in seveda tuđi drugih objektih, tuđi v bodoče. Vedno pa je bilo in bo opravljanje teh dejavnosti v prid Mengša in Mengšanov. Zgrešeno je, če Občina pospešuje te dejavnosti tako, da kupi star objekt, vlaga vanj in ga nato oddaja v najem podjetnikom. Vlaganja naj prepusti njim. Občina pa naj podjetništvo in obrt pospešuje s sprejemanjem ukrepov in aktov iz svoje pristojnosti, ki bodo naravnani tako, da bo Mengeš čimbolj zanimiv za investitorja. Vlogo investitorja pa srne Občina prevzeti in kupovati le takrat, ko je to potrebno, zaradi zviševanja svojih upravnih in drugih nalog, javnih gospodarskih služb, javnih zavodov, kulturnih, športnih in drugih potreb občanov, ipd. V tem je bistvo problema. Občina se je zadolžila za nezakonit namen - za nakup objekta z namenom trženja. Žal v letu 1994 in 1995 z veliko izgubo. Ta denar bi koristneje porabili za urejanje komunalnih ali drugih prepotrebnih zadev v občini. Zgolj zaradi primerjave naj navedem, da je bila ta izguba v letu 1995 večja, kot pa so v istem letu skupaj znašala sredstva za kulturo, šport in rekreacijo. Vlaganja in trženje z nepremičninami naj Občina prepusti gospodarskim subjektom. Menim, da se v tem kaže osnovno nerazumevanje vloge Občine j^ggjH^^L M ' kot osebo javnega prava in javnih financ. Od direktorja zadruge, ki je po stroki ćelo računovodja, bi človek takšno razumevanje pričakoval. Mogoče gre pa samo za sprenevedanje. Ker se tuđi ponujate za zagovornika resnice ob osebnih koristih, vam predlagam, da raziščete pravzaprav komu, zakaj in s kakšnim namenom je bil Zadružni zvezi Slovenije plačan znesek 35.000 DEM, ki je šel v breme naše Občine. Šio naj bi za povračilo stroškov denacionalizacijskega postopka. Iz meni dostopne dokumentacije ni razvidna kakršnakoli specifikacija stroškov, niti to, ali je Zadružna zveza Slovenije kakšne stroške sploh imela. Na koncu se z Vami strinjam, da je bilo publicitete o objektu Slamnik dovolj in nadaljevanje te polemike res ni več potrebno. Potrebno pa je, da se na Občinskem svetu razčistijo vsa še vedno odprta vprašanja, na katera sem opozoril v svojem članku, predvsem pa naj se doreče tuđi nadaljna usoda oziroma namembnost tega objekta. Napravi naj se to, kar bi se moralo napraviti že zdavnaj. Glede na razvojne usmeritve Občine Mengeš naj se ugotovi, ali borno ta, trenutno z najemniki zaseden objekt potrebovali za izvajanje občinskih nalog in pristojnosti, za katere od teh in kdaj. Če tega objekta v bodoče v celoti ali delno ne bi potrebovali za navedene namene, mislim, da je potrebna takojšnja prodaja celotnega objekta ali dela le-tega. S kupnino naj se odplača kredit. S tem bi razbremenili proračunske izdatke, ki so sedaj predviđeni do leta 2002. Hkrati bi bila s tem podana možnost zadolževanja Občine za namene, ki bi jih določili pristojni občinski organi in ko bi bilo to po zakonu tuđi dopustno. Pa tuđi "račun" bi se v tem primeru mnogo bolje izšel. Vesel pa sem, da je po mnogih peripetijah le prišlo do vknjižbe prenosa lastninske pravice tega objekta na Občino Mengeš do celote. Hkrati pa upam, da se nam takšna ali podobna zgodba ne bo zgodila še pri kakšnem drugem objektu. Ali pa ...?! Jože Rožman MENGŠAN VAŠA POŠTA Objekt Slamnik Poštenost je lep dragulj, a žal ni več v modi Beseda poštenost je prisotna v zavesti slovenske samobitnosti in seje kljub več kot tisočletnem kultumemu razvoju ohranila do danes. Akademik prof. Trstenjak v svojih raziskavah ugotavlja, daje slovenska beseda poštenost izraz, ki mu ga ne najde enakovrednega v kakšnem drugem jeziku. S to besedo smo se Slovenci vedno medsebojno identificirali in je ostala samo naša značajska posebnost. Do nedavnega je veljalo, če se je o nekom reklo, da je pošten, je bilo vsakomur takoj jasno, kaj je mislil tišti, ki jo je izrekel, povedati. Prav po tej vrednosti smo se Slovenci razlikovali od drugih narodov, živečih v skupni državi Jugoslaviji. In prav ta poštenost v medsebojnih odnosih je na koncu pretehtala, da smo se razšli. Kako pa je danes z našo slovensko poštenostjo? Še ne tako dolgo nazaj je veljalo, da smo se nepoštenega Slovenca izogibali. Ali je to že simptom, da se vsled tega že drug drugega izogibamo, odtujujemo? Morda je vzrok v tem, da smo včasih govorili o poštenosti, v rajnki Jugoslaviji pa smo si omislili odgovornost, a ne osebno, kot je to navada v razvitem svetu, temveč kolektivno. Vsled temu seje in se še v tovarnah in uradih izgovarja: "Jaz nič ne vem, jaz nisem odgovoren, odgovoren je kolektiv, družba, sistem." V sedanjem času za to krivimo stranke ali na splošno: kriva je demokracija. Ali je res? Demokraciji smo ob osamosvojitvi na stežaj odprli vrata in stranke različnih imen so se kot gobe po dežju razrasle po našem političnem nebu. Po lokalnih volitvah predlani seje podobno dogajalo tuđi v Mengšu, ko smo iz bivše KS postali Občina. Predvolilno vzdušje našega kraja ni zaobšlo. Pojavilo se je šest list s strankarskimi kandidati in tremi kandidati za župana. Seveda je bil marsikateri takratni volilec v dilemi in se je javno spraševal, zakaj takoimenovanadesnica, sedaj se temu moderno reče "pomladne stranke", nišo kandidirale z enim skupnim kandidatom'' No, resnici na ljubo je treba povedati, da smo se stranke "slovenske pomladi" sestale, a se žal nismo našle na skupni valovni dolžini (6.11.1994). Takratni predsednik KS je povedal, da sploh ni nameraval kandidirati, da pa seje odločil zato, da bo razkrinkal neupravičeno bogatenje posameznikov v Mengšu. Na vprašanje, če se to nanaša na objekt Karo in sporno križišče ob njem, ki bi že moralo biti semaforizirano in cesta asfaltirana, je bil odgovor pritrdilen. Predstavnika SKD sta na tem sestanku menila, da je to neprepričljiv argument za kandidaturo: v kolikor se dogajajo nepravilnosti, je kot predstavnik KS, ki je uradno udeležena v tem primeru, dolžan ukrepati, posebno pa še, če so utemeljeni sumi o tem, kar se govori. Občani o tem vemo le to, kar preberemo v občilih, torej je bilo več kot dovolj časa, da se nepravilnosti uredijo v mandatu, ki se mu izteka. Razšli smo se s skupnim sklepom, da borno, v kolikor se kateri od naših kandidatov uvrsti v drugi krog, tega skupno podpremo. Moramo povedati, da smo se po tem sestanku na seji takratnega še krajevnega odbora dokončno odločili, da gremo s svojim kandidatom na volitve za župana. Volitve so minile, začinjene tuđi s precej farizejske zlobe. Veliki mag in vodja volilnega štaba takratne zmagovite stranke je delo dobro opravil tuđi med delovnim časom, da bi se volilci prav odločili in ne bi nasedli SKD-jevemu enoumju - je bilo njegovo sporočilo. Volilci pa se vedno odločijo prav in stranka SLS je dobila največ glasov. Njen kandidat za župana je prišel v drugi krog z največjimi izgledi za končno zmago. Pred drugim krogomsejekasnejšizmagovalecoglasil po telefonu z željo, da če ga podpiramo, naj pisno potrdimo, da bo stranka to uporabila za propagando v drugem krogu. Osmega decembra je stranka SKD priporočeno poslala pismo z željeno vsebino in pobudo, da se še pred drugim krogom sestanemo in dogovorimo o skupni koaliciji. Menili smo, da bi naša stranka predlagala predsednika sveta, kerbo SLS imela župana. Pošteno! Do danes je od volitev minilo skoraj že leto in pol, a od SLS nismo prejeli še nobenega pisnega odgovora ali drugega sporočila. Omenimo naj tuđi, da smo ob znanih rezultatih volitev za župana njemu takoj poslali telegramsko zvočno čestitko. Še vedno govorimo o poštenosti. Tako smo 4.12.1994 v Mengšu izvolili svet in štirinajst dni kasneje po več desetletjih spet dobili župana. Poleg županstva v Občini Mengeš je župan opravljal do 17.7.1995, koje bil narejen zaključni račun v KS Mengeš, še predsedništvo sveta KS Mengeš, iz katere je kot naslednica de fakto uradno s 1.1.1995 nastala Občina. Svet KS Mengeš seje dva dni po znanih volilnih rezultatih sestal na svoji 69. seji, in enoglasno (dva člana se ' im MMK&MO VAŠA POŠTA Objekt Slamnik seje ništa udeležila) sprejel sklepe, katerih kreatorja sta jih potem speljala kar po svoje in mimo sklepov, za kar sta posledično ustvarila nezaupanje novega Občinskega sveta. Sporni sklepi na omenjeni seji so bili napisani pod točko dve, dobesedno po zapisniku: - sklep o ustanovitvi Splošne zadruge Mengeš, - KS Mengeš zagotovi sredstva za povračilo vloženega deleža Induplati v omenjeni objekt vvišin i 625.000 DEM, - KS Mengeš najame kredit v visini 625.000 DEM za poplačilo omenjega deleža Pri odločitvi za najem kredita je svet vodilo sledeče: sredstva od najemnin, ki jih bo KS Mengeš (občina) prejemala od 1.1.1995 predvidoma v visini 15.400 DEM mesečno, bodo v celoti zadostovali za odplačilo anuitet najetega kredita. Ta zapisana ugotovitev je povsem napačna, ker anuitete zadostujejo le za slabo polovico dolga. Vse lepo in prav, toda o tem na svoji prvi konstitutivni seji novoizvoljeni Občinski svet 23.12.1994 ni uspel izvedeti ničesar. Niti pod točko predstavitev župana, ko smo pričakovali, da nam bo predstavil svojo vizijo o delu in nadaljevanju nalog, ki so v teku iz naslova KS. Modro je predstavil le uspešno zaključene naloge v Mengšu in svoje zasluge v delu takratnega IS Občine Domžale, kjer je opravljal zadolžitve na razvoju podeželja. Modro pravimo zato, ker se je stranka, ki jo vodi v Mengšu, predstavila v predvolilnem geslu v "Mengšanu" in je glasilo: "Kdor veliko govori in obljublja, običajno nima časa za delo." V svojem pismu, naslovljenem občanom je pred drugim krogom za župansko podporo zapisal takole: "Skratka pošteno začeto delo želim tuđi nadaljevati pošteno, kajti kdordela, ima v vsakem delu kaj pokazati (tuđi tat), kdor pa je pri tem še pošten, lahko tuđi vsakomur v oči pogleda. Jaz lahko pogledam vsakemu in tuđi v bodoče bo tako". Menimo, da ne vsem, vsaj delu Občinskega sveta ne. Prevečje bilo izrečenih neresnic, čemurse reče tuđi drugače. Sicer se pa še otroku pod strogim pogledom mame povesijo oči, ko s polnimi usti na vprašanje odkimava, da bi pojedel sladice brez njenega privoljenja. Podobno seje brez soglasja in vednosti Občinskega sveta dogajalo še marsikaj. Na mnoga zastavljena vprašanja so svetniki dobivali nepopolne odgovore ali pa sploh nič, predvsem v zvezi z objektom Slamnik ter kaj se dogaja s prilivi in odlivi na računu KS. Prilivov na račun KS v letu 1995 ne bi smelo več biti, ker je pravno iz nje nastala Občina, sicer s skupnim računom novonastalih Občin, a z ločenim vođenjem in podpisniki vseh štirih županov. Kontrola je bila torej štiripartitna. Na večkratno zahtevo, da mora Svet, to je jasno zapisano v statutu, potrditi zaključni račun KS za leto 1994, smo le-tega skupaj z zaključnim računom za leto 1995 do 17.7. dobili za obravnavo in v sprejem na tretji izredni seji 14.9.1995. Na tej seji Svet ni sprejel zaključnega računa KS Mengeš za leti 1994-95. Z odgovori na zastavljena vprašanja svetniki nišo soglašali in so zaključni račun za leto 1994 sprejeli le kot informacijo. Za leto 1995 so svetniki sklenili, da se do prihodnje seje pripravi več informacij. Ko so na izrecno zahtevo naše stranke svetniki prejeli še zapisnike nadzornega odbora, so lahko prebrali marsikaj, med drugim tuđi to, daje KS v letu 1995 pridelala izgubo v znesku 897.553 SIT. Pri tem je treba omeniti, da se svet KS v letu 1995 po naših informacijah ni sestajal, torej so bile brez sklepov vse operacije na tem ŽR brez soglasij - v domeni predsedmka in tajnika še iz časa KS Mengeš, Zaradi naštetih nejasnosti Občinski svet zato tuđi ni potrdil zaključnega računa bivše KS za leto 1995 na 10. redni seji 8. novembra, temveč gaje sprejel le kot informacijo. Vsled naštetemu se je IO OO SKD odločil in preko svojih svetnikov na 13. seji Občinskega sveta dal pod točko dnevnega reda pobudo po reviziji poslovanja bivše KS v letih 1994- 95 do dne, koje bila po statutu Občinskega sveta ukinjena. Predlagatelj je poleg že znanih dejstev, bila so že objavljena v našem mesečniku, a žal na zastavljena vprašanja župan v 26. številki ni odgovori! Povedati je treba tuđi to, da so se 31.1.1996 prav zaradi razjasnitve omenjenih vprašanj sestali predsedniki SLS, SDSS, svetniki z liste SKD in predsednik Sveta. Zapisniško potrjenih sklepov na to temo se župan ni držal, še ćelo več - na 13. sejo sveta 7.2.1996, ko bi moral prinesti pripravljeno pogodbo o prenosu premoženja