AMEfUCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MOBNIN® DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, OCTOBER 16, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
Venci niso več sovražni tUJciUmate pripravljeno staro železo?
Primorski Slovenci, ki so italijanski državljani, leNo od pondeljka 19. oktobra več poznani kot sovražni tujci v Ameriki!
^ veste, je izjavil zvezni generalni pravdnik Francis Bid-Pondejlek, da bodo italijanski državljani v Ameriki z Uk • °ktobra 1942 vzeti iz statusa sovražnih tujcev.
Sfr>o bili radovedni, če se to tiče tudi naših Slovencv, ki Italiji leta 1919 in ki se nahajajo v Ameriki kot itali-■ avljani, smo se obrnili na lokalni naselniški urad za po-" se nam je povedalo, da se ta odredba Slovencev ne ti-enci niso izvzeti iz statusa sovražnih tujcev. Hn se Je zdelo, da mora biti v tem kak nesporazum, ker smo 102irJa* Italijani niso več sovražni,tujci, tudi Slovenci ne L«*a še manj, ker so postali italijanski državljani proti l '111 ker so znani po svoji lojalnosti do Amerike, lik'' Sm° se torej naravnost na generalnega zvezne: *JV U' kateremu smo poslali sledečo brzojavko v torek: I, 4»cis Biddle, tij^ney General,
\ -D-c-
^ ali5|ated last Monday at Carnegie Hall in New York that n eils would no longer be classed as alien enemies, af-p^ctober 19th.
V. e advise if this applies also to Slovenians, who are Ita-lzens,
James Debevec, Editor American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, ojavko smo dobili včeraj brzojavko sledeče vsebine
NColrAve-
% J?NlANS AND OTHER YUGOSLAVS OF ITALIAN INCLUDED IN EXEMPTION GRANTED BY GENERAL, EFFECTIVE OCTOBER 19.
D. J. Ennis,
'»Sj0	Director Alien Enemy Control Unit,
ki 'Ven&ini se brzojavka gla&i 'Slovenci in drugi Jugoslo-
N
I

He
vec,
S° italijanski državljani, so vključeni v oprostitvi, ki jo
Generalni pravdnik, efektivno 19. oktobra.'
IlO'
V
Je naš boj za naše primorske Slovence končan in ipo-
raiTl°, da se iz dna srca veselimo tega odloka generalne-
etr-f.
"Vnj® Pravdnika, Mr. Biddla. Kot se spominjate, smo se Ne.sf	obrnili prošlo zimo na predsednika Roosevelta
^ da bi se naše lojalne Primorce smatralo kot so-H e" Dokazovali smo, da naši Primorci niso postali iz . "ji 5a 'talijanski državljani, ampak se jih je dalo Italiji \ , SVetovni vojni. Rekli smo, da mi smatramo, da bi se
'Sp.i •, m- i	-i	_

Se tiče oseb italijanske, nemške in japonske narodno-,"ti4tli.a tikati Slovencev, najsi so tudi italijanski državljani. ^ takrat potegnil tudi okrajni državni pravdnik Mr. je tolmačil, da se oseb slovenske narodnosti to ne Hat urad pa t° tolmačil drugače in tako so rekli naši ljudje, ki so zavpili, da hoče Ameriška Domo-
Pr naše ljudi.
. ePir v slovenskih časopisih je dobil v roke grof na angleščino ter nesel v justični department ^n 1:11 ne gre za odpomoč Slovencem, ampak je to samo
Vjd,,Stavil na angleščino ter nesel v justični department
euJ
■ ij UJ med dvema časopisoma. In ako se bo izvzelo Slo
tatusa ------v .. .r___________. ..	—
Japonci bombardirajo Guadalcanal
V nedelja 18. i.ktcbra bo v Greater <Clevelandu zaključek kampanje za nabiranje starega železa. Nekateri so ga že oddali otrokom, da so ga nesli v šolo, drugi so ga sami odpeljali v šole, ali na gazolinske postaje, zopet drugi so ga pa prodali starinarjem.
Kdor ga ima pa šd kaj doma, naj ga dene danes ali jutri pred hišo in v nedeljo ga bodo pobrali truki. Nad 1,500 trukov je priglašenih, ki bodo vozili po vseh ulicah Greater Clevelanda in pobirali izpred hiš staro železo.
Od vsake družine se zahteva najmanj 50 funtov starega železa. Kolikor več ga bodo dale družine, toliko boljše bo za vojno industrijo, ki silno potrebuje staro železo za tanke, za bombe, za ladje itd.
Preglejte še enkrat pod streho, v kleti, v garaži in oddajte pse, kar je iz železa ali jekla, česar ne potrebujete več. Pomnite, da zavisi od tega naša zmaga.
To pobiranje starega železa bo v nedeljo tudi v Eu-clidu in drugih predmestjih.
ta ta ta Naši
vojaki
M »a S*
Vr8* sovražnih tujcev, se mora vzeti tudi Italijane.
ki je bil že na tem, da oprosti Slovence tega ma-
6v° odložil prav iz tega vzroka. \ Sl»o
i i
toh,)., ,Var se je vlekla in vlekla.
<>v0
k - potem še več korespondence
ju •
1 v Zedinjenih državah več kot sovražni tujci.
1 Je obljubil, da se bo za Slovence zadeva ugodno re vaj
19. oktobra Slovenci, ki so italijanski državljani,
z direktorjem Mr. ■deva ugodni Zdaj pa je končno rešena
Se k°do zdaj naši Primorci globoko oddahnili, ker črn
'\j]j ^^dež jim je izbrisan. Naj ostanejo še naprej, kot so ' Gob;
edinim Zedinjenim državam, ^k;
pifti	Pošteni, pa zvesti ter lojalni svoji novi domo-
Ji ^
.;l{j'.'CKaj drugega važnega je najbrže pri tem. Več naših prošnje za drugi državljanski papir vse v redu, if6 Skušnje, pa ne dobijo papirja, ker so bili sovražni
/^^^vsaj sodimo tako, tudi ta zapreka odstranjena. \ =======
,l0yane govoice
:v>ce
J, ' J^H^^^H
to Svetek zaposlen
\Xi
da je pogreb-
'S^ebnik in kot tak samo temu po-'zvršuje točno in
z vsake podlage. Mr. Svetek


baroka
<u
John Papesh,
Ave. naznanjata . hč
Ave.
I	1 v
hčerke Paulette z
Jr., sinom Gibbons iz
Godba marinov pride
Župan Lausche naznanja, da bo prišla v Cleveland godba ameriškihh marinov na 8. no-vembi-a. Podala bo koncert ob priliki praznovanja 167. letnice, odkar je bil organiziran kor marinov. Godba sestoji iz 85 mož. Za koncert ne bo nobene vstopnine. Starši sinov, ki služijo pri marinih, bodo častni gostje.
Fina večerja
Pauline Tavern, 5379 St. Clair Ave.- bo jutri večer obhajala 5 letnico obstanka s fino kokošjo večerjo. Prijazno ste vabljeni vsi.
Naš župan Frank J. Lausche je odšel včeraj v Great Lakes, 111., kjer se trenirajo naši fantje za bojno mornarico. G. župan je hotel osebno obiskati cleveland-ske fante, ki jih je že precej v tem taborišču. Poslal je brzo-jav komandantu taborišča ter ga prosil, naj zbere vše cleveland-sek fante skupaj, da jih bo župan videl in se ž njimi pogovoril. Mislimo si lahko, kako so bili fantje veseli obiska našega župana in gotovo so prebili ž njim nekaj prav veselih uric. Vas čast gre županu Lausche za pozornost, ki jo izkazuje našim mladim mornarjem. *
IBS HS
Iz Fayetville, N. C. pošiljata pozdrave vsem prijateljem in znancem naša vojaka brata John in Joseph Urbančič iz New-burgha.
ta ta
Od elevelandske policije sta se priglasila za mornarico tudi Slovenca policijski narednik George E. Snyder in patrolman Anthony Nahtigal. Vso srečo, fanta in zmagoslaven povratek. ta ta ta ,
Od sobote do srede je bil na dopustu štabni narednik Joseph Bukovec, sin Mr. in Mrs. Jakob Bukovec iz 22070 Ball Ave., Euclid, O. Prišel je iz Kalifornije, kjer je služil pri konjenici. Zdaj so ga poslali pa v Maryland, kjer bo za tri mesece v oficirski šoli. Naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem, katerih ni mogel osebno obiskati. želimo mu mnogo srepe v
njegovih študijah.	*
ta ta ta iK letalskemu zboru je odšel
Leonard Sterle, sin Mr. in Mrs. John Sterle, 6713 Edna Ave. Njegov brat John se nahaja pa že eno leto pri mornarici na Pacifiku in je bil zadnje čase povišan v podčastnika, čestitamo, Leonardu pa želimo vso srečo in zdrav povratek.
ta ta ta Za en dan je prišel na dopust korporal Albert Nosse, da je obiskal svojo ženko Jennie v Wo-mans bolnišnici, kjer mu je povila krepkega sinčka. Tako je postala Mrs. Agnes Nosse, 6414 Spilker Ave. stara mama. Čestitamo.
ta ta ta
Na 10 dnevnem dopustu sta bila brata John in Rudolph Bradač iz 19620 Ormiston Ave. Oba sta bila nedavno povišana v tehnična korporala. Njuna naslova sta: Corp. John Bradač, Ordinance Dept., 'Fort Ba'nWs, Winthrop, Mass. Corp. Rudolph Bradač, 3rd Hq. & Hq. Dept. Spi. Trs. 2nd Army, Camp Gor-doh, Georgia.
