560 Medved : Onemeli slavec.
Onemeli slavec.
^aj ])ómlad sije ko nekdaj,
Iz tal je raajnik cvet privabil.
Molče strmi le slavec v gaj,
On sam jz pevati pozabil.
Nebesa torej so zaman
Ulirane glase vanj izlila?
(ilasil se pač je spev ubran,
Razvnemal blaga vsem čutila.
Enkrat, enkrat je pel samo,
(rloboko za spomin se čuje . . .
(obmolknil je. — Zakaj? Kako?
Razmišlja gaj, zastonj vprašuje.
Cemu vprašuje dan na dan
In vnema ga za novo jietje,
(;e on od mrzlih src pregnan
Uživa v molku le zavetje? —
Anton Medved.