mengeške zadruge na Občino, je pokazal dokument, iz katerega je bilo razvidno, da je k zadrugi Mengeš istega dne pristopila Občina Mengeš z vložkom 80 DEM, Tako bi imela Občina z dvotretjinsko lastmno objekta Slamnik proti enotretjinski zadrugi en glas odločanja proti štirim in še župan bi sedel na dveh stolih odločanja. Kot je poznano, je bil na tej seji prisoten tuđi g. Jože Rožman; namreč na tej seji je stranka ZLSD predložila pogodbo, katero bi moral predložiti župan po sklepu z dne 31.01.1996. Avtorju omenjene pogodbe so vsi prisotni enoglasno dali besedo. Predloženo pogodbo je pravniško obrazložil in nakazal rešitev, kako presekati gordijski vozel. Po kratki razpravi je Svet enoglasno potrdil tri sklepe, priložene omenjeni pogodbi. Svet je sprejel na tej seji še sklep, da se pogodba o prenosu sporne lastnine v korist Občine Mengeš opravi v enem tednu, kar se je res zgodilo inso svetniki na 14. seji 6.3.1996 dobili potrditev v gradivu in ustno od predsednika nadzornega odbora. Kljub končni dorečenosti primera je većina svetnikov novico sprejela ugodno, a s priokusom, da je poštenost v tem primeru prevečkrat padla pod križem imenovanim Slamnik. Prevečje bilo sprenevedanja, slepega verovanja, egotističnega pristopa, tuđi za to neveščih posameznikov in odlašanja v stilu, če je nekaj dobro za posameznike, je tuđi za občane. Navsezadnje pa smo občani in davkoplačevalci obenem tišti, ki plačujemo včasih tuđi ceh slabih odločitev Sveta ali posameznikov; navsezadnje tuđi kredit (R+12%) za omenjeni projekt, ki ga borno davkoplačevalci plačevali do februarja 2002. leta. Do takrat zaradi te zadolžitve, ker je že protizakonsko za dva in polkrat prekoračila bonus zadolževanja, Občina ne more dobiti drugih posojil. Samo za obresti bo treba za tako neugodno obrestno mero in v kolikor letna inflacija pridela dvomestno številko, na koncu plaćati dvakrat toliko. Največji absurd pri tem kreditu pa ostaja dejstvo, da je bil omenjeni primer tako otroško rešljiv, če bi se ga hotelo, legalno seveda. Legalno in že na prvi seji, saj je bila vedno većina za to, da je Občina končni lastnik, zadruga bi bila samo posrednik. Zato je zmotno, ko se v javnosti in občilih manipulira z golima številkama, da nas objekt stane samo 625.000 DEM in da je sedaj vreden najmanj 1.650.000 DEM. Po malo bolj crni verziji glede inflacije se dolg podvoji. Kje pa so stroški prepisov, vlog, davščin, storitev advokatov in vložki najemnikov v visini najmanj 350.000 DEM? Navsezadnje bo treba ta objekt še vzdrževati, objekt kot objekt ni zavaravan za primer požara že več kot leto dni, zato imajo najemniki težave, ker ne morejo zavaravati svoje opreme. Stavba je še vedno priključena na greznico, zato sta prejšnja KS in sedanja Občina sta uradno prejeli od pristojne državne inspekcije odločbo, da se objekt priključi na javno kanalizacijo, sicer se ne izda uporabno dovoljenje. Potem pa čuđenje, ko so nekateri najemniki, ki so iz svojih žepov spodobno uredili prostore in njihova dejavnost ni v sramoto Občine, temveč tuđi od teh podjetnikov priteka dohodmna v občinsko blagajno. 2*3 i MM$>RM VAŠA POŠTA Zanimivo bi bilo izvedeti, kje je pristalo35.000 DEM, nakazanih ob plačilu kupnine Induplatiju in istega Zadružni zvezi Slovenije za njene "kvazi" usluge ob znanem dejstvu, da je vse stroške krila KS, Samo po sebi se zastavlja vprašanje, zakaj so bili v opisanem primeru vpleteni še trije advokati in nazadnje še dva notarja. Za slednja se ve, eden je bil povabljen, da stvar še bolj zaplete, drugi pa razplete. Menimo, da bi en advokat povsem zadostoval, v kolikor bi bil namen stvari korektno in pošteno brezturbolenc speljati v najkrajšem možnem času. Naslednja napaka, ki pa gre tuđi na rovaš uprave in župana, je bila ta, da je po zaključnem računu proračuna za leto 1995, ki ga je Svet enoglasno potrdil 30.6 1995, ostalo 71.185.474.000 SIT neizkoriščenih sredstev. Tuđi to informacijo so svetniki prebrali v zapisnika enih prvih sej nadzornega odbora. Na vprašanje, zakaj je pod postavko "objekt Slamnik" številka 12.000 000 SIT, je župan povedal, da gre za odplačilo glavnice, ker se v letu 1995 ne predvidevajo večja vlaganja v infrastrukturo. Mislimo, da je bila ta izjava nekorektna, saj bi lahko ob takem planiranem suficitu in s pnmerno razlago pridobil dovolj glasov v Svetu. Sporni kredit bi v celoti plaćali takoj po sprejetem proračunu za leto 1995, seveda, če bi res želei, da je objekt v celoti občinski. Tako pa ostaja priokus na slabo delo uprave v preteklem letu, saj iz proračuna po nam znanih podatkih ni bil položen niti kvadraten meter asfalta. Mimogrede, v občinski upravi je devet zaposlenih, (župan pravi, da je ćele dneve na Občini, in še res je) in v kratkem je napovedan deseti, kot pravni svetovalec. Ob tej zasedbi po dve uri na teden uraduje še strokovnjak za kmetijstvo, pri tem pa nas živi na homogeno majhnem prostoru okrog 6.500 duš. Za primerjavo ima prostorsko nekajkrat večja občina Lendava s 15.000 prebivalci s profesionalnim županom skupaj 8 (beri osem) zaposlenih. Ali v Logatcu, neprofesionalni župan, šest zaposlenih, prebivalcev pa je več kot 10.000 itd. Ob vsem tem zaradi velikega števila zaposlenih v upravi ne krivimo njih, oni so se zaposlili na županov oglas. Nekaj krivde pripisujemo tuđi svetnikom, ki so potrdili odlok o zaposlitvi občinske uprave, kjer so predviđeni vodje štirih referatov. Tako smo dobili upravo z najmanj štinmi šefi, kar je moč pričakovati Se vsaj nekaj zaposlenih v doglednem času, za podrejenost, potem pa bo treba še koga, ki bo zalival fikuse. Žalostno pri vsem tem je to,, da moramo občani većino svoji potreb opraviti tam, Objekt Slamnik kjer smo že vajeni, v Domžalah. Pa še res je! Po takem pristopu za ceneno Občino so ostale, žal, le iluzije. Naša stranka je še pravočasno opozarjala v Svetu in županu svetovala, naj zaposluje postopno, da uprava ne srne presegati števila največ šest zaposlenih. Za konec, spoštovani občani! Dolžni smo vam napisati zgoraj navedeno, tako kot smo. Morda smo predolgo molčali v upanju od seje do seje! Naivno smo verjeli, sedaj lahko rečemo pravljicam za lahko noč, saj ni bilo seje ali nadaljevanja, ko ne bi ura v zvoniku odbila enajste zvečer. Presekati smo hoteli te dvome o nezaupanju. Ko smo predlagali revizijo, smo oklevali, a smo se na koncu za to odločili iz poštenih nagibov in načelne politike, katero zagovarjamo ves dosedanji mandat. Eno leto smo poslušali, da se finančno ni nihče okoristil. To možnost dopuščamo. Še več, še vedno verjamemo, daje župan g. Per zadnji, nakaterega bi pokazali s prstom. Toda ne razumemo, da kljub vsem pritiskom pušča del Sveta in javnosti v negotovosti in s tem izgublja ugled, ki mu nedvomno pritiče. Navsezadnje se je tuđi motiti človeško. Ćelo igralci pokra slej ko prej spregledajo bleferje med seboj - tam je vedno denar v igri in tuđi v primeru Slamnik ga je bilo veliko. Bleferja bi radi spregledali tuđi mi, ker se nam zdi, daje Induplati neopravičeno prišel do tega vložka. Če je v objekt vlagal, je bilo to sicer gospodarno, a je potem z vložkom in amortizacijo vred to zaračunaval v svoje proizvode in si večkratni vložek pridobil nazaj, poleg tega pa ni plačeval nobene najemnine ves čas, koje imel stavbo v upravljanju. Gre nam samo za to, da enkrat bobu rečemo bob. Politika nam ni in nam ne bo hobi, kot je nekdo svetoval v prejšnjem Mengšanu. O preveliki vsoti vseh nas, mengeških davkoplačevalcev (preko 4.000.000 DEM) soodločamo v Svetu, da bi neodgovorno dvigovali roke Za nas je poštenost še vedno vrednota in je moralni dekalog. In na koncu v vednost vsem občanom: naša pobuda o reviziji na 13. seji ni bila izglasovana, ker je od vseh 16 navzočih svetnikov zanjo glasovalo samo osem svetnikov. Ker je bilo glasovanje poimensko, navajamo, kako so posamezniki glasovali po strankarskih listah. Za so glasovali : France Guna, Tatjana Sivec Strmšek, Jožef Pajnič (lista SKD), Primož Podlogar (lista SNS), Roman Kalušmk, Peter Gubanc, Branko Lipar (lista LDS), Janez Dimec (lista ZLSD) proti so glasovali Franc Jerič, Anton Benda, Franc Bergant, Jožica Komatar, Jože Vahtar (lista SLS), Franc Gregorc (lista SDSS), vzdržana Milan Jenčič (lista LDS) in Alojzij Janežič (lista SDSS). za Občinski odbor SKD Mengeš: Jožef Pajnič, predsednik Obnova mostu Obnova mostu čez razbremenilnik Pšate na Prešernovi cesti v Mengšu Strokovno tehnično obvestilo v 26. Mengšanu nas je seznanilo z dejstvom, ki ga moramo z razumevanjem upoštevati. Seveda ga borno občani in stanovalci Veselovega nabrežja upoštevati. Z razumevanjem pa ne. Promet na ulici poleg razbremenilnika je že brez posebnih razmer zelo gost. Ulica služi kot obvoz, postavljeni znaki za prepoved tovornega prometa pa izgleda, da služijo za pospeševalnik takšne vrste prometa. Pločniki nišo urejeni, saj smo samoprispevek prispevali le za asfaltiranje cestišča in robnike. Pa to ni največji problem. ULICA NI RAZSVETUENA! Ogroženi so pešci, predvsem pa otroci, ki morajo obvezno s pločnika na strani razbremenilnika prečkati vozni pas. Sama hoja po neurejenem pločniku je podobna akrobatskim vajam, saj ponoći vozniki praviloma slepijo pešce z dolgimi lučmi. Razsvetljava je nujno potrebna. Naj nepotrebne žrtve ne vzpodbudijo strokovnih služb k razumevanju. Presenećen bi bil, če bi odgovorni v Referatu za infrastrukturo upoštevali to pisanje, brez osnove pa gotovo ni. Brane Lužar in drugi stanovalci Veselovega nabrežja, Mengeš mmsšm * VAŠA POŠTA (Ne)varna voda Kako (ne)varna je voda, ki jo pijemo? To je vprašanje mnogih - skoraj večine prebivalstva naše zemlje. Kaj bi moral o pitni vodi vedeti vsakdo in kako si lahko pomaga? Prepričan sem, da veste, kako pomembna je voda za življenje vsega, kar se giblje po tej zemlji, kako je vsako življenje v popolnosti odvisno od vode. Voda je vsa tisočletja ena, ki jo narava sama oblikuje. Toda to je pomembno. Človek jo hitreje onesnažuje, kot se je sposobna sama očistiti, človek pa brez vode ne more preživeti. Med padavinami voda pobira vse strupe in nesnago iz zraka. S površine zemlje odnese s sabo v vodna zbirališča tuđi škodljive snovi, odplake, razne kemikalije in olja. Pozabiti ne smemo na nevarne nitrate, pesticide, herbicide in fosfate, ki jih trošimo po vrtovih, poljih in travnikih za boljšo rast in pridelek. Vodo z vsemi primesmi načrpamo v vodna zbirališča - rezervoarje, ji dodamo še klor, da se v vodi uničijo še vsi živi mikroorganizmi in tako je voda pripravljena kot neoporečna za vodovodno omrežje. Od vodnega zajetja pa do naše pipe se vodi primešajo še razni strupi in odplake, zaradi dotrajanih cevovodov, menjavanja cevi in voda v naših kozarcih, loncih za kuhanje, posodah za pranje sadja in zelenjave je nared. NA ZDRAVJE! Tako obageteno vodo z vsemi mogočimi strupi uživamo od malih nog do starosti, če jo le dosežemo. Strupi se počasi dan za dnem nalagajo v celicah naših mišić, organov, koži, sklepih in sigurno počasi tuđi načenjajo naše zdravje. Alergije, migrene, artritis, obolenja sklepov, visok krvni pritisk, motnje v spolnem življenju ljudi in živali, kakor tuđi rak, so posledice, ki jih povzročijo snovi, ki jih uživamo z vodo. Zdravje je tista dobrina, na katero mislimo sele takrat, ko ga že izgubimo. Zakaj ne bi enkrat zamenjali to navado - razmišljali o zdravju, ko smo še zdravi, vodo za pripravo hrane, kuhanje in pitje pa očistili. DRUŠTVA Kulturno društvo Franca Jelovška Izvršni odbor društva je že takoj po občnem zboru začel z uresničevanjem programa, ki je bil sprejet na občnem zboru 11. marca lani. Tako je na svojem prvem sestanku odločil, da na podlagi zbranih predračunov pristopa k obnovi Jelenovega znamenja in kipa PETA v Zelenčevem znamenju ker k obnovitvi in izdelavi kopije kipa ECCE HOMO. Za vsa dela smo pridobili tuđi ustrezna soglasja s strani Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Vsi predračuni so bili posredovani na Občino Mengeš, vendar ta kljub sredstvom, ki so v proračunu namenjena za obnovo naravne in kulturne dediščine teh projektov ni podprla. Prav tako ni bila pripravljena podpreti obnove ostankov zidov grajske kapele Sv. Lovrenca na Gobavici kljub temu, da bi naše društvo s prostovoljnim delom prispevalo kar eno petino vseh potrebnih sredstev. Ker nam za predviđena dela nišo bila dodeljena nobena sredstva, smo