-o--
Zadušnica
V	soboto ob osmih bo maša v cerkvi sv. Vida za pokojnim Frankom Boldan v spomfn prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
V bolnišnici
V	Cleveland Clinic na 93. St. in Euclid Ave. se nahaja rojak Paul Benich. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo.
Stalingrad je "dolga vas"
London. — Angleški radio je poročal o pikri sme-šnici, ki baje kroži po Nemčiji. Nemci se namreč vprašujejo "Katero je največje mesto na svetu? Ako rečeš, da je to London ali New York, se zelo motiš. Največje mesto na svetu je Stalingrad. Naši (nemški) Rojaki marširajo neprestano nad 50 dnit pa niso še prišli niti do glavnega kolodvora, ki stoji sredi Stalin grada." (Da, dat Stalingrad je dolga vas).
novFgrobovi
Josephine Topariš
Včeraj popoldne ob 3:30 je umrla po dolgi mučni bolezni, previdena za umirajoče na njenem domu, 1415 E. 39. St. Josephine Topariš, po domače Južakova, rojena Muhič, doma iz vasi Veliki Kal, fara Stična, kjer še zapušča očeta, mater in dve sestri: Marija Besov in Frances Rus.
Rajna je dospela v Ameriko pred 20 leti. Tukaj zapuščla soproga Franka doma iz vasi Podvančne Gorice, fara Stična, po domače poznan Kvas, sina Franka, ter hčer Josephine. Tukaj zapušča sestro Anno Pinculič in sestrično Mary Prijatelj v Oglesby, 111.
Bila je članica društva Marije Magdalene, št. 162 SKJ in podružnice št. 41 SZZ. Truplo bo ležalo v kapeli A. Grdina in Sinovi danes od 5. ure naprej. Pogreb bo v pondeljek v cerkev sv. Vida ob 9. uri. Pokopana bo na pokopališče sv. Pavla v Eu-clidu v grobnici sorodne družine Pinculič. Družina Topariš se nahaja v svojem domu na omenjenem prostoru nad 43 let. Družini in sorodnikom izrekamo naše sožalje. Naj bo rajni ohranjen blag spomin. Agnes Smole V Lakeside bolnišnici je umrla Agnes Smole, stara 51 let. Stanovala je na 5385 Stanard Ave. Pogreb se bo vršil iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Čas pogreba in drugo naznanimo jutri.
-o-
Poslanska zbornica bo gotovo znižala starost za nabornike na 18 let
Washington.—Vojaški odsek poslanske zbornice je soglasno odobril predlog, da se zniža letnico za obvezno vojaško službo od 20 na 18 let. Člani odseka zagotavljajo, da bo poslanska zbornica ta predlog gotovo sprejela.
Predlog oprošča dijake višjih šol za to učno leto, toda ne za dlje kot do prihodnjega junija. Ako bo kongres znižal letriico za reikrute, do dobila armada s tem 1,500,000 najboljših vojakov, je rekel general Hershey.
--o--
Sladkorna karta št. 9 bo kupila tri funte sladkorja
Sladkorna karta št. 9, ki bo v veljavi od 1. novembra do 15. decembra, bo kupila tri funte sladkorja za vsako osebo. Karta št. 8, ki poteče 31. oktobra, kupi pet funtov sladkorja.
27 japonskih bombnikov je bombardiralo ameriško zrakoplovno pristanišče. Vojna na suhem, v zraku in na morju vedno bolj besni na Solo-monih.
Včeraj je napadlo 27 japonskih bombnikov ameriško letališče na Guadalcanal^ Izid tega napada še ni znan. Samo toliko poročajo iz Washingtona, da se vrši silna bitka na Solomonskem otočju med ojačeno ameriško bojno silo ter japonskim krodovjem, v katerem so bojne ladje, križarke in rušilci.
Včeraj zjutraj so poročali v ------—
Washingtonu, da so se izkrcale nove ameriške čete na otoku
30,000 nemških vojakov je
Guadalcanal, da se bodo borile včeraj naskočilo severni
rama ob rami z ameriškimi' ma- /Jgl SttllinPTJHifl
rini v tej največji bitki, kar se, , , ,
jih je še vršilo v južnem Pacifi-L, ^0skva; 16" okt.-30,000 nem-
k	i skih vojakov, pred katerimi je
\t	„ + ,• • ,•• gazilo 100 težkih tankov, z ve-
V Washingtonu tudi misli o,I,., . . , , j	-XXI- lllko skupino bombnikov v zra-
da se pomice močna skupina , .	. <v.. ,
„„ ... , • , . , iku, je včeraj naskočilo tovarni-ameriskega bojnega adjevja da'su-	,.
______lskl ('el v severnem Stahngi-adu.
Nemci so plačali to ofenzivo z
45 tanki in 1,500 možmi, ter so
padli nazaj pred rusko bojno
se spoprime z japonskim. Oči-vidno postavljajo Japonci vse na eno kocko, da se za vsako ceno zopet polaste tega otoka.
To je prvič, da Japonci riski-rajo svoje velike bojne ladje, katere so poslali v bližino Guadalcanal. To dokazuje, da skušajo Japonci napeti vse sile, da se polaste otoka ter s tem stre j o ameriško ofenzivo v južnem Pacifiku, naj jih ta poskus stane kolikor hoče.
Natančnih poročil glede teh bojev še ni na razpolago, samo toliko je gotovo, da je prišla večja skupina ameriških čet, da bodo pomagale marinom, ki so v avgustu vzeli Japoncem otok Guadalcanal.
-o-
Program za veliko predstavo
V slovenski naselbini, v SND na St. Clair ju bomo imeli na 11. novembra zvečer veliko
predstavo, pri kateri bodo glavna atrakcija premikajoče slike naše bojne mornarice. Poleg najnovejših bojnih slik, bodo tudi kazali slike iz treninge in življenja ameriških mornarjev.
Na sinočnem sestaiku v SND se je ustanovila posebna organizacija, ki si je nadela naslov: "Slovenian Naval Aid Committee." Namen te organizacije je sodelovati ;z mornarico, najsi bo pri rekrutiranju novincev, kot v tem, da seznanja javnost o vsem, kar bo v zvezi s programom, ki ga izvaja ameriška mornarica.
Izbran je bil sledeč odbor: predsednik John M. Novak, podpredsedniki: council man Eddie Kovačič, John H. Gornik, Anton Grdina; tajnica Josephine Zakrajšek, blagajnik John Gornik Sr.
Odbor za publiciteto: James Debevec, Vatro J. Grill, Frank Turek, Anton Šabec, Joseph Fifolt, Janko N. Rogelj.
Programni odbor: John Tavčar, Rudy Koporc, John L. Mi-helich, Frank Grdina.
O predstavi 11. novembra bomo še obširno poročali. Za danes naj omenimo samo to, da bo program zanimiv in brez vstopnine.
-o-
Vabilo na veselico
Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ bo priredilo jutri večer plesno veselico v veliki dvorani SND na St. Clair Ave. Johnny Peconov orkester bo skrbel za dobro godbo. Najboljša postrežba in fina zabava garantirana vsem.
silo.
Ruski glavni stan poroča, da je po pardnevnem odmoru izbruhnila bojnh vihra v Stalin-gradu z vso silo. Ruske čete so dozdaj odbile še vse napade.
Tudi v Kavkazu so Nemci izvedli tri nagle naskoke, toda so bili vrženi vselej nazaj.
Iz Londona je včeraj poročal radijo, da prihaja Stalin-gradu na pomoč Timošenkova rezerva in da je že blizu mesta. Toda to poročilo uradno ni potrjeno.
'Iz Berlina prihajajo poročila, da je v bližini Voroneža ob severnem Donu že pričelo snežiti.
■v
--0-
Obletnica naše prve žrtve
V soboto 17. oktobra bo eno leto, kar je osiška .podmornica torpedirala r u š i 1 e c Kearney. Pri tem je našel smrt tudi slovenski mornar Louis Dobnikar, sin Mrs. Jennie Dobnikar iz 15722 Holmes Ave. V ta namen bo darovana v soboto ob 7:30 peta sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Louis je služil 18 let pri mornarici. Mrs. Dobnikar ima še dva s i n o v a pri mornarici, Johna, ki je star 32 let in ki je bil nedavno povišan v Warrant Officer in Frank, star 29 let, ki je First Class Petty Officer. Oba služita na bojnih ladjah. Mati je zelo ponosna na svoje sinove. Zadnje čase je precej bolehna, tare jo naduha in pa močan prehlad.
-o-
Registracija bo v šolah
Lastniki avtov v okraju Cuyahoga se bodo registrirali za gazolinske karte v javnih šolah. Podrobnosti radi te registracije bodo dani v javnost drugi teden. Dasi so v Washingtonu določili dan 9. novembra za registracijo, pa za okraj Cuyahoga še ni določeno, če se bo vršila registracija na ta, ali kak drug dan.
Vaja mlad. zbora
Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. bo imel vajo v nedeljo popoldne ob dveh in sicer za vse one, ki imajo duete in sole. Starši naj na to otroke opozore.
Izgubljene licenčne plošče
Dve licenčne plošči za avto sta bili najdeni in sicer NK-459. Kdor jih je izgubil, jih dobi na centralni policijski postaji na Payne Ave.
f v
ameriška domovina"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor •117 St Clair Ave.	Cleveland. Ohio.
Published dailv except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $0.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, Četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaSalcih: celo leto $0.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00
_ Posamezna številka 3c___
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $650 per year. Cleveland by mall $7.50 per year O. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $650 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months __Single copies 3c_
Entered as second-class matter January 5th, 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
No. 243
Fri., Oct. 16, 1942
Izza kulis v Washington^
(Za Ameriško Domovino poroča kongresni le Stephen M. Young)
S tem, da naše ladjedelnice gradijo vedno več ladij, na katere postavljajo boljše orožje v obrambo, zlasti pa proti-zračne topove, bodo doživeli japonski avijatičarji veliko in skrajno neljubo presenečenje. To se je izkazalo nedavno pri Solomonskih otokih, kjer je 49 japonskih letal napadlo tako izboljšano ameriško ladjo. Naši mornarji so stopili v akcijo. Uničili so več kot polovico sovražnih letal, pa ni bila ladja niti enkrat zadeta. Japonska napadalna sila je obstojala iz bombnikov, bojnih letal in lahkih bombnikov.
Japonci so z lahkoto razbili ogromne bojne ladje, kot sta bili angleški Prince of Wales in Repulse, toda ameriške ladje so nekaj drugega. Japonci so si domišljali, da so naše bojne ladje jata vodnih rac in so jih napadli z isto taktiko, ko£ se jim je tako lepo obnesla pri Singaporu na angleške ladje. Pronašli so pa prepozno, da se je naša mornarica nekaj naučila, odkar sta šli v morje Prince of Wales in Repulse. Nasi inženirji so bili noč in dan na delu, da so zgradili ladje s tako obrambo, da lahko same vzdrže napad in se ubranijo sovražnika brez kake druge pomoči.
Japonska letala, ki so sicer zelo hitra, pa zgrajena iz slabega materiala, ne morejo prenesti niti najmanjšega zadetka. Novo orožje na ladjah, zlasti 5 palčni topovi in pa dobro merjenje naših topničarjev je kaj neljubo presenetilo Japonce.
Druga fronta bo pdprta v Evropi! Ameriški vojaki, katere zalaga naša vojna produkcija, bodo omogočili odprtijo druge fronte. Čas in prostor bodo določili ameriški vojaški in mornariški strategisti. Toda niti en ameriški vojak ne sme biti žrtvovan po nepotrebnem. Mi moramo zaupati svojim voditeljem. Neustrašeno se moramo zavedati, da bomo izdelali dovolj vojnega materiala, ki ga bomo potrebovali, ko bo prišel čas. Kadar bomo zgradili dovolj ladij, letal, tankov in popolnoma trenirali naše vojaštvo in ko bo pripravljena municija, bodo stopili naši voditelji v akcijo.
Kako dobro hranijo našo armado, kaže naslednji slučaj. Nek prašičjerejec v bližini taborišča Bragg, North Carolina, trna pogodbo s poveljstvom taborišča, da lahko pobere vse kuhinjske odpadke v taborišču. Nedavno je rekel poveljniku taborišča: "Polkovnik, oh, ko bi moja družina tako dobro jedla kot jedo moji prašiči!"
Statistiki
Danes je svet pravi raj za statistike. Vsak dan nas presenetijo s kakimi novimi številkami. Tako so zdaj preračunali, da naša armada povžije 143,000,000 funtov kave na leto. O, ti kofetarji, ti!
Preračunali so tudi, da je potreba 40,000 ton premoga, katerega izkoplje 6,700 premogarjev, da se dobi gonilna sila za bojno ladjo, ki ima 35,000 tonaže.
Ako bi bili vsi delavci neprestano na delu, to je brez bolezni, brez stavk in brez poškodb, bi s tem pridobili 80,-000,000 delovnih dni na leto v naši industriji. V teh dneh bi lahko zgradili 14,000 bombnikov, 10 bojnih ladij in 35,000 tankov.
Statistiki imajo važno delo, da nam nekaj dokazujejo, kar je navadno nemogoče. Ampak lahko bi pa bilo, pravijo. Torej: kar ni, se lahko še zgodi.
Izboljšana krava
Senator George Norris je pripovedoval svojim kolegom sledečo primero. Senator trdi, da je zgodbica resnična ,in doživel jo je sam v svojih mladih letih na farmi. Pripoveduje o kravi, ki je bila krotka ko jagnje, dokler ji ni nekega dne padlo v glavo, da ima roge in da so rogovi' najbrže za gotovo uporabo. Pa jih je začela uporabljati. Nevarno je bilo priti v njeno bližino poslej.
Nekega dne se farmar odloči, da druge pomoči ni, kot da odreže kravi roge. Poklical je veščaka, ki je "operacijo" izvršil. Kravo je bolelo, zelo bolelo, toda sčasoma je bolečine prebolela. Od tistega časa je bila popolnoma druga krava, zopet krotka in bila je videti nadvse srečna, ker jo je minilo vojno razpoloženje, ko se ji je odvzelo orožje.
To je prispodoba, kako bo» kadar bodo izgubili svoje rogovje: nemška krava, japonski junec in italijanski kozel.
Dragocene trofeje
Med ameriškimi vojaki in mornarji na Daljnem vzhodu cvete živahna trgovina posebne vrste. Izmenjujejo in prodajajo si bojne trofeje, ki so jih vzeli Japoncem v bojih na otoku Tulagi in Guadalcanalu. Vojaki in mornarji, ki se niso udeležili teh bojev, so dobri kupci za te "spominke,'' ki jih prinašajo vojščaki nazaj v oporišča.
Posebno radi kupujejo japonske meče. Nek ameriški marin, ki je vzel nekemu japonskemu častniku tak meč potem, ko ga je ubil, je odklonil $200, ki mu jih je nekdo ponudil za meč. Marin je bil v tem boju ranjen in se zdaj zdravi v bolnišnici. Za vse na svetu bi se ne ločil od meča, ki ga bo svoj živ dan spominjal na ta dogodek.
Razmere so tako nanesle, da sem mislil "novice" pustiti za ta teden. Ko sem pa gledal na koledar in sem videl, da je v četrtek sv. Terezija, mi je prišla na misel moja mati. Ona je nosila to ime in se ji je tudi pristojalo.
Sv. Terezija je bila zelobriht-na pa pobožna ženska. Njena pobožnost ni obstojala v kakem povešanju glave, še dolgo ne. Bila je namreč prednica samostana, ki je bila zašel na nekako preveč posvetno pot. Ona ga je znala preroditi in pripraviti nazaj na pot zamozata-jevanja in boguljubne svetosti.