uspeli obnoviti oz. zamenjati le pločevinasto streho Jelenovega znamenja. Bakreno pločevino je prispevalo Župnišče Mengeš, ostale stroške pa je krilo društvo iz svojega proračuna. Opozorili smo tuđi na nestrokovno opravljeno sanacijo Staretovih grobnic in predlagali, da se pomankljivosti v izvedbi odpravijo še v reklamacijskem roku. Na pobudo žal nismo prejeli nobenega odgovora, ne s strani Občine, kot tuđi ne s strani izvajalca. Sodelovali smo tuđi pri ureditvi okolice Jelenovega znamenja. V sklopu obnove naravne in kulturne dediščine smo spet popravili in postavili Žmajdov križ na glavni cesti proti Domžalam. Društvo je tuđi takoj pristopilo k popravilu Mhačeveha znamenja, ki so ga iz objestnosti podrli neznani podleži. To staro, stebrasto znamenje je naše društvo že obnovilo leta 93. Manj poškodovani podstavek in steber sta bila še isti dan postavljena nazaj na staro mesto pod strokovnim vodstvom kamnoseka Marjana Makovca. Izvršni odbor je na svojem prvem sestanku sprejel tuđi Sklep o ustanovitvi Muzeja Mengeš (o tem bo več poročal v.d. direktor Muzeja Mengeš Janez Škrlep). Odločili smo tuđi, da oddamo vlogo na Telekom Slovenije za napeljavo telefonskega priključka. Vlogo so v petnajstih dneh odobrili in tako društvo svojo telefonsko številko že kar nekaj časa s pridom uporablja. Telefonska številka je: 739-011. Glede na to, kako pomembna je danes komunikacija v takšni in drugačni obliki, smo se odločili, da tuđi mi predstavimo svoj Home page na svetovni mreži INTERNET. Kogarkoli bi oblikovanje te domaće strani zanimalo vabimo, da se nam priključi pri tem delu. Seveda pa ste o delu društva lahko prebirali tuđi v časopisu Mengšan in v dnevnem časopisju. Likovna šola Mengeš, ki deluje v okviru društva, je v času od 3. do 5. aprila organizirala likovno delavnico modeliranja v glini na temo trpljenje, katero je vodil akademski kipar Tone Demšar, ki je tuđi že razstavljal v naši Galeriji mežnariji. V naslednji likovni delavnici smo izdelovali žegne oziroma butarice za cvetno nedeljo. Obe delavnici sta napolnili naše društvene prostore. Lojze Peterlin Predsednik KD Franca Jelovška povezuje bogato delo članov v letu 1995. JMEKRŽ^M * DRUŠTVA Kulturno društvo Franca Jelovška S strani Občine Mengeš in Turističnega društva Mengeš smo bili zadolženi za ureditev okolice spomenika Janeza Trdine, kapelice na Ljparjevi cesti in ureditev prostora pred Glasbeno solo. Ta dela so bila izvedena pod vodstvom Toneta Hribarja. Društvo je v začetku aprila spet začelo s postavljanjem razstav v slovensko priznani Galeriji mežnariji. Prva je bila razstava risb Antona Gosarja. Sedaj pripravljamo tuđi izdajo knjige z naslovom Zgodovina odrešenja, za katero je Anton Gosar poleg risb pripravil še spremne tekste. Več o razstavah borno izvedeli iz poročila, ki ga je pripravil Miha Skok. Naj omenim le, da nam je lanska razstavna sezona prinesla veliko odličnih stikov z različnimi strokovnimi organizacijami in umetniki. Ravno razstave so nam prinesle največ sodelovanja z drugimi društvi v Mengšu in okolici. Tako smo lani sodelovali s Planinskim društvom Janeza Trdine, s Kulturnim društvom Antona Lobode, Loka pri Mengšu, Župnijskim dekliškim pevskim zborom, z Mengeško godbo, z zborom Vigred, z Mengeškim Zvonom, z Muzejem Mengeš, narodnimi nošami in drugimi. Veljavo naše galerije pa nam potrjujejo tuđi druge javne osebnosti, ki so nas s svojo udeležbo potrdili (župan Mestne občine Novo Mesto, škofjeloški, mengeški župan, nadškof, načelnik upravne enote Škofja Loka, nekateri poslanci Državnega zbora, umetniki). Gledališka skupina je v letu 1995 pripravila uprizoritev komedije Glavni dobitek, ki je spet napolnila dvorano mengeškega kulturnega doma. Kot vsako leto pa smo pripravili Miklavževanje za naše najmljaše. Več o delu gledališke skupine bo povedal režiser Franc Veider. Veliko dela smo imeli na predvečer Dneva državnosti. Pripravili smo proslavo ob tem prazniku, odprtje kiparske razstave slepe in slabovidne mladine Slovenije, ki so nam tuđi pomagali pri oblikovanju kulturnega programa ob slovesnosti, pripravili pa smo tuđi kresovanje na god Janeza Krstnika, da nam ne bi kace prišle v hišo. Ker smo društvo, ki deluje na prostovoljni bazi in torej nihče za svoje delo ne prejema nikakršnega honorarja, svoj trud dobimo poplaćan le z uspehom. Da pa ne bi vse ostalo samo pri delu, smo skupaj s podjetjem Ml AMIGO organizirali piknik za vse člane. Dobili smo se v kar lepem številu in tako kramljali in peli pozno v noč. Ker pa nas je naš soorganizator tako založil, smo piknik ponovili še naslednji dan, na istem kraju, ob isti uri. Organizirali smo tuđi celodnevni izlet na Sladko Goro, ki je bil že prava strokovna ekskurzija. Nabralo se nas je poln avtobus tako članov, kot nečlanov. Tako smo se obogatili z novimi znanji o našem rojaku Francu Jelovšku, ogledali smo si vrh njegovega ustvarjanja v čudovitem sladkogorskem biserju - Marijini cerkvi. Ob povratku smo se ustavili v najstarejši slovenski lekarni, v Olimju. K lekaj besed pa moramo reci še o delih v I Mnaših društvenih prostorih. Od začetka pa do decembra 1995 je bila vrednost opravljenih del že več kot 1.150.000,00 SIT. Od tega so člani društva s prostovoljnim delom prispevali več kot 900.000,00 SIT. Rad bi se zahvalil tuđi drugim, ki so omogočali delovanje društva, pa do sedaj nišo bili imenovani. To so bili: Mizarstvo Tone Ipavec, Občina Mengeš, Tesarstvo Kosec, Silvatica Mengeš, Ml AMIGO Mengeš, Župnišče Mengeš, Ključavničarstvo Vinko Vajtar, ARTLJNE Mengeš, firma Zobavnik, Timlanon - kleparsko krovske storitve, SCT Mengeš, IBK Ljubljana, Firma Šalamon Tone, Skanja, Pečarstvo Hrovat, Klet Vipava, Slikopleskarstvo Janez Škrlep. Vsem smo hvaležni za prijazno sodelovanje. Zahvaljujem pa se tuđi Vam, članom, ki ste s svojim delom oblikovali kulturno življenje v Mengšu. Tako gledališki skupini, postavljalcem in oblikovalcem razstav, ki ste dežurali na razstavah, odboru, ki je pripravljal ustanovitev muzeja, vsem, ki ste sodelovali pri oživljanju Ijudskega izročila, vsem, ki ste pomagali obnavljati naravno in kulturno dediščino Mengša. Zahvaljujem pa se tuđi vsem članom, ki so s svojim delom dali našim društvenim prostorom takšen videz, kakršnega imajo. Za naprej pa si želim, da nam ne bi bilo potrebno iskati ljudi, da bi izpeljali katero od akcij, pač pa da bi se nam sami ponujali. Dela je dovolj. Želim pa si tuđi boljšega razumevanja s strani Občine Mengeš. Toliko o delu društva v času od zadnjega občnega zbora pa do 31. decembra lani. Hvala lepa! Viljem Marjan Hribar Podjetniško združenje Podjetniško združenje Mengeš PZM - Mengeški podjetniki Prostovoljno združenje mengeških podjetnikov, obrtnikov in zasebnikov Dejavnost združenja v prvem mesecu delovanja Povzetek Imeli smo občni zbor članov združenja in dva sestanka upravnega odbora. Opravili smo registracijo združenja. Začenjamo prve aktivnosti s katerimi si borno zagotovili zaupanje in potrebna sredstva za delovanje. S turističnim društvom in Občino pripravljamo podjetniško- turistični zemljevid občine z označbo vseh ulic, pomembnih objektov in krajev, mest z dločenimi storitvami in navedbo vseh podjetnikov, obrtnikov in zasebnikov po dejavnostih. V sodelovanju z mengeškimi gasilci pripravljamo veliko prireditev v času praznovanja državnosti z velikim srečelovom in ognjemetom. Glavni in najpomembnejši pa so naši predlogi in pripombe na osnutek proračuna Občine Mengeš za leto 1996. Predlogi za proračun Občine Mengeš Predloge smo sprejeli na drugi seji upravnega odbora, nekaj sklepov pa tuđi na predhodnih sestankih. Predlagamo in tuđi zahtevamo naslednje: - Predlagamo, da se v osnutku proračuna upoštevajo usmeritve, ki jih je naše združenje predložilo ob obravnavi memoranduma proračuna za leto 1996. - Predlagamo, da se tuđi za dejavnost združenja podjetnikov Mengeš zagotovi posebna postavka v proračunu. - Pričakujemo sorazmerno porazdelitev sredstev za pospeševanje podjetništva, obrti in zasebništva in za pospeševanje in intervencije v kmetijstvu, glede na pomen, plaćane prispevke in razmere v teh dveh segmentih gospodarjenja. Pripravljeni smo del sredstev, ki so namenjena pospeševanju podjetništva nameniti za uvajanje dodatnih-podjetniških mOM DRUŠTVA Podjetniško združenje Mengeš dejavnosti pravih in mladih kmetovalcev. - Predlagamo dva skupna projekta z Občino in ostalimi organizacijami. Financiranje izdelave zemljevida ulic za naselja v občini in sofinanciranje izdelave pregleda podjetij, obrtnikov, zasebnikov in kmetov in njihove • ponudbe in povpraševanja, ter umestitev v računalniški sistem in na Internet. • Pri plinifikaciji se mora zagotoviti sredstva za vsa spremljajoča dela, ki se morajo zaradi gospodarnosti in ureditve izvesti istočasno. • Za samo plinifikacijo in kabelsko omrežje pa pridobiti ustreznega koncesionarja. Z aktivnostmi je potrebno pričeti nemudoma. Predlagamo, da se sprejmejo pripravljeni popravki dolgoročnih prostorskih planov, ki ne vplivajo na predviđene dolgoročne usmeritve uporabe prostora v občini Mengeš. Tako investitorjem kot tuđi črnograditeljem je potrebno omogočiti nujne investicije kot tuđi sanacijo obstoječih. Občina pa naj tuđi nemudoma pristopi k izdelavi strateških usmeritev razvoja, razpolaganja s prostorom in urbanističnimi zasnovami. Postavka za ta namen je bistveno premajhna. Pri tem je združenje podjetnikov Mengeš izjemno zainteresirano za uveljavljanje in zaščito interesov svojih članov. Zahtevamo, da se razpisana dela in projekte, ki so financirana iz proračuna, pridobi izvajalce na javnem razpisu. Enako velja tuđi za podeljevanje pravic uporabe, oddaje v najem in izvajanje javnih gospodarskih služb. Nemudoma se morajo razpisati javni razpisi za koncesije in izbor izvajalcev vzdrževalnih in drugih javnih del. S tem v zvezi so nam znani sporni sklepi Sveta Občine Mengeš pri potrditvi znanstveno raziskovalne studije celostnega razvoja športa v občini (ni bilo javnega razpisa, na razpis se je javil le en izvajalec, sredstva naj bi se črpala iz postavk še ne sprejetega proračuna) in 6klepov Sveta o oddaji del bodoči družbi z omejeno odgovornostjo Baua z većinsko privatno lastnino (brez javnega razpisa in brez določitve cen in njihove revalorizacije). Družabni dogodek K jekaj članov nas je uspešno zaključilo začetni IMplesni tečaj v Ml AMIGU. Vsi smo se vpisali v nadaljevalni plesni tečaj. Imamo čudovitega plesnega učitelja Gregorja. Še je prostor in velja vabilo za dodatne udeležence. Prvih nekaj tednov vas vabimo na brezplačno poizkušno. Predsednik združenja mag. Tomaž Štebe, dipl. ing. VABIMO VSE PODJETNE, DA SE VČLANIJO V PODJETNIŠKO ZDRUŽENJE MENGEŠ VABLJENI VSI, Kl VAS ZANIMA NAŠE ZDRUŽENJE, Kl ŽELITE DELATI Z NAMI, Z NAMI SOOELOVATI ALI NAS SPOZNATI. Praviloma se dobivamo vsak ponedeljek med 21.30 in 22.00 uro v prostorih Ml AMIGO, Slovenska 28, Mengeš. VPISOVANJE ĆLANOV IN INFORMACIJE NA NASLEDNJIH MESTIH: TRGOVINA TIMOLA, HRIBARJEVA UL. 7, tel. 738- 420, Ml AMIGO, SLOVENSKA C. 28, tel. 737-317. Mni in gosti na ustanovnem občnem zboru PZM. foto: J. Pajnič Čebelarji Čebelarji Mengša in okolice so ustanovili samostojno Čebelarsko društvo MENGEŠ V Gbelarstvo - kot organizirani čebelarji našega odročja že nekaj desetletij obstaja. Po ustnem izročilu čebelarjev Ručigaj iz Dobena že od leta 1908 ali 1910. Vsi čebelarji iz Mengša in okolice so bili včlanjeni v čebelarsko organizacijo v Kamniku. v Čebelarji so že v tistih časih vozili čebele ia pašo in to na kostanj, ajdo in zelo redki na gozdno pašo. V tem času je imela vsaka večja kmetija lesen gorenjski čebelnjak s čebelami, ki je bil v ponos vsake kmetije. Po drugi svetovni vojni je bila organizirana čebelarska podružnica Domža'e. V tej organizaciji, od oktobra 1945, so bili vsi čebelarji iz Mengša in okolice. V organih podružnice so delovali bratje Ručigaj z Dobena ter Jože Koželj in Franc Peterca iz Mengša. Leta 1956 je bila reorganizacija čebelarskih podružnic. Organiziralo se je Čebelarsko društvo Domžale-Kamnik s čebelarskimi družinami Domžale, Homec, Krtina, Radomlje, Lukovica, Komenda, Kamnik in Moravče. Mengeški čebelarji so bili včlanjeni v čebelarsko družino Domžale. Od Čebelarskega društva Domžale-Kamnik so se odcepila leta 1973 čebelarska družina Moravče in leta 1983 Kamnik in Komenda, ki so postala samostojna društva. S to odcepitvijo teh čebelarskih družin se je leta 1984 ustanovilo Čebelarsko društvo Domžale s čebelarskimi družinami: Domžale, Homec, Krtina in Lukovica. Vletu 1989 so se čebelarji Mengeškega področja odločili, da organizirajo Čebelarsko družino Mengeš v sklopu s čebelarskim društvom Domžale. Po ustanovitvi Občine Mengeš in na pobudo občinskih organov, smo se odločili, da na našem območju organiziramo samostojno čebelarsko organizacijo kot pravno osebo. Kot samostojno društvo borno v bodoče lahko sodelovali s predstavniki naše Občine pri realizaciji našega programa dela in finančnega plana ter sodelovali s sorodnimi društvi pri varovanju zdrave in čiste narave v našem MUKK^Kl m J DRUŠTVA Čebelarji Turistično društvo Mengeš območju. Društvo je bilo ustanovljeno 16. 