Moja mati je bila tudi pobožna. V molitev je imela največje zaupanje. Kadar se je šlo za red doma, ali se je šlo za važno zadevo, takrat ni odnehala, pa magari, če bi bil prišel sam cesar Franc Jožef zahtevat drugače. Izven tega, pa je bHa mehkega srca in usmiljena brez primere. Vsak popotnik, pa naj je bil tak ali tak, je dobil jesti in prenočišča, dasi ni bila hiša prostorna in je bilo nas otrok enajst. Mašo smo imeli s prva le dvakrat na mesec. Kadar pa ni bilo maše smo morali doma moliti v nedeljo jutro rožni venec in litanije, v postu pa križev pot. Bila je tudi izvrstna pevka, znala je številne Marij ne pa tudi narodne pesmi, katere smo radi poslušali in se jih učili od nje. V družbi je bila rada vesela, tudi plesati sem jo videl, toda največ le okolu peči in pri domačem delu. Rože je čez vse ljubila in skrbela, da je bilo tudi po zimi v hiši nekaj rož, vsaj kak "roženkraut" na oknu proti soncu.
Neprestano je prosila Boga za svoje otroke, zlasti, da bi Bog poklical enega izmed njenih devetih sinov-v duhovski stan. In, ko je že mislila, da je njena molitev zastonj, jo je Bog uslišal in skoraj za ušesa potegnil enega izmed njih, za kar je vse ostale dnj hvalila Boga in se na dan nove maše veselja zjokala. Dočakala je 71 let. Tam pri sv. Štefanu v Brock-way, Minn., sta dva groba drug poleg druzega, tam počivata roditelja. Poleg teh dveh pa je še en prostor, ki čaka name, kadar bo volja božja. . . .
* * *
Vsem Terezijam in Rezikam in tudi onim, ki se nazivajo, napačno seveda "Rose," ki pa so prav Terezije. Zakaj hočejo biti *'Rose," nekaj kar niso, ne vem. Rose je Rozalija. Ime Terezija je častno ime. Berite življenje sv. Terezije pa boste vi-dile, da se ni treba sramovati tega imena.
* * *
Lawrence Blatnik, sin Dominik Blatnikove družine iz 81. St. je bil za nekaj dni doma. Lovrence pravi, da mu do sedaj ni nič hudega, pa da mora, seveda, ker je pri vojaški godbi, po cele dneve pihati v svoj klarinet. Lovrence je svoj čas spadal k godbi sv. Lovrenca. Predno je odšel zopet nazaj je podaril za stranske oltarje za vsakega $5.00 in za cerkev tudi $5.00. Thanks a million, Lawrence.
Tudi Floyd Fink je poslal po očetu Louis Finku $5.00 za oltar sv. Jožefa, dočim je oče podaril sv. Jožefu $10.00. Isto-tako je storil Joseph Mišmaš predno je odšel k vojakom zadnji teden. In Anton Kuhel, ki je že pri vojakih je poslal $5. Eden fantov pa je poslal kar $25.00 za oba oltarja. Louis Lindič, Jr., pa pravi, da mora biti Jožef prav tako daleč proti Betlehemu, kot Marija, zato j je poslal $5.00 za sv. Jožefa ol- j tar.
Tako gresta Marija in Jožef, v Metlehem precej hitro, vendar pa je pot do tja še dolga. Pa ne dvomimo, da prideta pravočasno tja. Prav iskrena
zahvala vsem, ki to pot krajšajo.
* * *
Prav v kratkem času so nas zapustile tri dobre žene, Mrs. Antonia Kokotec, Mrs. Mary Perko in sedaj pa smo položili k večnemu počitku tudi Antonijo Česnik. Kakor listje pada z dreves v tem času, tako padajo starejši farani v grob. Žal, da je tako, da se število naših dobrih prvotnih faranov tako hitro zmanjšuje.
Antonija Česnik je bila bolna že precej čsa. Morda, ko bi bila popreje poskrbela za svoje zdravje, bi bila zmagala bolezen. Pokojna je bila dobra krščanska mati, vestna in skrbna za dušo in telo svojih otrok. Otroci so že odrasli. Ako se bodo ravnali po njenem zgledu, si bodo lahko služili vsakdanji kruh in obenem tudi plačilo pri Bogu, kar je še najbolj potrebno.
Pokojno smo položili na Kal-variji k večnemu počitku, kjer naj počiva njeno truplo, duša pa naj raj uživa. Ostalim sorodnikom tem potom izraža izražamo naše globoko sožalje. * * #
Ne pozabite na 40-urno pobožnost. Naprej se pripravite in uredite vse svoje zadeve tako, da boste 24. in 25. oktobra, to je, v soboto in nedeljo, mogli priti v cerkev počastit svojega Zveličarja. To vabilo je za vse farane, tudi za one, kateri tako malo ali nič blizu ne pridejo. Pomislite vendar, da nam je to življenje dano zato, da preskrbimo za svojo neumrjpčo dušo. Dušo preskrbeti za večnost pa ni mogoče brez sv. Reš-njega Telesa, brez sv. obhajila. Ali se spomnite evangelija, v katerem Zveličar primei-ja božje kraljestvo kralju, kateri je napravil večerjo in povabil svoje prijatelje, pa niso hoteli pri-diti. In zato, ker se vabilu niso odzovali, so bili končno izključeni. "Povem vam pa, da nobeden povabljenih ne bo okusil moje večerje," je rekel. Bog le nekaj časa vabi. Ako se temu ne odzovemo, bomo končno za-brženi. Zato, prosimo, zdramite se. Satan dela na vse krip-lje, da zaziblje človeka v dušno spanje, v nebrinžost, zato, da bi* tako človek zamudil svoj čas in ne bi bil zveličan. Pridite torej, dokler je še čas. * * *
Otroci so nanesli toliko starega železja vsake vrste, da izgleda naše šolsko dvorišče, kot jard kakega "šini j a." Vsa ta ropotija mora narediti končno vsaj par bomb, katere bomo poslali Hitlerju za "krismus present." Upamo, da bo mesto, ki je to kampanjo začelo, tudi skrbelo za to, da ta ropotija čim
preje gre nam iz pota.-* * *
Vedite, da so te "novice" pisane teden predno bodo tiskane, zato ne morem vse najnovejše vključiti. Kdor s tem ni zadovoljen, naj pa sam napiše, kar bi rad imel.
Fest fantje so!
V torek so se oglasili trije fini fantje, oblečeni v modre obleke kot pomorščaki ali ma-rinarji: Mr. Joe Pozelnik, Bill Jereb in Ludwig Raddell. Dospeli so na dopust za 9 dni. Fantje so veseli, korajžni, kakor je vedno tak slovenski fant. Mr. Pozelnik je že poprej pisal prijazno pismo uslužencem slovenske banke, s katerimi je poprej bil skupaj. Iz pisma se je razvidelo, da je še vedno tako živahen in vesel, kakor je bil, ko se je nahajal med nami. Njegova kompanijona, Jereb in Raddell sta enako prijazna, so kakor tri-peresna deteljica, cve mladosti, upanje bodočnosti, Bog dal, da bi bili vseskozi srečni v pomorski-marinarski
službi, katera nudi pomorščaku največ veselja in zadovoljnosti v mirnih časih, vojni časi so pa za vse ljudstvo dandanes skoro jednako nevarni in žalosti. Vendar pa, vojak, ki se zaveda, da je on tisti, ki je izbran od vlade, da brani domovino in svojce, ter da je pripravljen bojevati se za cilj, ki je za obrambo domovine, kakor je naša nova domovina Amerika, je vedno ponosen in ga ne bega še taka težka naloga, ki mu je naložena za izvršitev njegove vojaške dolžnosti.
Mnogokrat premišljujem, ko berem in vidim odhajati naše fante v tako velikem številu k vojakom, mnogi pozvani, zopet drugi gredo kar radovoljno v službo Strica Sama.
K temu pripomnim tole: Mi, priseljenci, smo Ameriko s prvo našo generacijo naredili to kar je. Sem smo dospeli s trebuhom za kruhom in iz namenom, da si bomo tukaj, v naših najboljših letih, nekaj prislužili za stara leta življenja v domovini. Tu smo trdo in vse od kraja delali najtežja dela, s tem smo se privadili razmer, če tudi so se nam s prva zdele neprijetne in je marsikateri izmed nas rekel: Nak, tukaj pa ne ostanem nikdar, kakor hitro zaslužim nekaj, se vrnem nazaj, toda čas nas je prehitel. Privadili smo se novim idejam in nekaterim komodnostim in opravljali smo naprej težka dela, da smo svojim družinam s trudom in varčnostjo postavili svoj domček, otroke vzgojili rekoč. "Naj imajo naši otroki boljšo bodočnost, kakor smo jo imeli mi."
Tako je potekal čas, mi smo z delom svojih rok bogatili ko-manije, iste so širile svoje tovarne na račun naših vedno na novo prihajajočih pionirjev za težka dela, čas je bežal in šlo je tako naprej. Tako smo mi zidali in bogateli Amer^°> njene zemlje je prihajalo bogastvo po naših rokah velikim industrijalcem in trgovcem v roke. Naše družine so se množile, vsak je imel hišo premajhno za svoje drage, težki so bili vedno časi pri gospodarstvu, otroci, dom, društva in vse drugo, toda vse je šlo z požrtvovalnostjo. Sinovi in hčere so do-raščali, so se izobrazili, mnogi postali profesijonalni in dosegli velike stopinje. Ti snovi so dorasli prav času, ko jih Amerika potrebuje. Ti sinovi bodo sedaj protektirali Ameriko, dočim smo jo mi kot prva generacija naredili bogato, jo bodo sinovi tega rodu rešili sovražnika z vojsko.
Slovani, pošteni in ^skreni, delavni in naučeni pravega gospodarstva so za Ameriko pravi blagoslov. Slovani so, ki niso narod vzgojen v mehkužnosti, marveč narod, ki je bil vzgojen za trdo delo in za trpljenje. Slovan je delal za druge, vojskoval se za druge, trpel je za druge, bil je zatiran in pre-ziran, toda Slovan je tisti, ki bo še nekaj veljal! Sedaj gredo vojaški novinci iz hiš Slovana, gredo iz slovenskih hiš in družin za to, ker se niso slovenske matere zbale truda in ne trpljenja vzgojiti družine s številnimi otroci, kar je modernemu svetu neumljivo. Sedaj mar-širajo hrabri sinovi slovanskih družin na fronto, da bodo branili zemljo, ki je postala druga mati naši prvi generaciji, očetom teh sinov, v kateri so našli dobro krušno mater, če tudi so morali iti črez mnoge krize in pomanjkanja, se niso nikoli tega zbali in iz časti do vere in dostojnosti svojih prednikov, niso spremenili načina življenja svojih očefcv.
Mogoče se druge matere, tako zvanega ameriškega nauka in sistema sedaj ne jokajo za svojimi sinovi, ker so redki, ki bi odhajali, kakor odhajajo naši slovenski in drugih Slovanov,v toda, kje je ponos! Kakor je lahko ponosna slovenska in slovanska mati, ki jih ima po več,
'IIIIIUIIIIIIIIIIIII
če
7 verjamete al' pa ne
imiiiiiiimiiimi
Danes je naša bojna sila okupirala to kolono. Prijatelj Ivan piše o vojaškem stanu takole: "Zadnjič sem obljubil, da
ki so že odšli, drugi še pridejo na vrsto!
Sinovi in matere! Ponosni bodite, v veliko čast si štejte, vaši sinovi so tisti, na katere je Amerika ponosna in na katere stavi svoje upanje, da jo bodo rešili sovražnika, kateri preži na njo in bo skušal še marsikaj, da bi nam škodoval.
Vemo, da vam je težko, ker imate mjaterinslka srca, .zopet pa vemo, da so še druge matere širom zemlje, posebno pa ne smemo pozabiti mater naše rodne domovine, kaj se tam znji-mi dogaja. Ker se pa lahko zavedate, da so klicani naši sinovi na fronto za to, da bi tam izbojeval* tako za rešenje za one v domovini, kakor za našo deželo tukaj, borba je ena in za to naj vam bo v tolažbo. Ne pozabimo, da so se morali naši predniki bojevati za to, da smo za njimi drugi uživali svobodo in prostost, ker je pa prišel čas, da se gre ohraniti ali zgubiti to prostost in udobnost življenja, smo mi vsi dolžni to tudi braniti za naše in za druge zanami.
Storimo vse, kar nam je mogoče, da bo naša pravična borba, v kateri se nahajamo vsi, ne samo fantje, ki gredo na fronto, marveč mi vsi lahko pomagamo, vsi spadamo v armado. Dela so tako i-azvrščena, da jih lahko izvršujemo vsi. To smo pa tudi dolžni, ker svoboda bo pridobljena ali pa izgubljena ne samo za vojake, marveč za nas vse.
Fantom, ki so nas obiskali, želimo iz iskrenega srca, da bi šli srečno, kamorkoli jim bo pot ukazana, da bi se srečno bojevali, ko bo to ukazano in se srečno tudi vrnili. To velja za vse, tudi za one, ki so že odšli poprej in ki jim bodo sledili še drugi. Zelo lepo je od fantov tudi to, ker so govorili lepo slovensko. Le tako naprej fantje.
Anton Grdina. -o-
Zabava "Doslužencev"
Pred nami je že zimska sezona s svojimi prireditvami, zato je pa tudi Samostojno podporno društvo Doslužencev sklenilo, da priredi v nedeljo 18. oktobra po seji malo domače zabave in sicer v dvorani št. 1, v novem poslopju SND.
Seja, ki bo zelo kratka, se prične točno ob eni uri popoldne in okrog druge ure ali pa še malo preje se pa razvije domača zabava za člane društva in njih prijatelje.
Vstopnina je prosta, razvedrila in zabave pa bo dovolj za vse navzoče in za tiste, ki jih rade pete srbe, bo pa igrala primerna godba. Eden izmed navzočih bo tudi odnesel domov kurjega poglavarja ali petelina. Kako vam bo mogoče priti do tistega petelina ,pa boste zvedeli v dvorani.
Društveni odbor apelira na člane društva, da se gotovo vsi udeleže in pripeljejo s seboj tu di svoje prijatelje.
John J. Kikol, tajnik.
bom pojasnil cenjenim ljeni, kaj pomenita priv< "K. P." Crki izgovarja čen polic." Navadno Pa sa za vso izgovarjavo ob^ zato jih zatrobimo v sf kratko: "K. P."
Ako prestavimo ti čri^ niški dialekt, pomenita P° "kuhinjska policija." to nobenega opravka s P" ker "kuhinjska policij^ samo odgovornost, obl»s nobene. To se pravi, <j* žvižgati tako, kakor se J1
Še manj pa ima "k"'1' policija" kaj opravka s Njena naloga je samo 8 da se armada ne poleni i" giblje tako, kot pred: Razdeljena je v tri del6
ga tvori Mess-sergeant3
kuharsko gardo, druga harski učenci in tretja kuhinjska policija.
Prvi ižvižgajo drug"11' gim in tretjim, drugi s®* tjim, pleše pa samo tre^ da, naša "K. P." Oboijj navadno z metlo in Je ke moči napram kuhal' di, katera hodi okrog žena.
Obe kuharski gar . znata takoj po b e< 1' _ .... Opoldne, ko prisluškuj k[\ ko oficirji hvalijo ali r žel
ni!Vinvn IrnVinrskO " . i *
■tu
a! *
je«
rdi ^.ptt, fk
njihovo kuharsko j« ] Stara kuharska gar
oblečejo še bolj belo ""'"Pij ar 'o* '
zna tudi po tem, ker si.^ lto( prste, najraje v P'^fH "K. P." Kuharski uCti;>t spozna pa še prej, k ^ obrazu se jim pozna- c znajo na kuharsko prav toliko, kakor bik ' fjl vaj in so v kuhinji nvir mo zato, da se "K. P V ni.	P * k
Delo in trpljenje ^ prične že dan prej, P ^ voljenca doleti visok* i6.. stati član te slavne-o ^ ^ je, kuhinjske policij6;^, šp prinese narednik 113 ^ D^ ljencev in jo pripne ^ Takoj se. zbero ** ^ Kdor ne more blizu-, ^ j, ^ vico" takoj po zracM „a ( je postal član "K. P. J Je,
Člane za K. P- 36 p»f" vrstnem redu, vmes -ki so po mnenju vi» " nega in z vesoljno danega gospoda n«1 t ^ pravili kako budal°s ^ t* jo biti za to poplaca no nagrado.
„• zv'f
Novi član položi ^^ jo brisačo na svoj «• . ; J> pa zato, da se d*«* \ ima službo) ne ztao di vseh cenjenih ^ dotične sobe,	^
no izbranega. Ob I ^f ,, P." že na nogah m 6 jlj| potom zbudi vse- ■ ^ , ■<J lašč, morda pa	0
brže prvo
"K. P." v dobi svoje delo se pa vsuje
P- ;.jl D"'
bolj A? K0
soba se oddahne, -- p ^ jedilni- pf ■

lačna - „
dvorano in kolo vrti. Eden čisti * ^ v
tačo, drugi jih P^ti^J
škatljo,katerojePdrU^j(L
Ž
L
je vse skupaj "^pi^J/
no pralnico. Na ^ ™ eu pride ven ^ > ^ potiska naprej ^J^
"We cannot have all we want if our soldiers and sailors are to have all they need."