12. 1995 in ima 44 čebelarjev s 956 gospodarskimi panji AŽ in 286 rezervnimi čebeljimi družinami. Na ustanovnem občnem zboru smo se dogovorili, da moramo v bodoče še bolj sodelovati s sosednjimi čebelarskimi društvi in čebelarsko zvezo, predvsem pri zatiranju kužnih bolezni čebel, skrbi za zdravo in čisto naravo in skupno reševati še ostale čebelarske probleme. Za uvajanje mladine za čebelarstvo borno sodelovali s predstavniki osnovne sole Mengeš. Na občnem zboru nas je pozdravil župan občine g. Janez Per in nam zaželel veliko uspeha v delu društva in obljubi! sodelovanje. Sledili so tuđi pozdravi ostalih gostov - predstavnikov društev. Ob jubileju 85. letnice organiziranosti čebelarjev na našem področju, borno priredili v mesecu septembru čebelarsko srečanje v Mengšu. Vse neorganizirane čebelarje vabimo, da se nam pridružite, saj borno le s skupnimi močmi kos vsem boleznim v čebelarstvu. S sodelovanjem borno ohranili zdravo čebelo in pridelali zdrave, kvalitetne čebelje pridelke. Za Čebelarsko društvo Mengeš Matej Blejec Turistično društvo Mengeš je v petek, 15. marca 1996, pripravilo Občni zbor, na katerem so člani in gostje prisluhnili poročilom o poslovanju društva in delu, ki so ga člani društva opravili v letu 1995 ter nalogah, ki jih planirajo v letošnjem letu. Predsednik društva g. France Zabret je po pozdravnem nagovoru predstavil celotno delo z besedami: Spoštovani! Program dela, ki smo ga na zadnjem občnem zboru sprejeli, je bil za TD obveza, obenem pa izziv, da ga v celoti spravimo v življenje. Že v mesecu marcu lanskega leta smo se začeli pripravljati za spomladansko očiščevalno akcijo pod geslom "OČISTIMO MENGEŠ, LOKO, TOPOLE IN DOBENO". Akcija je potekala od 27. marca do 8. aprila. Vključena so bila, poleg Občine in komunalnega podjetja, vsa društva v Mengšu, Loki, Topolah in Dobenu. Posebna komisija, ki je spremljala akcijo, je tekoče opozarjala na napake in na koncu dala oceno uspešno izvedene čistilne akcije. Skupaj z Občino smo se vključili v pripravo novih kolesarskih poti v Sloveniji, pripravili pa smo tuđi nove predloge kolesarskih stez, ki bi vključevale mengeško občino v širšo okolico v smer Kamniška Bistrica in Vodice, Šmartno, Tacen. Sprejeli smo izziv, pobudnik je bil župan g. Per, da širše predstavimo Mengeš tuđi slikovno v reviji "SLOVENIJA", ki jo izdaja Izseljeniška matica in izhaja v angleščini. Izdana je bila v 3.000 izvodih in poslana v angleško govoreče države (ZDA, Kanado, Veliko Britanijo in Avstralijo). Skupaj z Občino smo pripravili besedilo in slikovno gradivo za Turistični vodnik Slovenije, ki je izšel sredi lanskega leta. Vključili smo se kot člani v turistično regijo- Alpski svet Karavank in Kamniško Savinjskih Alp. v Ze tradicionalni spomladanski izlet TD smo organizirali 20. maja na Roglo - Zreče - Savinjski gaj - Gornji Grad s 45 udeleženci. Urbanov sejem, ki smo ga v okviru odbora Mihaelovega sejma skušali ponovno oživeti ni uspel. Ogromno časa in truda smo porabili v lanskem letu za temeljito obnovo Trim steže. Občina Mengeš je dobila na podlagi razpisa Ministrstva za šolstvo in šport popolnoma nove sodobne naprave, znatna sredstva je primaknila tuđi Občina. Predhodno je bilo potrebno pripraviti teren, vse nove elemente za postaje in material pa smo morali ročno znositi na posamezna mesta. Pri obnovi so se poleg Občine in TD posebno izkazali gasilci, kolesarji, tenisači in Osnovna šola Mengeš. Na svečani otvoritvi je trak prerezal državni sekretar za šolstvo in šport. Na svečanosti je sodelovala tuđi Mengeška godba. Pri obnovi so člani TD opravili preko 170 ur. 26. avgusta smo pripravili skupaj z Občino in kolesarskim društvom svečani sprejem za udeležence prvega kolesarskega maratona "200 km Alpskih čest". Skupno je bilo preko 130 kolesarjev, med njimi tuđi 5 Mengšanov. Svečanost je popestrila Mengeška godba. 13. 10. 1995 smo se udeležili sejma turizma v Mariboru pod imenom GAST-TUR 95. Na tem sejmu smo predstavili občino Mengeš z prospekti Mengša - zloženko, razglednice, knjigo Mengeš in Trzin skozi čas, in posredovali številne informacije. Na že tradicionalnem vsakoletnem dnevu narodnih noš v Kamniku se je Mengeš dostojno predstavil z številno udeležbo narodnih MHMff{?./AWI 7#S I DRUŠTVA noš, harmonikašice Pepce Bleje in Mengeške Godbe. Enako smo se predstavili v Avstriji v Beljaku. T mistično društvo se je v lanskem letu aktivno vključilo v priprave za izdajo karte Mengša. Z geodetskim zavodom in Občino je bila sklenjena pogodba, s katero se zavod obvezuje, da bo do konca maja izšla prva karta občine Mengeš. V prvi fazi predvsem za potrebe civilne zaščite in tuđi za turiste. V drugi fazi pa bi morali čim preje zagotoviti izdajo turistične karte z uličnim prikazom za celotno občino. Veliko časa in truda smo člani Turističnega društva porabili za pripravo Mihaelovega sejma. Že zgodaj smo se vključili preko odbora Mihaelovega sejma in skušali na številnih sejah, posameznih razgovorih, tiskovnih konferencah in ne nazadnje z živo besedo preko radia Kranj in Žiri informirati čim širši krog poslušalcev. Bogat kulturni program v sejemskih dneh so spremljali številni obiskovalci. Že tradicionalna razstava izdelovalcev glasbenih instrumentov je naletela na ugoden odmev. Sejem so v lanskem letu prvič popestrili s svojo razstavo rejci malih živali. Nedeljska povorka kmečkih voz in opravil je uspela. Odbor Mihaelovega sejma, ki ga vodi prizadevni Boris Štefan, je dobil že kar nekaj izkušenj pri organizaciji, zato smo Turistlčno društvo Mengeš prepričani, da bo letošnji še boljši in zanimivejši. V lanskem letu smo se udeležili okrogle miže o turizmu, ki je bila organizirana v Kranju. Predstavljen je bil osnutek novega zakona o turizmu in v pripravi je tuđi nova celostna podoba turizma v Sloveniji. Prav tako smo se udeležili proslave 120 let delovanja Turističnega društva Kranj, ki je sovpadal z 90 letnico delovanja Turistične zveze Slovenije. Lansko leto je naše Turistično društvo praznovalo 35 let delovanja. To smo nekoliko bolj svečano obeležili ob novoletnem koncertu Mengeške godbe, na katerem so sodelovali še moški pevski zbor "Malečnik" iz okolice Maribora in komorni moški pevski zbor "Mengeški zvon". Ob tej priliki smo podelili priznanja za dolgoletno delo naslednjim: Petru Krušniku, Ivanu Bergantu, Slavku Pisku, Minki Videnšek, Minki Pavrič, Lojzetu Koscu in Tonetu Ipavcu. Komisija za ocenjevanje pri Turističnem društvu je skozi ćelo leto aktivno delala in pripravila predlog za priznanje lepo urejenih hiš, okolice in balkonskega cvetja. Priznanja so dobili naslednji: Stopar, Majdič, Krušnik, Vrhovnik, Vuga, Bergant, Podboršek, Bleje in Skok za vzorno urejeno okolico gostinskega lokala. Z vodstvom Osnovne sole Mengeš zelo dobro sodelujemo. Želimo, da bi svoj nacrt uresničili in izdali manjši turistični vodič Mengša ob praznovanju 200 letnice osnovne sole. Osnutek le-tega so nam predstavili učenci na lanskoletnem občnem zboru. 27. februarja 96 smo organizirali zelo zanimivo predavanje g. ZGONCA z naslovom "Nega sobnih rastlin", na katerem je bilo preko 60 udeležencev. 10. marca pa smo skupaj z Občino in TD Partizan pripravili sprejem ultramaratonca Dušana Mravljeta, ki se je na svoji poti na Limbarsko goro ustavil tuđi v Mengšu. V našem društvu smo veseli nove društvene pisarne v Gasilsko godbenem domu, v kratkem borno dobili tuđi telefon. S tem nam bo omogočeno lažje delo, obenem pa načrtujemo odprtje turistično informativne pisarne, ki bo nudila določene informacije o kraju, prospekte, razglednice, spominke in druge informacije za obiskovalce. Upravni odbor je imel v tem času devet rednih sej z preko 90% udeležbo. Na sejah smo se dogovarjali in sprejemali sklepe o izvrševanju letnega programa. Moram se zahvaliti vsem, ki so kakorkoli po svojih močeh pripomogli, da smo naš program v večji meri uresničili. Dovolite mi, da za konec spregovorim še nekaj besed o letošnji čistilni akciji, ki bo potekala od 18. do 30. marca (do 4. aprila). Pomladansko urejanje okolja je vseslovenska akcija in ima za cilj urejeno in čisto okolje, angažiran odnos človeka in družbe do okolja, dvig ekološke zavesti, povezovanje turizma in naravne dediščine. Postalo naj bi najširše gibanje kot uvod v projekt tekmovanja "Moja dežela - lepa, urejena in čista". Pomladansko čišćenje okolja naj bi organizirali pod sloganom "Očistimo Slovenijo, tam se začenja moja dežela." Ob tej akciji bi se kazalo usmeriti na naslednja področja: urejanje okolice hiš, stanovanjskih blokov, ulic, pločnikov, križišč, zelenić, športnega parka, drevoredov, posebno po letošnjem snegolomu, prav tako TRIM stezo, okolico spomenikov, kapelice, postavitev košaric za smeti in jedno čišćenje avtobusne postaje, posebno pa bo potrebno načeti vprašanje že znanih crnih točk v Mengšu, predvsem na Slovenski cesti. Člani TD Mengeš so z veseljem prisluhnili govornikom. loto: T. S. Strmšek mmSm w DRUŠTVA TD MengeŠ Potruditi se borno morali, da se uredijo okolice trgovin, gostinskih objektov, podjetij, servisnih delavnic, banke, pošte, bencinski servis, urejanje okolice kulturnih objektov, prehodov za pešce, pranje ulic, itd. Včasu akcije bo 28. in 29. marca organiziran odvoz kosovnih odpadkov, prav tako pa bodo postavljeni večji zabojniki za manjše odpadke. Prepričan sem, če bomo vsi z vso odgovornostjo pristopili k spomladanski očiščevalni akciji, da uspeh ne bo izostal. Ob koncu želim članom Turističnega društva čim več uspehov pri svojem delu in želim, da se vezi med društvi še poglobijo, posebno pa želim dobrega sodelovanja z Občino in drugimi društvi v občini. Ob zaključku razprav po posameznih poročilih je predsednik društva predlagal, občni zbor pa sprejel pobudo o preimenovanju drevoredov v Mengšu in sicer glavni drevored v športnem parku (od Trdinovega trga do sole) naj bi se imenoval Trdinov drevored, od FIT TOP centra do tenis igrišč Teniske sekcije Partizan Mengeš drevored Muljava, drevored od Staretove graščine do Zore pa naj bi se imenoval Grajski drevored. Pobudo bodo posredovali pristojnemu občinskemu organu. Občni zbor Mengeške godbe Mengeš 1996 G. Franc Zabret 1. marca letos smo se godbeniki, vsi povabljeni zastopniki društev ter organizacij in častni člani godbe v lepem številu zbrali v prostorih godbe v Godbeno - gasilskem domu v Mengšu k rednemu letnemu občnemu zboru. Najprej so bila podana poročila predsednika Lađa Kosca, tajnika Franca Žuna, blagajnika Janija Kovačiča, člana nadzornega odbora Primoža Kosca in predsednika disciplinskega odbora Boštjana Pera o delovanju godbe v letu 1995. Minulo leto je bilo označeno kot zelo uspešno. Godbeniki smo naštudirali veliko novih skladb, urejene imamo nove "marš", cerkvene, pogrebne knjižice ter koncertne mape. V lanskem juniju smo v Malečniku prvič nastopili v novih narodnih nošah, ki so za godbo predstavljale veliko investicijo in le-to je krila godba sama ter godbeniki iz lastnih žepov. Za dve nosi je prispevala Občina Mengeš, največ pa je prispeval LEK Mengeš. Godba je nastopila na vseh tradicionalnih prireditvah in slovesnostih v Mengšu. Povabljeni smo bili tuđi v Jarše, Vevče, Tacen, Kamnik, Ljubljano, Malečnik in Beljak. Vseh nastopov je bilo 46. Največ godbenikov je igralo na prireditvi Pod mengeško marelo, novoletnem koncertu in gostovanju v Beljaku. Vseh vaj je bilo 74 s 65% udeležbo. Prisotnost na vajah je zadovoljiva predvsem zaradi resnosti mlajših članov, medtem ko bo potrebno starejše godbenike po stažu v godbi še motivirati za večjo aktivnost. Predsednik godbe je izpostavil problem s financami. Za stroške redne dejavnosti; to je notni material, tekoče vzdrževanje doma ter strokovni kader; je godba do 1. 