—Franklin D. Rooiivttt
fllWM*
BUY WAR BONDS
stu, kakor je P^y*. Ko je posoda	L
mokra, "K.	j« > \
potiska naprej- njyf*vj. napasena in P°s „ od mestu, se "K. \\ in J X prične se
jedilnice. PostaV^^tifl,


zajvvrstoinvV
poldne. Kolo se ' j. Is vse se zopet	dfLt<W
zvečer. Trikrat tf lo "K. P." zavrt' ^ p " dan je "K. P-" J d« prostem čast, Pj, g f mih zvečer je j„ jj' j armada nasičen^o^ vrača izmučena ^ { čaka gorka	pfytf
stelj in zapraše" y Čast in slava " ! Kaj

policiji	.
brez nje, vas vp ^ j vsem skupaj "
f

OZITTTTTTTTTTTTTTTTIIXXXXITHTTTTTTTTTTTTI
toklad v srebrnem jezeru
jet1

J L
p i lv?tno.
je sodim, da se 8ta_rejšin odločil v na-jih napademo in i Pobijemo, pa ne sme-nati na njihovo priza-
P°^0l>čno še nekaj! Do se-res nismo nič storili in
l^t. A
daj 6 ji
tIIIIIIXIXXXTTXIIXIHIXIZXHXXXHXXXXX3
*>i daleč! Našli bi na-ln kmalu spet ime-
i l'!' Maščevali bi se. Pravim, da gnemo z
j,,J ve> kake ugodne pri-l.ain ponudijo že spoto-
A 9
sdf* I be,
je ? ^ In če nas končno
'1C1 * %
k
na kol, saj se še
o 1 'uši
ati sem že ušel iz take
lal*o branimo!
Orožje j, ^ Pustili in konje tudi.
ijiMlto-e V poslednjem tre-aito ^bfl kol za mene že
etj*1 ko h '
i^avilno!" je pritrdil
) "Kar razumem
j a hoče biti tale naš
ig o|nrr'y pametnejši ko
^atterhand —! Ti,"
■o:
brei|k,

je]1
^ Pak tako ti povem,
4?erhand Je storil kar
boriti! In popolno-• |JJrePričan, da je tudi Prijatelj Davy mojega
i*
obi
ris' itf, jO 1»;t tliš J
' ]
m
t»
K«1"4
J 11 j
| oP

"f
i" A ; s I '
A j (J
'A
/
! Je Pametnejše-ko
1111 k Prijatelju,
M k
'bi bil
se
; Samo po sebi razu-
Če
Nt?1 Dolgi Davy-
1 11 v boj, bi bili izgub-
i' K
tl§4e j če poj demo z nji-
, 4 regal Jemmy- "Sa"
totj 1 Se razume, kaj bo, tat -,s. tv°j>mi besedami! \ ,ejsine ne bodo nič pri-AC Veliki volk!"
le svetoval!" je gro-"Kadar gre u Jen je, imam jaz pr-
• In
v govoril bom z no-JJskoj Ne dam se kar Siti na kol! Branil se
se'
d Old Shatter-ul besedo, da ne bo ^s0clPor! Ce nas obso-|i>, ^mo niti s prstom
^ftl^'6 Frank je zvito po-
Dh
4^avi> da ne? Mar res Je 01d Shatterhand 'ih * bo kaj takega ne uvidiš, da si ^Prta skrita vratica
«V°be«ih vrat ne vidim

Se braniti pa če bi rezali s hrbta." a bi jim res mora-
j. J ft.	JIH! 1 Ca 111U1«-
lJt% epUstiti kožo, o tem Pogodbi, Kakor si \ Je Old Shatterhand bomo mislili na r°> te obljube se bo-He" sklenejo, kar % b°mo udarili na nje
fj'^ca, prijatelj, zvi->dij a Pa ni odpor! Ce «j|j °>_bomo kjerkoli in
8lnili, rdečkarji pa
'ltrin
•Ulito
%^°lgimi nosovi gle-
je razu-se ne z orožjem v
^ ^avy sta kar zija-Jl tterhand jima je
■fe^nk me 1 sem, da
LVbrann ■
Se ta beseda običaj-^j Nisem se pa odpo-
^tatPim° dlako> če ob" A ^ način razlagamo,
} tf^i bilo, če bi nam
\ vba seči po takem
I Tt
J
CRk1,0 zaenkrat vpraša-
da si bomo
(if "gali na poštenejši.
/ItS;
/■i ^k^Sz^^SSS
!t\^rji se pripravla-Prišli bodo p0
j v'' ' Se Za nobeno ceno
■:> da ■ / M.^h Se smemo za-<y Hlifdvomii Davy. "Ali|
\ ^ volk
j« bo držal. Nik-
dar še ni noben poglavar prelomil besede, ki jo je, kakor pravijo, pokadil s calumetom. Taka prisega je za njega sveta. Do posvetovanja lahko spimo mirno pri Utahih.
Pojdimo h konjem!"
Rdečkarji so se medtem pripravili na odhod. Knox je bil še vedno nezavesten, položili so ga po dolgem na konja in potegnili roke konju pod vrat, Hilton si je opomogel od groze in strahu, sedel je na konja, seveda z zvezanimi rokami in nogami. Drug za drugim so izginjali Utahi z jase in v gozd.
Poglavar je bil zadnji. Čakal je na bele. Kar je bilo dobro znamenje.
"Mislil sem, da nas bodo vzeli na sredo in strogo zastražili —," je pravil Old Shatterhand
tovarišem. "Pa nam le zaupajo
i,
Molče je mignil poglavar belim, vzeli so konje za vajeti in odšli po stezi. Zunaj na robu so medtem Utahi zajahali in v nizu odpotovali. Ujetnike so vzeli štirje med sebe, jezdili so na čelu dolge vrste, poglavar z belimi pa je jezdil zadnji. Knox se je zavedel in grozno stokal in vpil. K sreči je bila vrsta dolga, da ga kmalu niso več slišali.
Na predvečer dvoboja.
Prerija je segala vse do obzorja, kjer se je dvigalo gorovje, ki je dobilo ime po rodu El-kov. Old Shatterhand ni vprašal poglavarja, kam bodo potovali, sam je uganil, da bo tabor Utahov kje v tistem gorovju. Govorili so vobče malo. Poglavar je bil redkobeseden kakor vsak Indijanec, beli pa so tudi rajši molčali, vsaka beseda je bila odveč. Zaenkrat jim ni pretila nevarnost, v taboru in med posvetovanjem pa jpi se že našla pametna misel, ki bi jih rešila.
Rdečkarjem se je zelo mudilo, v dir so jezdili in prav nič se niso zmenili za Knoxovo stokanje. Skalpiranje pri živem telesu povzroča grozne bolečine in rana je navadno smrtna. Je že najti med belimi, ki živijo na zapadu, tudi take, ki so jih rdečkarj^skalpirali pa so jim ušli, toda zelo redki so. Mora že biti krepke in trdne narave, kdor preboli tako skalpiranje.
Vse bolj se je bližalo gorovje in na večer so prispeli do njegovih prvih izrastkov. Utahi so zavili v dlogo, ozko dolino, ki je bila na pobočjih poraščena z gozdovi. Iz prve doline so ob potoku krenili v drugo, stransko, iz nje spet v tretjo, vse više so se vzpenjali, vkljub temi so našli svojo pot, kot da je svetel dan. Pozno je prilezel mesec na nebo in razsvetlil visoke skalne grebene, tu pa tam posejane z redkim drevjem.
O polnoči je poslal poglavar nekaj ljudi naprej z naročilom, naj prijavijo prihod bojevnikov. Najbrž so bili že blizu tabora.
Jezdili so ob precejšnjem potoku navzgor, ki si je izjedel globoko strugo v skale. Cim više so prihajali, tem dalje so šli bregovi potoka vsaksebi, po široki dolini je-tekel, gozdovi so ga obrobljali. Na zadnje so bregovi izginili, tudi gozdovi so odstopili, prijezdili so na travnato savanno in v daljavi nekje so se zableščali ognji.
"Uff —!" je dejal poglavar. "Prispeli smo. Tamle stojijo šotori mojega rodu, tam se bo odločila vaša usoda!"
"Se nocoj?"
"Ne. Moji bojevniki so utrujeni in tudi vam je potreben počitek, da bodete dalje vzdržali muke in da bo naše veselje tem večje."
Jemmy se je namuznil.
(Dalje prihodnjič.)
dovolj pokore
(Povest. — Spisal F. S. Finžgar
"Na jezo pijača škoduje,"
meni Poljak in vkljub tej opazki izprazni kozarec, primakne stol in sede k njima.
"Ti si vedno jezen, zato si suh kakor pajek! Poglej naju, vedno sva dobre volje."
"Pavle, molči no, ki ti ni sile. Kar zaslužita, zapijeta, in na stara leta vaju bo srenja redila, kar je čisto prav, da bosta pri srenji stradala in se sušila, še bolj kot jaz. Saj poznata srenjske lakote, ki niso nikdar siti, kakor hudo brezdno!—Ma-selj, bokal ga prinesi na moj račun!"
V tem, ko je Poljak naročil vina, ošinil je z očmi hitro še druge pivce pri sosednji mizi, primaknil stol še bliže k mizi in začel govoriti bolj tiho in skrivnostno. Janez in Pavel sta ga poslušala kakor preroka in tiščala z glavama proti njemu, da so kmalu bili drug tik drugega, kakor kopa orehov na istem brstu. Včasih so postali glasneji, odmaknili se za treno-tek, natočili, izpili, pa zopet tiščali glave vkup. Še par bokalov je moral prinesti Maselj, predno so si ugasili večno žejna grla. Drugi pivci so odšli, ura je odbila enajst; tedaj se je tudi naša trojica pripravila na odhod.
Jasna poletna noč, Lune ni bilo, ali vendar je bilo dovolj svetlo, da so se razločevali posamezni predmeti. Na Poljako-vem dvorišču pred stelnikom so bile tri črne postave. Stale' so blizu skupaj is nekaj šepetale med sabo. Nad celo vasjo je vladala nema tihota. Slišalo se je samo štropotanje vode, ki je vrela v močnem curku v korito.
Za nekaj časa, ko se ni nič" ganilo, vzdignejo se črne postave in gredo oprezno z dvorišča proti orehu. Tam je bilo še bolj temno pod košatimi vejami. Dvoje črnih senc se pripo-gne in med vodno čofotanje so se vmešali glasovi: zr, zr, zr, zr — glasovi tiho tekoče, dobro z mastjo namazane žage, ki se
je hitro zajedala v orehovo deblo. Včasih je potihnilo sikanje žage — pa se zopet na lahko oglasilo.
Dva sta vedno delala, eden pa je stal kot na straži. Dasi je pridno gledal na vse strani, ušla mu je senca, ki je poskočila črez Bolejev plot, da se je prelomila trhla deska in zapo-kala. "Pst!" se oglasi pod orehom. Žaga utihne. Čakajo Vsak sliši biti in utripati nemirno srce. "Nič ni! Maček je bil! Le naprej!" In žaga je zopet zašumela, že bolj votlo — zajedala se je dokaj globoko v deblo. Zopet se je slišalo, kakor bi kdo odprl vrata. Pod orehom je znova zavladala tihota in molk. "Nič ni. Le hitro!" Žaga je znova zabrenčala, in si-čala hitreje kakor prej. "Klina bo treba zagvozdo daj! Žaga se gati!" Mala postava se skloni, vtakne v deblo železni klin in dvigne kij, da bi ga zabil.
Takrat pa planeta kot blisk dva krepka moža med te tri — oba tesarja sta bila in Poljak
—	in po tihi vasi se je razlegel Bolejev krik in Poljakova kletev. Tesarja sta zbežala. Bolejev hlapec, ki je zapazil, da žagajo oreh in je poklical gospodarja, ta je lovil tesarja; a iztrgal se mu je močni Pavle in ga udaril s pestjo po licu ter utekel. Bolej je zgrabil Poljaka ter mu iztrgal kij iz roke, a Poljak je prijel železno zagvozdo, in z njo udaril Boleja po jlavi, da se mu je pocedila kri !n mu zalila obraz.
Hlapec je priskočil na pomoč Bolej u, podrl Matij ca na tla — ali za vrat ga je zgrabil Poljakov Jaka in potegnil raz očeta.
—	Jaka je namreč ležal pri odprtem oknu ter slučajno ni <pal. Zato je opazoval celi prizor in pri tepežu prihitel iz hiše. "Pusti ga, pelji me domov, glavo imam ubito, moj Bog, lopovi, tatovi, tolovaji" — stokal je Bolej in z ruto tiščal krvavečo rano. Hlapec je prijel Boleja in ga opiral domov, Jaka je vlekel očeta v hišo, zmirjal ga, da je tak pobijalec, pijanec, da ga je sram, ker je njegov sin. Pustil je očeta v hiši, kamor je prijokala mati in šel zopet na svoje ležišče, kjer je dvajsetletni mladenič jokal, — jokal pošteni sin — hudobnega očeta.
III.
Drugo jutro se je raznesel glas o ponočnem dogodku po vasi kot bi bil na boben udaril Dekle s škafi so se zbirale pri koritu, hlapci so držali konje in kobile na povodcu pred kori torn in govorili in govorili, vsi o ponočnem pretepu in orehu Kmalu se je zbralo krog oreha mnogo vaščanov. Možje so pre gledovali zarezo, 'katero je za-pilila žaga, jezili se, hudovali in jezno pogledovali na Polja-kovo hišo, iz katere ni prišel nihče. Dekle so postajale od daleč s polnimi škafi na glavi, žene so stikale blizu mož glave skupaj in žuborele, da se niso mogle zvrstiti. Bosonogi in go-lomeči otroci, razkuštrane in neumite punčke, celo srajčniki — vsa vas je pridrla k orehu. O Bolej u je šla vest, da mu je Poljak s sekiro prebil črepino, da bodo prišli z Bogom in da se mora hlapec vsak čas vrniti iz mesta, kamor je šel po komisijo.
Ko so možje oreh dobro ogledali, sklenili so enoglasno, da ga morajo požagati. Zažagan je bil nad polovico — morda se posuši, ali ga podere vihar in ga lahko vrže na kako hišo, na ljudi ali na živino. Par hlapcev je prineslo žago, kline, kij in in vrv. Najprej je splezal eden na oreh, otvezel vrv na najvišji vrh, potem so začeli žagati in zabijati kline. Možje so prijeli za vrv in začeli nate-zati ter poskušati, če se že maje. Zagvozde so se pogrezale vedno bolj in bolj v zevajočo vrzel, žaga je šumela — le malo je bilo še celega debla. Tedaj podseka eden oreh na tisti strani, kamor so ga vlekli možje. Ob vrvi je mrgolelo rok. Krog in krog ob hišah, na plotu, na pragih, pri koritu je bila razpostavljena in razobešena cela vas, kar je leze in gre. Hlapca, ki sta žagala, stopita ob deblu na stran, suhi in dolgi Kozel ukaže, da napnejo vrv. Prijele so se močne vrvi' žuljave roke, kite na rokah so se nabulile, žile nabrekle. Cela živa veriga se je vprla v zemljo s težkimi črevlji in se nagnila počrez. Kozel je zaklical s tankim glasom: "ha—hoop." Vsa moč je šinila v roke, vrv se je napela kakor struna na goslih — oi-eh se je zazibal, deblu je zahreščalo. Še enkrat je zavpil Kožel: "ha
O
II
o
o
D
o
o
II
o
Ali iščete delo?
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
vojne industrije, ki oglašajo v tem dnevniku iščejo ... pomoč!
—hoop." Zopet je zahreščalo —vrv se je podala—živa veriga omahnila in velikanski oreh je zbobnel na tla po sredi vasi, da so v sosednih hišah okna za-žvenketala, in da se je zemlja stresla!
Skoro milo se je storilo možem, ko so stali krog podrtega orjaka, pod katerim so vasova-li in modrovali njih očetov očetje.
Po veliki cesti se je slišalo ro potanje voza. Vsak je že po glasu spoznal Bolejev koleselj, in v nekaj minutah je zavil voz na vas in od tam na dvorišče. Hlapec je pripeljal iz mesta zdravnika, sodnega pristava in pisarja — k Boleju je prišla komisija. Sedaj so vsi popustili oreh na tleh in se tiščali krog Bolej eve hiše. Vsi so bili silno radovedni, kaj poreče zdravnik. Dva orožnika, ki sta bila tudi obveščena, sta čakala pred vrati.