3. 1996 za leto 1995 dobila od odobrenih 500.000 SIT samo 285.000 SIT. Godba pa za pokrivanje teh stroškov potrebuje cea. 1.500.000 SIT. K jato je bil podan plan za leto 1996. Cilj v l\ltem letu je 10 promenadnih koncertov, gostovanje v turističnem kraju ter to, da nas bo imela Občina Mengeš za nepogrešljive pri promociji Mengša in gostovanjih, obiskih mengeških veljakov ter društev po Sloveniji in tujini. Leto bomo zaključili z novoletnim koncertom; ob koncu leta pa bodo že stekle tuđi priprave za čimboljšo "Mengeško marelo 97". Potrebno bo še izplačati dolg za dva suzafona. Ob koncu leta pa upamo, da se bo nabralo že nekaj sredstev za nakup kakšnega novega instrumenta. Potem je stekla razprava na letna poročila in plan za leto 1996. Predsednik Občinskega sveta Občine Mengeš g. Janežič, predsednik PGD Mengeš g. Žargi, tajnik ZKO Domžale g. Repnik, ravnatelj glasbene sole g. Savnik, predsednik odbora Mihaelovega sejma g. Borin, predstavnik GD Jarše-Rodica, KD Groblje ter župnijskega sveta Jarše g. Rode in kapelnik g. Gornik so godbenikom ter vsem pomembnim temam iz letnih poročil namenili nekaj besed. Na letošnjem občnem zboru je bil v godbo sprejet tuđi nov član in sicer klarinetist Matic Gregorka, ki se je že izkazal s pridnostjo in vestnostjo, ki bi jo morali posnemati marsikateri izmed nas godbenikov. Po končanem uradnem delu pa smo vsi navzoči ob zakuski še prijetno poklepetali med seboj. V tem drugem neuradnem delu so se nam pridružili tuđi župan Janez Per, ki je bil prej opravičeno zadržan, nekdanji predsednik Marjan Trobec ter častni član Slavko Pišek st. Želimo si, da bi bilo letošnje leto čimbolj uspešno. MG Klarinetist Matic (levo) [ 30 J 5fflEM3Š&M VIDEO DRUŠTVA PD Mengeš Poročilo o delu PD Mengeš Letošnji občni zbor planinskega društva v Janeza Trdina Mengeš je bil 26. 1. 96 v OŠ Mengeš. Ker je prišlo do nesporazumov z oskrbnikom Mengeške koče na Gobavici, nam je le-ta onemogočil izvedbo občnega zbora v Jurčku. Na pomoč nam je priskočila OŠ, ki nam je dovolila uporabe šolske avle. Naslednje leto naj bi teh težav ne bilo več in borno gotovo pripravili občni zbor v lastnih prostorih na Gobavici. Najprej smo si ogledali diapozitive z lanskoletnega taborenja v Logarski dolini. Uradni del pa je začel Janez Slokan, predsednik društva, ki je predstavil delo minulega leta. Sledila so poročila posameznih odsekov in pozdravni nagovori številnih gostov. Ker letos ni bilo volilno leto smo večer zaključili s klobasami in pijaco. i Na občnem zboru smo potrdili tuđi članarino za letošnje leto. Za člane A znaša 3000,00 SIT, B 1000,00 SIT in C 350,00 SIT. Polovica te vsote ostane društvu, ostalo pa gre PZS VABILO Avto moto društvo Mengeš vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 19. 04. 1996 ob 19. uri v društvenih prostorih na Trdinovem trgu 14. Razpravljali borno o dosedanjem in bodočem delu društva ter izvolili novo vodstvo za prihodnji 4 letni mandat. Vabi AMD Mengeš (več informacij o članarini dobite na oglasni omarici PD). Pozivam vse, ki se podajate v planine, da plaćate članarino, saj si s tem zagotovite nezgodno zavarovanje za primer smrti ali invalidnosti in popuste v planinskih kočah pri prenočevanju. Pri vseh starih članih borno članarino pobrali po domovih, novinci pa lahko plačajo članarino v društvenih prostorih (inf. 737-296 Kržan). 20. aprila bo tradicionalni Trimski pohod Rasica. Start bo izpred OŠ Mengeš in Savskega mostu v Črnučah. Kot ponavadi bodo štiri kontrolne točke: na Dobenu, na stolpu na Rasici, na grebenu in na cilju na Gobavici. Redni pohodniki pa bodo dobili značke. Vabimo vas, da se ga udeležite tuđi Vi, ker s tem pomagate predvsem sebi in pripomorete k boljšemu počutju po dolgih zimskih mesecih ležanja. Informacije o vseh tekočih dejavnostih planinskega društva in program izletov lahko poiščete v oglasni omarici pri Kinu Mengeš in na plakatnih mestih. PD Mengeš Iztok Vrhovnik PGD Topole Občni zbor prostovoljnega gasilskega društva Topole Vsoboto, 2. 3. 96, je v prostorih PGD Topole potekal 48. redni letni občni zbor, katerega so se poleg mladine, članic in članov udeležili tuđi župan Občine Mengeš Janez Per, predsednik GZ Marjan Slatnar, delegat GZ Domžale Janez Štebe in predstavniki sosednjih društev Stane Šimenc iz Mengša, Feliks Segatin iz Loke in Marjan Koncilija iz Most. Z brane je pozdravil predsednik društva Martin Aleš, po izvolitvi delovnega predsedstva, v sestavi Janez Koncilija, Martin Aleš in Franc Bergant, so sledila poročila funkcionarjev društva, iz katerih je bilo razvidno opravljeno delo v enoletnem obdobju, ki ni bilo majhno. Poudarek aktivnosti je bil na usklajevanju organiziranosti gasilstva z novo zakonodajo in Pravili gasilske službe, v katerih se operativno delo v društvu opredeljuje v delovanju gasilske enote, katero lahko sestavljajo samo strokovno usposobljeni gasilci. Temu je društvo posvetilo največjo pozornost, zato je bil v okviru Poveljstva Občine Mengeš v sodelovanju z GZ Domžale organiziran tečaj za izprašanega gasilca, ki se ga je udeležilo in uspešno zaključilo 15 članov društva. Spominski posnetek novih članov operativne enote skupaj z županom, predsednikom GZ Domžale, Občinskim poveljnikom in poveljnikom društva. Foto: Franc Bergant MM^lfM Kfll DRUŠTVA ŠPORT PGD Topole Na občnem zboru so bili udeleženci usposabljanja slavnostno sprejeti v operativno enoto s podelitvijo spričeval in diplom ter podpisom svečane izjave o vstopu v operativno enoto, ki sedaj šteje že 39 članov, kar zagotavlja zadosten varnostni faktor za opravljanje nalog gasilske službe. Tako se borno lažje spopadali z ognjeno nevarnostjo, s katero smo se v letu 1995 soočili v štirih primerih in intervencije skupaj z ostalimi društvi uspešno izvedli. V pripravljenosti smo bili tuđi, ko je narasla Pšata ogrožala vas Topole, vendar je prišlo do izlitja vode na manjšem področju, tako da je bilo posredovanje omejeno in lažje izvedljivo. Seveda smo imeli tuđi prijetnejša opravila, saj smo v mesecu aprilu organizirali čistilno akcijo za celotno naselje in okolico, v kateri je bila aktivna zlasb mladina. Akcija je pripomogla k lepši urejenosti kraja, zato smo sklenili, da bo postala tradicionalna. Delovali smo tuđi na kulturnem področju. Z obuditvijo starih kmečkih običajev smo se udeležili povorke ob Mihaelovem sejmu v Mengšu in bili neuradno najbolje ocenjeni za originalno zamisel in izvedbo prikaza kmečkih opravil. K lajvečje uspehe smo tuđi tokrat dosegli na INtekmovalnem področju, saj smo se uspešno udeleževali tekmovanj v okviru Gasilske zveze Domžale in regije, kakor tuđi društvenih tekmovanj po Sloveniji, od koder so naši tekmovalci prinesli lepo število pokalov. Najpomembnejša je uvrstitev petih ekip na regijsko tekmovanje Gasilskih zvez Domžale, Kamnik in Litija, kjer so se mladinke s 3. mestom, članice A in člani B pa s 1. mestom uvrstili na državno tekmovanje, ki bo potekalo v letu 1996. Znamenom usposabljanja smo se udeležili tuđi gasilsko-reševalnih vaj, ki so bile organizirane za Poveljstvo Mengeš. Udeležili smo se proslav ob pomembnih obletnicah društev, razvitju praporov, prevzem avtomobilov in drugih slovesnosti, prav tako pa smo se udeležili slovesa za umrlimi člani sosednjih društev. Za pridobitev finančnih sredstev smo organizirali gasilsko veselico in s tem pridobili del prepotrebnih sredstev za osnovno dejavnost društva. Končno smo ob pomoći Občine Mengeš dobili prepotreben trenažni poligon za usposabljanje članstva, ki pa bo obenem služil krajanom za rekreacijsko dejavnost. Seveda bo teren potrebno ustrezno usposobiti, kar pa že spada v plan za leto 1996. Plan obsega še razvitje novega društvenega prapora z izvedbo gasilske veselice, udeležbo na državnem gasilskem tekmovanju, predelavo gasilskega vozila za boljše operativno delovanje, temeljni plan pa je stalno usposabljanje članstva za primer kakršnekoli nevarnosti ali nesreče. v Župan in delegati, ki so pozorno prisluhnili našim poročilom, so delo društva ocenili kot zelo dobro in nam takšnih uspehov zaželeli tuđi v bodoče. Zaradi potreb, ki jih narekujejo Pravila gasilske službe, so sledile nadomestne volitve vodstva društva in razširitev članstva Upravnega odbora. Tako je bil za novega predsednika izvoljen Franc Bergant, poveljnika Martin Aleš, novi članici Upravnega odbora pa sta Mateja Jemec in Nina Kravanja. Ob koncu se je delovni predsednik zahvalil zunanjim gostom za udeležbo in njihove spodbudne besede. Zahvalil se je tuđi gasilkam in gasilcem za njihovo prizadevnost in jih pozval k enotnemu delu, ki bo pripomoglo k še večjim uspehom pri delu društva. Janez Koncilija Vesele velikonočne praznike vam vošči Ured niski odbor Mengšana. Mnogoboj Državno prvenstvo v mnogoboju ANJI ZAVRŠNIK - BRON Vzačetku marca 1996 je bilo v Ljubljani v dvorani ŽAK Ljubljana državno prvenstvo v mnogoboju, katerega so se udeležile tuđi članice Atletskega kluba Domžale. Med pionirkami je nastopila tuđi Anja Završnik, mlada atletinja iz Mengša, ki se že lahko postavi z nekaterimi lepimi dosežki. Tuđi tokrat je bilo tako. Po uspešnih nastopih v teku na ovirah, skoku v visino in daljino ter metu krogle, si je z odličnim tekom na 800 metrov pritekla bronasto medaljo in s tem uvrstitev v sam vrh slovenskih pionirk v mnogoboju. ANJI iskrene čestitke ta veliko uspeha tuđi v prihodnje! Vera Dušan Mravlje Mesec marec je mesec nežnih praznikov. V počastitev mater se odvijajo različne prireditve. Natančno 10. marca letos je tuđi skozi Mengeš pritekel znani supermaratonec Dušan Mravlje, katerega startna točka je bil Kranj. Sam je rekel, da je tekel za oboje: za gospe, ker so praznovale v petek, za gospode pa zato, ker je bil na dan teka ravno dan mučencev. S kratka, ustavil se je tuđi pri nas, malo postal, potem pa v družbi vrlih mengeških športnikov brez najmanjših težav tekel po nagelj na Limbarsko goro. V imenu Mengšanovjeg. Dušana Mravljeta in njegovo spremstvo pozdravil svetnik Milan Jenčič, za dobro počutje pa so poskrbeli člani Turističnega društva Mengeš. Tatjana Sivec Strmšek MENGŠAN iwiaM m Odprto prvenstvo Občine Mengeš v veleslalomu na Kobli Vsoboto, 16. 03.1996, je Smučarsko društvo Mengeš organiziralo prvo odprto prvenstvo Občine Mengeš v veleslalomu pod pokroviteljstvom Občine Mengeš s pomočjo sponzorjev. Tekmovanje se je odvijalo na strmem pobočju Koble v izrednih zimskih razmerah (zjutraj ledeno, dopoldan pa že ob rahlem sneženju precej južno), na progi s 27 vratci, ki jo je zakoličil nekdanji olimpijec Andrej Kozelj (član SK Mengeš) ob pomoći strokovnih delavcev Smučarskega kluba Mengeš. Kot prvi so se po nekoliko skrajšani progi spustili najmlajši tekmovalci in tekmovalke, za njimi pa še preostala množica navdušenih smučarjev tako iz Mengša, Loke, Novega mesta, Ljubljane, in skoraj neverjetno: tekmovalec iz daljnje Moskve. Tekmovalce je v cilju razveselil napovedovalec Niko Robavs s takojšnjim rezultatom in če je bilo mogoče že kar z končno uvrstitvijo. Ob vzpodbujanju sotekmovalcev in tuđi nekaj obiskovalcev je bilo zraven, se je po progi zvrstilo 82 tekmovalcev (od skupno prijavljenih 114, ki so zaradi že napovedanega malo slabšega vremena ostali v toplih zapečkih). Po zaključku tekmovanja se je zaradi vremenskih razmer celotno dogajanje preselilo v brunarico pri Janezu na Kobli 2. Predsednik društva Iztok Maver je ob pomoći Bojana Burnika kar malce zardelo podeljeval priznanja (posebno, ko so po kolajne in medalje prihajala postavna dekleta in žene). Prvi trije v posamezni konkurenci so prejeli lične kolajne, prvih pet pa občinske diplome, s katerih se jim je nasmihal "Mengeški Bacek" v pravi smučarski opremi. Najhitrejši in najhitrejša udeleženca tekmovanja pa sta prejela še pokal. Prav prijetno je izzvenela gesta najhitrejšega tekmovalca (Andreja Kozelja), ki je svoj pokal odstopil in ga predal, kot je sam dejal: "najpogumnejšemu"Domnu Lužarju tekmovalcu v predšolski kategoriji, ki je prevozil kar celotno člansko tekmovalno progo. S tem pa še ni bilo konec uradnega ceremoniala. Pred Majdo, Vido in Riko so bile namreč še velike polne škatle nagrad (od smuči, radio stolpa, različne opreme, kosil, drugih uslug), ki so jih prispevali sponzorji tekmovanja. Bojan je kar pridno klical vse tekmovalce, da so prišli po majhne zaprte listke in veseli vzkliki so napolnili že tako vroče ozračje v sobi, ko so tekmovalci prihajali po nagrade, ki so si jih sami izžrebali. Vsi udeleženci smo se ustavili še v gostišču Zajc v Lahovčah, kjer smo ob dobri hrani in pijaci na kratko strnili vse sveže vtise in se poslovili v upanju, da bo drugo občinsko prvenstvo v lepšem vremenu. Rezultati: Kt. Predšolski - deklice: 1. Tina Kobilšek, 2. Kaja Sili, 3. Neža Špenko; Predšolski - dečki: I. Domen Lužar, 2. Matic Cerar, 3. Tilen Špenko; I. Deklice (8-11 let): 1. Špela Selak, 2. Urša Maver, 3. Natalija Marolt; I. Fantje (8 - 13 let): 1. Rok Habjan, 2. Tilen Poljanšek, 3. Rok Kos, 4. Gašper Lužar, 5. Bogdan Pirš, 6. Bojan Testen, 7. Grepor Jerič; II. Deklice (12 - 19 let): 1. Petra Suštar, 2. Kaja Kozelj, 3. Špela Maver, 4. Jasmina Zajc; II. Fantje (14 - 19 let): 1. Žiga Jere, 2. Jure Golob, 3. Aleš Dovč, 4. Rok_Kalan, 5. Andrej Marolt, 6. Stani Marolt; III. Ženske (20 - 30 let): 1. Irena Šimenc, 2. Irena Cerar, 3. Mojca Binter; III. Moški (20 - 30 let): 1. Jernej Vogrinc, 2. Tomaž Vrhovnik^ 3. Dejan Ivanuš, 4. Klemen Rotar, 5. Marjan Škerjanec, 6. Jaka Brojan, 7. Tomaž Zabret, 8. Robert Ručigaj, 9. Andraž Jere, 10. Brane Bleje, 11. Marko Binter, 12. Robert Špenko; IV. Ženske (31 - 40 let): 1. Julijana Lomšek, 2. Tilka Kozelj, 3. Polona Leskovec, 4. Tatjana Lužar, 5. Tatjana Kobilšek, 6. Majda Marolt; IV. Moški (31 - 40 let): 1. Aleš Muller, 2. Igor Maver, 3. Aleš Voh, 4. Iztok Maver, 5. Slavko Lužar, 6. Janez Zajc, 7. Brane Šuštar, 8. Marko Testen, 9. Pavel Novak, 10. Franc Jerič, 11. Dušan Štrukelj, 12. Jože Muc, 13. Tomi Mulej; V. Ženske (nad 41 let): 1. Marija Jere, 2. Marička Volkar, 3. Majda Vrhovnik, 4. Anica Reven, 5. Rika Binter, 6. Vida Burnik; V. Moški (od 41 - 50 let): 1. Andrej Kozelj, 2. Janez Štrubelj, 3. Jože Ljubič, 4. Mirko Jere, 5. Bojan Burnik; IV. Moški (nad 51 let): 1. Herman Berčič, 2. Jakob Reven, 3. Franc Martinčič, 4. Emil Maver, 5. Janez Hrovat. Sponzorji: Občina Mengeš, Marlow Korenčan, Canon Medic, Vulkanizerstvo Jože Skok, Termotehnika Avguštin, Kalcer, Trgoavto Burnik, Frizerski studio Vrhovnik, Montaža Škerjanec, Armstrong Kobilšek, Izdelava cokel Jančigaj, Igma Maver, Servis Debevc, Avto Car, Tesarstvo in žagarstvo Peter Kosec, Kovinotehna oprema Mengeš, Debo-color Marolt, Kava Bar Lili, Brigita Market, Avtopralnica Karin, Roletarstvo Kosec, Zlatarna Kosec, Menjalnica Robson, Studio G3, Pizzeria Skok, Avtoservis Gregorc, Izdelava cokel Bele, Optik Škofic, Drogerija Pariz, Globus Tours, Hit-Fit, Frizerski salon Vesna, Boris Žnidaršič, Italco Ljubljana, Mižek Maver, Gostilna Pavovec Kocman, Kamnoseštvo Makovec, Ha- Ni Habjan, Kava bar Piccolo Koncilja, Mi Amigo Sivec, Vivat Jenčič, Wurth Novak. R. Binter, Ni. Marolt Bilo je napeto, a veselo In prijetno, še zlasti v cilju. foto: T. S. Strmšek ŠPORT ŠPORT «>- far«-'«, JeO*tflLO\r6- AlJ—' y^°^-)<^ ~Ho\Jfi-k. mmm&m PRAKTIČNI NASVETI K lasa koža se nenehno obnavlja. Odmrle I Mcelice se luščijo in nadomeščajo z mladimi. To se dogaja po celem telesu in je naravni proces. Tuđi prhljaj predstavlja odmrle celice, ki se luščijo z našega lasišča. Težava je pogosta. Ni nevarna, je pa nadležna in neprijetna, zlasti takrat, ko nam "obarva" ali posuje ovratnike in ćelo ramena suknjičev. Prhljaj je posledica srbečega in luskinastega izpuščaja na lasišču, ki se strokovno imenuje seboreični dermatitis. Izpuščaj se lahko pojavi tuđi na obrazu, prsih ali na hrbtu. Lase si moramo pogosto umivati s šamponom proti prhljaju. Če je nadloga zelo huda, poiščimo zdravnikovo pomoč. Sami si lahko pripravimo domaća zdravila iz sadja, zelenjave in zdravilnih zelišč. Ker je prhljaj zelo trdovraten, ne pričakujmo popolnega uspeha že po prvem zdravljenju. Če borno dovolj potrpežljivi, uspeh in zadovoljstvo prav gotovo ne bosta izostala. Za začetek poskusimo s čebulo. To živilo je vedno pri roki. Čebula je nepogrešljiva v kuhinji in enako si upam trditi tuđi za domačo zeliščno lekarno. Čebulni pripravki pomagajo pri zdravljenju prhljaja in tuđi pri izpadanju las. Prvi recept: 45 g čebule 350 g vode Čebule ni potrebno lupiti. Razrežemo jo na četrtine in jo skuhamo do mehkega. Precedimo in sproti porabimo. Pri izpiranju las si čebulno vodo dobro vmasiramo v lasišče. Drugi recept: 25 g čebule z lupino 200 g 60% alkohola ali domaćega žganja 5 nageljnovih žbic Razrezano čebulo in nageljnove žbice prelijemo z alkoholom in pustimo na temnem mestu stati 15 dni. Tekočino precedimo in si z njo masiramo lasišče. La/ifco ji dodamo tuđi 15 g ricinovega olja a'/ 50 g olja iz koruznih kalčkov. Če smo dodajali olje, moramo tekočino pred uporabo moćno pretresti. Naravni boj proti prhljaju Tretji recept: Čebulni sok razredčimo z vinskim kišom. S tekočino natremo lasišče pred spanjem in si glavo zavijemo v brisačo do zjutraj. Biološko je česen najbližji čebuljin sorodnik. Njegovo zdravilnost so na Kitajskem izrabljali že pred već tisoč leti, nepogrešljiv pa je bil tuđi na evropskih tleh. Neprijeten vonj lahko ublažimo z dodatkom sivke, rožmarina ali peteršilja. Prvi recept: 3 - 5 strokov česna 250 g 70% alkohola ali močnega domaćega žganja Očiščen česen razrežemo na manjše kose in ga namakamo v alkoholu 10 dni. S precejeno tekočino masiramo lasišče. Drugi recept: 2 glavici česna 10 lovorjevih listov 1 liter domaćega žganja Česen drobno sesekljamo ali stolčemo v možnarju. Vse sestavine zmešamo v steklenem kozarcu in pustimo stati 10 dni. Tekočino precedimo in z njo masiramo lasišče. Tretji recept: 300 g česna 1 I tropinovca Sesekljan česen namakamo 10 dni v tropinovcu. Nato precedimo in dobro vtiramo v lasišče. Pustimo, da deluje pol ure, nato lase dobro umijemo. Zeleno poznamo predvsem kot začimbno rastlino. Tuđi njena zdravilna vrednost je velika. Pri zdravljenju prhljaja borno uporabljali gomolje. Srednje velik gomolj razrežemo na kockice, jih damo v liter vode in kuhamo še 5 minut po tistem, ko voda zavre. Ohlajeno tekočino precedimo in si z njo umivamo lase. Oreh izvira iz Irana, udomačil pa se je povsod, kjer mu to omogočajo klimatske razmere. Zdravljenje z orehovimi listi, zelenimi lupinami ter mladimi ali zrelimi plodovi pomaga pri številnih težavah, tuđi pri težavah z lasmi. Za zdravljenje prhljaja borno rabili orehove liste in lupine nezrelih orehov. Prvi recept: 30 g listov 500 g vode ali 25 g orehovih brstov 500 g vode Med kopanjem si naredimo oblogo iz kuhanih zelišč, tekočino pa porabimo za upiranje. Drugi recept: 20 g orehovih listov 20 g beluševih brstičev 20 g korenin navadnega regrata 20 g korenin cikorije Čajna mešanica ni namenjena izpiranju lasišča, temveč zdravljenju "od znotraj". 3 žličke mešanice prelijemo s pol litra vode in kuhamo še 2 minuti po tistem, ko zavre. Pokrilo pustimo stati 2 uri, precedimo in pijemo pred jedjo. Če nam grenak čaj ni všeč, mu dodamo žiičko medu ali rjavega sladkorja. Redno pitje čaja pomaga pri zdravljenju prhljaja in ekcemov. Tretji recept: Lupine mladih orehov damo v pol litra belega vina in prilijemo pol litra olivnega olja. Mešanica na/ stoji na soncu 30 dni. Nato jo precedimo in si z oljnato tekočino vsaj enkrat na dan zmasiramo lasišče. Preizkusimo lahko tuđi eno od naslednjih dveh zeliščnih mešanic, obe pa pomagajo pri prhljaju in izpadanju las. Uporabljamo jih pri izpiranju las. Prvi recept: 20 g žajblja 10 g vrtnega timijana 10 g rožmarina 25 g kamilice Zelišča namočimo za dva dni v 750 g vode. Nato mešanico kuhamo, dokler ne zavre. Precedimo in ohladimo. MiMoČVAM H9I PRAKTIČNI NASVETI Boj proti prhljaju Drugi recept: 15 g sivke 25 g kamilice 50 g limoninega soka Mešanico kuhamo v 3 decilitrih vode. Precedimo in ohladimo, nato dodamo limonin sok. Proti prhljaju lahko uporabljamo prevretke tuđi iz repinčevih korenin, korenike kolmeža, plezajoče lakote, kamilice, rožmarina, koprive ali timijana. Spoštovane bralke, cenjeni bralci! Upam, da se še spominjate članka o eteričnih oljih. Če ste bili z njim zadovoljni, bom zelo vesela. Žal pa sem nekoliko "prehitevala dogodke". Pred mesecem dni se je na našem knjižnem trgu pojavila knjiga "Aromaterapija", ki sta jo napisala Charla Devereux in njen svetovalec Bernie Hephrun. Če bi to knjigo poznala že prej, bi lahko tuđi vam ponudila mnogo več zanimivih in uporabnih informacij, tako pa jo priporočam v branje vsem tištim, ki jih zanimajo eterična olja in njihova uporaba za zdravje in lepoto telesa in duha. Mirjana Lilić Juinič Kuhajmo skupaj Življenje ni težava, ki bi jo razrešili, ali pa užitek, ki bi si ga privoščili, življenje je skrivnost, ki jo moramo živeti. Precej je treba vedeti, preden opaziš, kako malo veš. (Wagger) Ker moramo živeti, moramo tuđi jesti, zato si danes preberite nekaj receptov in jih morda tuđi uporabite. Nadevana pitana kokoš s porom za 6 oseb 1,5 do 2 kg težka pitana kokoš 2 šalotki, 4 stroke česna, 15 dag zelene, 5 dag masla, 10 dag perutninskih jeter, peteršilj, 15 dag teletine mlete, 1 jajce, sol, poper, 1 kg pora, 10 dag masla, ščep sladkorja Na maslu zarumenimo drobno sesekljano šalotko, naribano zeleno, česen, drobno narezana jetra, ter dobro prepražimo. Nato pustimo, da se ohladi in dodamo še ostale sestavine ter dobro premešamo. Z dobljenim nadevom napolnimo kokoš in jo v vroči pećici pečemo cea eno uro in pol. Por očistimo in narežemo na večje rezine, ter v malo vode skuhamo. Posebej v posodi razstopimo maslo, dodamo sladkor ter karameliziramo, nakar dodamo por in dobro premešamo. Zalijemo z omako, ki je nastala pri pečenju kokoši. Serviramo tako, da kokoš najprej razrežemo, zložimo na ploščo in okoli naložimo por. Kot prilogo ponudimo riz, krompir. Sojina so/afa s sezamov/mi semeni 250 g sojinih kalčkov, 300 g regrata, 50 g sezamovih semen, rdeč radič. Solatni preliv: 1 žlica sojine omake, 2 žlici sezamovega olja, malo kiša, sol. Sojine kalčke poparimo in odcedimo, regrat očistimo, sezamova semena v ponvi prepražimo. V skledo zložimo regrat, kalčke in rdeč radič za dekoracijo, potresemo s sezamovimi semeni ter prelijemo s prelivom. Ajdov narastek: 4 jajca, 14 dag sladkorja, 14 dag margarine, 2 žlici ruma, 2 dag piškotnih drobtin, 14 dag ajdove moke, 10 dag suhega sadja, 1/2 pecilnega praška. Preliv: 2dl belega vina, 2 dl vode, 6 dag sladkorja. Rumenjake in margarino penasto umešamo s polovico sladkorja, pridamo rum. Ko masa naraste dodamo polovico snega, v katerega smo utepli preostali sladkor, dodamo na kocke narezano suho sad/e, rahlo primešamo ajdovo moko s piškotnimi drobtinicami in preostalo polovico snega. 4*0 i«Jlto Kuhajmo skupaj Napolnimo dobro namazan mode/ /n spečemo pri 780 stop/n/ C. Prelijemo ga s kuhanim vinom. Vino, vodo, sladkor, limonino lupino, klinike in cimetovo skorjo prevremo. Medena potica 2,5 dag kvasa, 1/2 kg mehke moke, 8 dag masla, 2 in pol dl mleka, 8 dag sladkorja, 2 - 3 rumenjaki, sol, rum, limonina lupinica Naredimo kvasovo probo iz kvasa, mleka, sladkorja in moke. V skledo presejemo moko. Posebej umešamo maslo, rumenjake, sladkor, rum, sol, limonino lupinico, mleko. Dobro razmešamo in ulijemo v moko. Dodamo še kvasec. Razmešamo in stepamo tako dolgo, da se fešto (oči od posode. Pustimo ga vzhajati, da naraste za enkratno količino. Vzhajano testo zvrnemo na dobro pomokano desko in ga razvaljamo na 1 cm debelo. Nadev enakomerno razmažemo po testu in natančno zavijemo. Model za potiče namažemo, vanj damo zvito testo, ki v modelu ne srne segati do 3/4 v visino. Ko je vzhajano, namažemo z raztepenim jajcem in pečemo 1 uro in pol. Nadev. 50 dag medu, 4 dag sladkorja, 5 dag masla, cimet, limonino lupino, 3/4 I zmletih orehov, 2 žlici ruma, 2 pesti piškotnih drobtin, 1 dag masla, .1 ćelo jajce Med, sladkor in maslo zavremo. Pridamo cimet, sesekljano limonino lupino, dve tretjini zmletih orehov, rum, ćelo jajce in zmešamo. Še topel nadev razmažemo po testu, potresemo s prepraženimi drobtinami in imletimi orehi, zavijemo in damo v model. Želim Vam vesele velikonočne praznike Justina Urbanec VVindovvs 95 Microsoft® WINDOWS® 95 5.DEL Tipkovnica je najpomembnejši pripomočekza komuniciranje z računalnikom, zato sva se odločila, da vam bova nakratko opisala, kako lahko v Windowsih 95 nastavljamo različne konfiguracije tipkovnice, terpripadajočih se pisav. Lastnosti tipkovnice nastavljamo vokn u Keyboarc( Properties, ki ga odpremo z dvojnim klikom objekta Keyboardv mapi Control panel. (do mapa pridemo najlažje iz pripomočka My Computer ali z izbiro Settings startnega menuja). Na kartice General lahko izbiramo morebitno drugačno fizično obliko tipkovnice, kot smo jo izbrali pri instalaciji operacijskega sistema. Kartica Speed vsebuje nastavitve začetka in hitrosti ponavljanja tipke, ki jo držimo dlje časa pritisneno ter hitrost utripanja značke (kurzorja), ki onačuje na zaslonu mesto pisanja: Na kartici Language lahko dodajamo tipkovnice za različne druge jezike (Add), jih odstranjujemo (Remove) in po potrebi izbiramo drugačno razporeditev znakov na njih (Properties). Z gumbom Set as Default določimo neko tipkovnico v prikazanem seznamu instaliranih tipkovnic, kot privzeto v okvirju Swich Languages pa kombinacije tipk, s katerimi borno med instaliranimi tipkovnicami lahko menjali med našim delom. Opcija Enable indicatoron taskbar vključi poleg tega prikaz kartice jezika ternutno aktivne tipkovnice na delovni vrstici (npr. En za angleški, SI za slovenski jezik). Tedaj borno lahko med instaliranimi tipkovnicami za različne jezike menjali med svojim delom tuđi tako, da borno željeno tipkovnico izbrali v seznamu, ki ga bo računalnik prikazal ob kliku na delovni vrstici prikazane kartice. Pisave ali bližnjice do njih so zbrane v podmapi Fonts mape Windows, ki jo najhitreje odpremo s klikom njene bližnjice v konzoli Control Panel. (VVindovvs shranjuje vse pisave privzeto v mapo Fonts, če pa posamezne aplikacija ali če mi sami shranimo nove pisave drugam, vstavi pri njihovem instaliranju v mapo Fonts le bližnjice do njih). Če pisavino ikono dvojno kliknemo, prikaže računelnik okno z videzom besedila v tej pisavi, v katerem lahko med drugim zahtevamo in tuđi akcijo testnega tiskanja pisave. Pisave odstarnjujemo kot vse ostale objekte, nove pa instaliramo po enakem postopku, kot v prejšnih Windowsih s funkcijo InstalINev/Font menuja File. (nadaljevanje prihodnič) Pripravila: Tomaž Novak Jure Labrovič SMEH NI GREH Osnove demokracije (kratka in poučna zgodba) En malček mojega samospoštovanja je prepričal samega sebe, da sem korajžno odprl vrata štirikolesnika in poželjivo popadel volanski obroč, noga na plinu, gremo! Prav mu je, kaj pa pušča ključe v avtomobilu, kdorkoli si ga že bodi. Vsaka šola nekaj stane. Pa začnem takole vijugati po zadušljivih meščanskih ulicah, pazim pa, da ne povozim kako dete. Tuđi na mačke pazim, posebej na onega v moji črepinji. Stroj na notranje izgorevanje se skladno z mojimi željami več ali manj prilagaja cestišču. Na vsake kvatre ga zanese malo čez rob, pa nič zato. Če bi bil moj, bi že pazi I. Torej to na nekem križišču, kjer so na tleh bele liše, ki jih kdove zakaj imenujejo po neki afriški živali, pristopica po le-teh stara ženica. Jaz kot vihrav mladec sele pri zadnjih utrinkih časa zapopazim sključeno postavico sredi asfaltnega okolja. Seveda ne v skladu z vsemi pravili takoj poskušam ukrepati, pa mi žilica ne da. v Svrknem mimo prestrašene gospe, da sem ji še prah odnesel s čevljev in še kaj (med drugim umetne zobe in lasuljo). Pa ti revica nemoćno pogleda za mano, divjakom in zamalo, da se mi ni milo storilo. Uspelo mi je zavreti štirikolesnik, ravno tako uspešno sem prestavil v vzratno in se odpeljal k ubožići. Poskušal sem se opravičiti, pa sem iz sebe iztisnil le nekako momljanje. Zato sem z zadnjega sedeža vzel medvedka in ji ga poklonil kot tolažbo za prestani strah. Pa rekel sem ji, naj popije kozarec vode. Skorajda pomirjen sem se znova skobacal v avtomobil in navil pogumnih dvesto konjev. V širni svet ozkih ulic, torej. | PRAKTIČNI NASVETI RAČUNALNIŠTVO MM^aM I m\ SMEH NI GREH Osnove demokracije Presneto, sem si rekel, kajti predobro jih poznam (ali pa oni mene). Če storiš nekaj kar jim ni po volji, te ganjajo naokoli, po nesreći ujamejo in jamejo spraševati zakaj tako. Od nekdaj sem bil bolj nežne narave, pa so mi pri tozadevnih situacijah hitro butnile kaplje slane vode v oči. Rotil sem jih, naj dojamejo, da nisem napak poba, pa kar nišo bili pripravljeni verjeti. Pa dovolj o tem. Opazil sem torej notranje organe in ker sem se jim pač hotel izogniti se, sem zavil vstran, kakopak. Ampak po božji volji je nova pot vodila preko zelenić in menda tuđi preko otroškega igrišča, čeprav nisem opazil nobenih otročajev, so se bili baje poskrili na drevesa in v opuščene teglce za rože. Seveda kifelci nišo ostali ravnodušni in so jo meni nič, tebi nič ucvrli za menoj, kot da bi jim gorelo pod nogami. Še enkrat več smo se torej lovili po Vojvodini Kranjski, kar sicer ni nič slabega. Čeprav sem imel, recimo temu turistične namene, mi nikakor nišo pustili proste poti. Zatorej sem zavil na stranpot, upajoč, da se jih znebim na grbinah. Sem se bil že uril na Camel Trophv. Pa so policijski nepridipravi priklicali vse polno svojih mobilnih enot, ćelo helikopter. Tako so se bili spravili na malega človeka. Z avtomobilom sem se nerodno opotekal po kolvozih, menda ne bom vozil po njivah, kjer so zasajene kulturne poljščine. Pa ■ se je stvar končala tako, da sem pripeljal v neko vas, kjer izgleda domujejo samo specialci. Zahrbtno so mi postavili zasedo in me ponižnega ustavili. Potem sem bil aretiran. Kot ste opazili, sem v prejšnji povedi uporabil trpnik. Strpali so me v marico z malo začetnico in odpeljali smo se v mesto, kjer baje imajo sobe za take osebe kot sem (naj bi bil) jaz. Zlikovci, jih imenujejo, pa ne sob. Stlačili so me torej k nepridipravom, mene, nič dolžnega, nič krivega. Kaj pa je, samo avto sem si sposodil in si privoščil malo vožnje. In zakaj pa zdaj tak cirkus. Ukazali so mi molčati. Kasneje se je sicer njih zakrknjeno srce omehčalo in dovolili so mi poklicati svojega odvetnika. , Pa sem ga poklical, odvetnika namreč, svojega očeta, notranjega ministra po dolžnosti. Rok Burja Visokotonska kriminalka v Ankaranu Od novembra do februarja je bila v Mengšu odprta še ena banka, vendar je zanjo vedelo le okrog 25 priviligirancev. Ti so imeli možnost "šparati" - brez obresti. Kot nagrado za pogumno zaupanje jim je bančnica Meta ponudila štiridnevne počitnice na lepi slovenski obali. Do tedaj vse lepo in prav. Ob dnevu, ko bi morali varčevalci dobiti obljubljeno nagrado, pa se je začela kriminalka. Predzadnji četrtek v februarju so koprski poticaji na cesti proti Ankaranu zasledili več sumljivih avtomobilov. Kazalo je, da v njih neznani tujci "švercajo" najnovejše, še sveže zapakirane izvedbe glasilk različnih blagovnih znamk, z visoko resolucijo in zmožnostjo proizvajanja vibrirajočega človeškega glasu krasne barve in neslutenih višin in globin. Kasneje se je izvedelo, da so "švercerji" zvito ušli zasedi in se skrili v nek hotel ob ankaranski obali. Otem, kaj natančno se je dogajalo v tistem hotelu, ne smemo poročati, ker bi s tem lahko razkrili profesionalne skrivnosti eventuelnim bodočim kriminalcem, ki jih stari mački kličejo kar "Zelenjava". Zato borno samo na kratko opisali potek dogodkov in namenoma zlikovce imenovali le z njihovimi imeni, da ne bi razkrili njihove sumljive identitete. Na prizorišču zgodbe je vse zlikovce sprejel njihov šef, takozvani Matevž Groznič. Se isti večer jih je zbral v veliki dvorani in jim svečano predstavil nacrt najnovejšega podviga - po večmesečnih zahtevnih fizičnih pripravah in učenju najmanjših profesionalnih zvijač bodo slovensko javnost presenetili z napadom. V njem bodo uporabili "bombe" iz tujine, predvsem črnskih proizvajalcev, in tuđi nekaj belokranjskih komadov, razkrinkali vaške klepetulje in vse kulturne izobražence izmučili v ritmu tanga. Vsi zlikovci so še isti trenutek dobili v roke zapise posameznih korakov in takoj začeli trenirati pod šefovim budnim očesom in ušesom. Matevž Groznič je šef te družbe že kar nekaj časa. Stara se, zato ne more več vsega dela opraviti sam. Sploh pa je ta najstrašnejši nacrt zadnjih časov strateško tako zahteven, da si je moral omisliti pomoćnika. Odločil se je, da bo sam prevzel lažje delo in za napad usposobil moške zlikovce. Pred napadalno kričeče ženske zlikovke pa je postavil Perota. Treba je povedati, da se je ta bojažljivo in zato zelo demokratično z njimi prebijal skozi vse muke in fizične napore, ki so jih prinašale ovire na poligonu s šternami, kembeljni, cvilečimi kriki in tuđi višaji na vse možne načine. Na koncu štidnevnih intenzivnih priprav mu je zato Matevž izrekel izredne pohvale, ostali pa so mu dovolili, da je na sklepni prireditvi kot član komisije nekaj ur nosil žensko lasuljo. Sklepna prireditev se je odvijala na dan, ko so bili že vsi popolnoma izčrpani od intenzivnega napenjanja in spopadanja z razgibanim terenom. Kako ne bi bili, ko pa so morali tuđi korakati v ritmu tango-koračnice in ves čas skoncentrirano paziti na usklajenost z drugimi! Tišti večer so ob pijaci in jedaći v svoje vrste sprejeli tri nove zelenjavce. V skladu s tradicionalnimi določili so morali ti najprej ponoviti deset zapovedi, potem pa resiti nekaj ekstremno drznih nalog. Sicer preplašene in pokorne Zelenjave, ki so se dobro zavedale resnosti bodočih obvez, so odlično opravile preizkus fizično-duševnih sposobnosti in s svojimi veščinami kljub komajšnji zrelosti osupnile izvežbano komisijo. Zloglasna skupina je tako zdaj večja za tri rezka grla in še bolj konkurenčna drugim grupam, ki se ukvarjajo z istim poslom. Divji večeri in še bolj divje noči so v štirih dneh nekoliko izčrpale sicer energije polne privržence zlikovske skupine, ki se (zdaj to že lahko povemo) imenuje Svoboda. V nedeljo so se za nekaj časa osvobodili Matevževe trde roke, toda le za en dan. Potem ko so se neopazno pretihotapili nazaj v Mengeš, so v ponedeljek že nadaljevali vaje v svojem skrivališču. Nacrti se še kujejo (dvakrat na teden) in so vedno bolj vroči. Pred kratkim smo v uredništvo dobili njihovo sporočilo, da bo načrtovani podvig res genialen in si ga bo zapomnil vsak Mengšan. Zato, dragi sokrajani, spomladi vestno spremljajte, kdaj bodo zlikovci razobesili plakate, na katerih vas bodo solidarnostno obvestili o svojem napadu. Takrat je najboljša rešitev, da se zatečete v mengeški kulturni dom in vamo preživite tišti dve nepozabni uri. Vse osebe in dogodki v tej kriminalki so absolutno resnični. Tuđi Zelenjava res ni več Zelenjava, zdaj so vsi samo še stari mački. Zato so razpisali tiralico za novo Zelenjavo. Kdo si upa, je prisrčno vabljen, da se jim čimprej preda. Obveščevalka Anja 1 m. iW&!j OBVESTILA Obvestilo uporabnikom storitev kmetijske svetovalne službe na območju občin Domžale in Mengeš V času začasne odsotnosti kmetijske svetovalke Irene ZLATNAR, kmet. inž., ki pokriva območje navedenih Občin in do ureditve stalnega nadomeščanja (predvidoma do sredine meseca junija), bo za vse uporabnike storitev kmetijske svetovalne službe uvedeno dežurstvo v dosedanjih prostorih (KZ Domžale, Zg. Jarše 83, tek: 711-179), po naslednjem razporedu: PONEDELJEK od 7 do 9 ure Anton DEMOJZES, dipl. ing., kmet. svetovalec v Lukovici (tel.: 735-116) TOREK od 8 do 10 ure Marta KOS, dipl. ing., svetovalka za kmečko družino (tel.: 841-003) SREDA od 7 do 9 ure Janez OCEPEK, ing., kmet. svetovalec v Moravčah (tel.: 731-016) PETEK od 7 do 9 ure Anton JAGODIC, ing. kmet. svetovalec v Komendi (tel.: 841-003) Izven časa dežurstva lahko svetovalce pokličite na telefonsko številko v pisarni, kjer ima sicer sedež (številka je pri vsakem navedena). OBVESTILO STARŠEM PREDŠOLSKIH | OTROK Starši, ki želite svoje otroke v Šolskem letu 1996/97 vključiti v vrtec SonČek ali Gobiso in še nimate vložene j prošnje za sprejem, oddajte prošnje do 1.5.96 na upravo WZ Domžale, Savska 3. Obrazce dobite na upravi WZ in v obeh vrtcih. [ Uprava WZ VAEUJMO CEBELE IN NUAVO "MCON O ZDRAVSTVENIM VAKSTVU RASTUN DOLOĆA: ;asu, ko je najbolj ncvamo za zastrupitev čebel (med cvetenjem gojenih rasllin), se ne smo uporabljati zaštitnih sredstov, ki so za čebele strupena. Uporaba inseklicidov je zaradi varstva ćebel mogoča najvef. dve uri pred son&nim zahodom, na velikih kompleksih pa le po predhodni obvoslitvi čcbolaijev. ki imajo parije u oddaljenosti 3 km od precividenega mesta Skropljonja. j iz A(>. člana zakona o zdravstvenom varstvu rastlm Ui. list RS 8?/94) Zaščitna sredstva (ln<«kti-j sadja. grozdja m opraSevanju voSins ostalih rastlin Vorujm« č»b«le - oriranjojmo narav«! OBMOČNO SRECANJE GLEDALIŠRIH SRUPIN '96 Sobota, 30. marca - Majčev dvor, Jarše RD Groblje: TAJNO DRUŠTVO PGC Nedelja, 31. marec - Kulturni dom Dob ob 17 uri ŠKD podružnične šolc Krašnja: ČAROVNA SRRINJA| SMO - Center ustvarjalnosti mladih, Domžale: DREJČER IN TRIJE MARSOVČKI WTISM??S/i\M ZRO DOMŽALE /ImI \ OBVESTILA Republika Slovenija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano veterinarska uprava R Slovenije Veterinarska inspekcija izpostava Domžale Popis čebeljih družin Zaradi nevamosti širjenja hude gnilobe čebelje zalege Veterinarska inspekcija na podlagi 14. čl. Zakona o veterinarstvu (Ur. I. RS, št. 82/94 in 21/95) odreja, da se na območju Upravne enote Domžale popišejo vse čebelje družine. Zaradi hitrejšega in enostavnejšega popisa čebeljih družin morajo čebelarji obvestiti in posredovati podatke o številu in stojišču čebeljih družin pooblaščenim čebelarskim preglednikom pri posameznih čebelarskih družinah na območju Upravne enote Domžale. Na območju Upravne enote Domžale so pooblaščeni čebelarski pregledniki: 1. Matej Blejec, LJparjev 25, Mengeš, 2. Drago MrdjenoviČ, Količevo 57, 3. Rado Remšak, Zoranina 8a, Domžale, 4. Bine Kladnik, Krakovska 5, Domžale, 5. Franc Omahna, Prevoje 9, Lukovica Obvestilo Na podlagi Zakona o veterinarstvu, po 7. členu odredbe za preprečevanje živalskih kužnih bolezni v letu 1996 se bo vršila splošna vakcinacija psov proti steklini po sledečem razporedu v Občini Mengeš. RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI Dne 11. aprila 1996 8.30 - 9.00 Topole pri Lužarju, Topole 12 9.30 - 12.00 Mengeš Staretov grad, Šolska 10 12.15 - 13.00 Loka pri Mengšu pri Videmšek, Gasilska 13.15 - 13.30 Dobeno pri Ručigaj, Dobeno CEPLJENJE PSOV ZA ZAMUDNIKE JE NA ISTEM MESTU V MENGŠU Dne 13. aprila 1996 ob 14. uri Cepijo se vsi psi starejši od 4 mesecev, breje in doječe psiće se cepijo po odstavitvi. Posamezno cepljenje se vrši v VETERINARSKEM ZAVODU DOMŽALE cesta Talcev 19c, vsak dan od 7.00 do 11.00, ter v sobotah od 7.00 do 9.00. Veterinarski zavod DE Domžale Predavanja za člane kemčkih družin Občin Mengeš, Domžale, Lukovica, Moravče SPREMENJENA ZAKONODAJA - VIŠJI PRISPEVKI ZA KMETE Svetovalna služba pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, enota v Komendi v sodelovanju s Centrom za socialno delo, Zavodom za zdravstveno zavaravanje Slovenije in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ponovno organizira razlago; - ZAKONA O DRUŽINSKIH PREJEMKIH (denamo nadomestilo za čas porodniškega dopusta, starševski dodatek, pomoć za opremo novorojenčka, otroški dodatek...) Center za socialno delo, Enota Domžale, Ljubljanska 70, tel. 723-481 /&1 MSRfra?»ž.\M - PRAVICE IN DOLŽNOSTI IZ ZAVAROVANJA KMETOV Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Miklošičeva 24, Ljubljana, tel.: 1721-288 Zavod za zdravstveno zavarovanje, Izpostava Domžale, Ljubljanska 70, tel.: 721-883 - POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE KMETOV Zavod za pokojninsko in invalidsko zavaravanje kmetov, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana, tel: 1324-122 Po kratki razlagi naj bi predstavniki odgovarjali predvsem na vaša vprašanja. Ker se na kmetijah pogosto pojavljata že dve generaciji in ker je ekonomika pri nekaterih vrstah proizvodnje in obstoječem katastru nizka, opažamo zlasti majhno število zavarovancev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje med žensko populacijo in mlado generacijo. Tuđi zakonodaja se spreminja, Mogoče nimate zadosti informacij ali je pot do njih težka. Morda je še čas, da poskrbite za vašo socialno varnost v zrelih letih. Kdaj mi priprada nadomestilo v času bolniškega staleža? O tem morate razmisliti še ko ste zdravi in mladi. Predavanja na to temo bodo: V ČETRTEK, 4. APRILA OB 9.30 V PROSTORIH GASILSKEGA DOMA V MENGŠU Razlaga SPREMENJENEGA ZAKONA O DEDOVANJU KMETU bo za vse kmete V TOREK, 2. APRILA OB 16. URI V PROSTORIH OSNOVNE SOLE DOB (Zakonodajo na tem področju vam bo predstavil g. Avsec iz Zadružne zveze Slovenije in odgovarjal na vaša vprašanja). Vabi! Svetovalka za kmečko družino dipl. ing. Marta Kos v sodelovanju z gosti (tel.: 841-003) OBVESTILA IN MEMORIAM Društvo VITA - za pomoč po nezgodni poškodbi možganov Ljubljana Vabimo vas na dobrodelni koncert v Mengšu, dvorana Kulturnega Doma, dne 13.4.1996, ob 20. uri Nastopali bodo: GAŠPERJI, NAGELJ, M4M, G. AVSENIK, OUARZA in drugi. Povezovalec bo Marjan ŠNEBERGER in humorist Franc Pestotnik - PODOKNIČAR Vstopnina 1000 SIT. Predprodaja vstopnic: Društvo VITA, Kulturni dom in trgovina Zarja Mengeš, veleblagovnica Napredek Domžale. Izkupiček dobrodelnega koncerta bo namenjen za izvajanje rednih •dejavnosti Društva VITA za naše prizadete otroke in mladostnike. OBVESTILO Že v prejšnji številki smo vas povabiii, da sodelujete v čistilni akciji, ki poteka od 18. marca dalje. Zaradi zime, ki letos kar noče odnehati, smo akcijo podaljšali v čas do 4. aprila. Vsi večji smetnjaki so nameščeni na že običajnih mestih in sicer v Loki in Topolah pri gasilskem domu, na Dobenu pri Blažu in v okolici spodnjega Dobena, v spodnjem delu Mengša na Muljavi ter pri4trgovini Emona, v zgornjem delu Mengša pa pri Zori. Poskrbimo, da bo celotno območje Mengša čisto in urejeno, nam vsem v ponos! Obč/na Mengeš in Turistično društvo Mengeš 0b smrti ljube mami, ANICE MERČUN, se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, svece ter za pisne in ustne izraze sožalje. Posebno hvala gospodu Janezu Zibelniku predsedniku ZB NOV Mengeš za poslovilni govor, gospodu Slavku Pisku za organizacijo pogreba, članom MPZ Janko Kersnik Brdo za lepo zapete pesmi in gospodu Stoparju za zaigrano Tišino. Hčerki Mira in Šonja z družinama. ~E9I KULTURNI DOM MENGEŠ KOLEDAR KINOPREDSTAV 6.4. in 7.4.1996 ob 20. uri JESENSKA PRIPOVED, glavna vloga Brad Piti 12.4. in 14.4.96 ob 18. in 2oT uri KL/C NARAVE (ACE VENTURA), glavna vloga Jim Carrey 20.4. in 21.4.96 ob 18. in 20. uri, CARMEN (slovenski film), glavna vloga Sebastjan Cavazza 27A. in 28.4.96 ob 18. in 21. uri, SEVEN (SEDEM), glavna vloga Brad Piti KOLEDAR KULTURNIH PRIREDITEV 28.3.96 ob 19.30 PRIDI GOLA NA VEČERJO, komedija Mestnega gledališča Ijubljanskega 30.3.96 ob 19. uri OBMOČNO SREĆANJE ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV 11.4.96 ob 19. uri Pmdstavitev najboljših športnikov Gorenjske (JURE KOSIR, ŠPEIA PRETNAR, IZTOK ČOP in ostali) 13.4.96 ob 20. uri Dobrodelni koncert: društvo VITA. Sodelujejo: ansambel Gašperji, Nagelj, Gašper Avsenik, Duo M&M, Mengeški zvon, itd. 19.4.96 ob mOŠTAJERC V LJUBLJANI, komedija Mestnega gledališča Ijubljanskega 26.4.96 Ob 20. uri ŠTAJERC V MENGŠU (Večer glasbe, plesa, petja in predstavitev štajerske kulinarike) VABLjENI! MUMSaiKI IN MEMORIAM Ob smrti moje drage žene, mamice in babice IVANKE ŠPEHAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali v težkih trenutkih. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in svece, ki ste sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. mož Ilija in sin Rajko z družino Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete MATILDE SKOK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izražena sožalja, podarjeno cvetje in svece, ter prispevke za maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo strežnemu in zdravstvenemu osebju Doma počitka Mengeš, za vso skrb in nego, in lajšanje bolečin ob njeni težki bolezni. Hvala tuđi njenemu skrbnemu dolgoletnemu zdravniku Janezu Vasletu. ■ Zahvaljujemo se gospodu župniku Mateju Zevniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru MengeŠki zvon, ZB NOV Mengeš in praporščakoma. Najlepša hvala tuđi Franciju Stoparju za lepo zaigrano tišino. Žalujoči vsi njeni V 77. letu življenja je po dolgi bolezni tiho odsel naš dragi mož, ati, stari ata, tast, svak, brat in stric FRANC PAVLI iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, krajanom, kolektivom Tamiz in trgovini Rasica Mengeš, M.I.R. Gornja Radgona in Alpetour Škofja Loka za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, svece in prispevke za svete maše ter dobrodelne namene in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Ivu Pevcu za njegovo skrb ob dolgi bolezni, gospodu župniku Mateju Zevniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem zbora Mengeški zvon in g. Franciju Stoparju za zaigrano pesem ter PGD Mengeš. Vsem skupaj in vsakemu posebej se enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! MM§£aM m OBVESTILA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO d.d. KAMNIK SKG V poslovno-stanovanjskem bloku v Livarski ulici na Perovcm v Kamniku (pri gasilskem domu) po zelo ugodnih cenah nudimo kupcem nakup različnih stanovanj v velikosti od 24 do 95 m2 in pritličnih poslovnih prostorov za mirno dejavnosti. Objekt je že v izgradnji, rok dokončanja je 15. 11. 1996. Izvajalecje SQP Oradbinec Kranj, Iiazorjeva 1, Kranj. Lokacija je zelo ugodna in je v mirnem okolju. Informacije: SKO d.d., Kamnik, Steletova 8, tel.: 061/811- 067, ga. Nada Lotrič. OBVESTILO Nogometni klub FILC Mengeš vabi vse člani in simpatizerje kluba ti a redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 28. 3. 1996, ob 19. uri v pododrju Kulturnega doma v Mengšu IO NK Mengeš Po poteh BOLIVIJE EH ČILA se borno popeljali v soboto, 30. 3 96, ob 1 19. urizdr. Majdo Mazovec v prostorih sole MI AMIGO na Slovenski 28 v Mengšu. Vabljeni! OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIMO VERO V VSTAJENJE IN MIR OB PRAZNOVANJU KRISTUSOVEGA VSTAJENjA IN POMLADNEM PREBUJANJU OO SDSS Mengeš mag. Tomiu Štebe NOVO! NOVO! NOVO! BARVE, LAKI IN ČISTILA Sedaj tuđi v Mengšu, Slovenska c. 26 (novi poslovni prodajni center) UGODNE CENE za vse zunanje in notranje premaze. Posebno ugodne cene za notranje disperzijske barve. NOVO! Širok izbor barv Glasurit in brusnih papirjev SIA VENDO d.o.o. tel./fax: 061/738-528 I 417 voi^v6bNE i|femLAGiJE, ^ihimm, I (SNOVA S^NHARIJ IN JKOI%NIC V Pciialirbimo -zA> izveUbo in ^iaidsibr gradbenih del, polaganja iriflfalac-ij iiil keramike,, montaže kot>alriiških ■(■-. _______ ^v, yw p——-■clernerijtov' ter..p0hištv^f. f"" te|: 061 738-^22 ^ mobitel: 0609/fe|0-232 >—T^ENGES H AVTOŠOLA tel.: 739-621 MMSi«8W >1C^\7O w V?nFOT^K1 DOSTAVA KASET NA DOM INFORMACIJE PRI BOJANU NA TEL: 738 988 MED DELOVNIM ČASOM PRIVOŠČITE SVOJI DUŠI SLADKO RADOST SLADOLEDOV SANSON! Cenjene bralce in obiskovaTče Knjižnice Domžale obveščamo, da imajo možnost naročiti mesečno bibliografijo knjižnih novosti Knjižnice Domžale. Dodatne informacije posredujemo na telefon 721-204 ali v Knjižnici Domžale. Se pri poro čamo! Vstajenjeje odrešltev človeštva... Bralkam in bralcem želimo, da bi v polnosti doživeli veličino Kristusove skrivnosti. OOSKDMengeš NAPREDEK Blagovnica Vele je bogato založena z novo kolekcijo pomladanskih oblačil - domaćih in iz uvoza • vse za maturante in birmance •svetujemo pri izbiri krojev, barv in modnih dodatkov. ^Hff: Tradicionalna Napredkova modna revija v petek, 29. marca 1996 ob 20. uri ■■»^ v dvorani Komunalnega centra v Domžalah. ■ Nastopajo poznane slovenske manekenke, pevca Marta Zore in Andrej Šifrer. Me zamudite izredne priložnosti, da v živo spremljate letošnjo domačo in uvoženo ponudbo ženske, moške in otroške kolekcije ter dodatkov za pomlad in poletje iz prodajnega programa Mapredkovih trgovin. Vstopnice za prireditev po 500,00 in 300,00 SIT bodo v prodaji nekaj dni pred revijo v blagovnici Vele na oddelku trafike ter v mini blagovnici Zarja v Mengšu. Revya bo prava paša za oči in ušesa. Vab^jeni! IliiiiilU!«« ' mi« i u ii 111 ! Ko posije pomladansko sonce že razmišljamo kako borno na verandi ali vrtu posedeli na svežem zraku. Kam po vrtne garniture? V Napredek sevedal V trgovinah: Blagovnici Vele, mini blagovnici Zarja Mengeš, Kovinarju in salonu Pohištva novi modeli plastičnega pohištva po enkratnih cenah (do razprodaje): • vrtna garnitura (miza in 4 stoli) le 6.320,00 SIT • bela vrtna klop 3.000,00 SIT • vrtne klopi iz lesa in klovine V Napredkovih trgovinah imamo lepo ponudbo velikonočnih dobrot Voščimo Vam lepe Velikonočne praznike! VIDEO ~----------- ------------- iiilklil'lil 1,111 II (.....~:...... ■ / • M