Zdravnik je zmil Boleju rano, pregledal in premeril jo s tanko iglo in dognal, da je rana tako globoka, da je posneta od črepinje koža, črepinja pa, da ni zdrobljena. Dognal je zdravnik, da je Bolej težko telesno poškodovan, ali smrtno neverno pa nikakor ne. Sestavili so zapisnik, in orožnika sta dobila povelje, da zločinca takoj tirata v ječo. Odkorakala sta ponosno in mrzlo proti Poljaku. In sedaj se je pocedila cela vrsta radovednežev za njima. Poljakova vrata so bila še vedno zaprta, a ne zaklenjena. Orožnika stopita v sobo. Poljak je hodil po hiši gor in dol. Drugega ni bilo nobenega nikjer. Mati in Majda sta jokali v čum-nati. Jaka je pa ležal na senu, da ne bi videl nesrečnega očeta.
Poljak je dobro vedel, kaj ga čaka. Lahko bi bil zjutraj pobegnil, a ni hotel. Neka trmoglava kljubovalnost mu je sed-a v glavo, in hotel je sosedom tudi sedaj pokazati, da se nič ne boji in da so se uresničile njegove grožnje: oreh je padel. Ali kljub temu ga je izpreleta-val mraz, da so mu šklepetali zobje; v prsih ga je žgalo in peklo, vest ga je grizla, sramoval se je, da bi se bil najraje vdrl v tla.
Orožnik ga vpraša, če je on Matija Poljak. Matijec pritrdi, orožnik vzame iz torbice sklepno verižico in ga vklene v imenu postave.
Ko sta ga prignala orožnika iz hiše, razprhnila se je plaha množica, ves šum in hrup, vse obrekovanje in opravljanje je za hip potihnilo in zijali so v ta prizor s široko odprtimi očmi in zevajočimi ustmi. Poljak je stopal osramočen, skoro tresoč se med množico. Klobukove kraje je zavihal navzdol, da ga niso videli v oči, katere so streljale plamene jeze, bridkosti in maščevalnosti na sosede. Ustnice je imel krčevito stisnjene in spodnja je uhajala med zobe, kateri so jo grizli, da je na znotraj krvavela. Ko so šli mimo starega Klemena, ogovoril je ta Poljaka pomilovalno in hkrati očitaje: "Cemu je bilo tega treba?" In Poljak je zaklel in jezno zarenčal: "Dedec, tebi nič mar!" Klemen je molčal, a vzdihnil sam pri sebi: "Kam pride človek, če je tako samoglav in tako moder, kot ni za njegov stan."
(Dalje prihodnjič)
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
DELO DOBIJO
BORING MILL
operatorji
Izkušeni na velikih horizontalnih in vertikalnih
Large Planer
operatorji
SLAB-MILLER FLAT SCRAPERS Bench Assemblers on Machine Tools Hooker-on
Mezda na uro povrh overtime. Morajo predložiti dokaz o ameriškem državljanstvu. Ako so zdaj zaposleni na vojnem delu, naj se ne priglasijo.
Wellman Engineering
7^000 Central
_____ (Oct. 14, 15, IG, 17, 19)
DELAVCI
DELO ZNOTRAJ Mezda od ure Ako so zdaj zaposleni na vojnem delu, naj se ne priglasijo.
Johnson & Jennings
877 Addison Rd.
blizu St. Clair Ave.	(245)
MALI OGLASI
Stanovanje v najem
Odda se stanovanje 4 sob. Oglasite se na 1166 E. 60. St.
(244)
Ugoden nakup
Naprodaj je hiša 8 sob za 2 družini, blizu Grovewood Ave. Se mora prodati ta teden. V piVovrstnem stanju; cena samo $6,200.
Hiša 10 sob za 2 družini na E. 168. cesti, blizu Grovewood; krasen dom; cena $7,500.
Na E. 170. St. blizu Grovewood Ave. 10 sob hiša (za 2 družini, cena $7,200.
J. Knific Realty 18603 St. Clair Ave. IV 7530, zvečer KE 0288.
Vabilo na večerjo
Pauline's Tavern obhaja v soboto 17. oktobra pet-letnico obstanka. V ta namen bo servi-rala fino kokošjo večerjo in najboljšo pijačo. Igral bo tudi Novakov orkester pet mož. Vsi prijatelji in znanci so prijazno vabljeni.
Ignac in Pauline Zupančič
lastnika.
(244)
Grozdje in mošt!
Grozdje in-mošt dobite sedaj pri nas. Concord mošt samo
$22 sod Pripeljem ga na dom. Zglasite se ali pokličite
Ludwig Gustinčič Lockivood Rd., North Perry, O. Telefon Perry 618.	(243)
D
o
u
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
Iščemo prodajalce
Izkušene prodajalce sprejmemo, morajo biti Slovenci. Pol časa ali delna zaposlitev. Plača. Zglasite se pri
Boston Chain Store 14912 St. Clair Ave. Tel. GL 5330.	(245)
Masarski pomočnik
Išče se mesarskega pomočnika za ob sobotah, kratke ure. Zglasi naj se na 14516 Sylvia Ave., Collinwood.	(243)
Dve sobi se oddasta
Oddasta se 2 opremljeni sobi poštenim fantom ali dekletom. Dobi se tudi dobra hrana. Za naslov vprašajte v uradu tega lista._ (243)
Odda se stanovanje
V	najem se odda bungalow, 4 sobe, kopalnica in furnez, odda se družini brez malih otrok. Vprašajte na 15919 Whitcomb Rd., zgorej, severno od St. Clair Ave._(243)
Stanovanje v najem
Odda se 3 sobe brez kopalnice, na 6120 Glass Ave. Vprašajte po 6. uri zvečer. (244)
Sobe se oddajo
V	najem se odda 4 sobe, kopalnica in garaža, zgorej. Ogla-
' site se na 1081 E. 66. St. (243)
<
K,

V. J. KRIŽANOVSKA:
pajčevina
IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK




Mali grof Jurij Egonovič je bil očarujoč otrok, nenavadno velik in močan za svojo dobo. Imel je svilnate, plave lase in plave oči.,
—	Čudovito, kako je ta paglavec podoben grofu, je rekla Kiti smejoč se in spremljajoč z očmi Marto, ki je nesla otroka proč. — Poteze, pogled, zlasti pa nasmeh — kakor pri očetu. Gotovo ti je težko imeti neprestano pred seboj živo pred-podobo moža. Vsekakor bi Egon ne izrazil zate žaljivih, zlobnih in nezasluženih namigovanj, če bi ga videl.
—	Kdo ve? Ni izmed onih, ki se izogibajo žaljivk, da le zadosti svoji jezi. Končno se tako malo zanima za Jurija, da ni niti enkrat vprašal, kako raste, in ni izrazil želje po njego-v sliki. Sicer pa sem mu hvaležna za to ravnodušje naJpram otroku, ker to mi dokazuje, da mi prepušča za vselej otroka in mi ga nikoli ne vzame, kakor je takrat zagrozil.
Kiti je molčala, dasi je v svoji duši zelo dvomila o resničnosti tega zaključka.
—	Upajmo, — je rekla po kratkem molku, nato je poizvedujoče pogledala Milico ter na-daijevala: — Ne vznemirjaj se. Preveč brskaš po preteklosti in nanjo misliš, to ti pa škoduje. Moraš napraviti konec temu in premišljevati o mirni, svetli bodočnosti, ki te čaka. Razumem, da so dogodki preteklosti hudo pretresli tvoje živce in da je težko zbrisati iz svojega življenja človeka, katerega žena si bila okrog dve leti; pa tudi Egon je močan, jeklen značaj, ki ga je težko pozabiti. Toda tu ni pomoči: med vama je nastal tak prepad, da je bil prelom neizbežen. Seveda, če bi se bil Egon preselil v Rusijo, bi bilo vse drugače in slabo si naredila, da mit nisi tega predlagala.
Bridek, zaničljiv nasmeh je šel preko Miličinega obličja pri zadnjih sestričinih besedah.
PREVELIKA DEBELOST
in razširjenje želodca velikokrat povzroča v prebavi nered-nosti, vpliva na srce in druge notranje organe. Tak želodec in drobovje rabi omejeno kon trolo in normalno lego. Temu pa je edina odpomoč, če je pravilno povezan s
TREBUŠNIMPASOM
A\< je za vsak •slučaj in život posebe ukrojen,
Naš iskušen strokovnjak vam brezplačno umeri in po životu ukroji trebušni pas brezplačno. Plačate samo pas in postrežba je zastonj. Za moške je moški in ženske ženski krojni izvedenec.
Oglasite se pri nas za vse na-daljne informacije.
Pasovi za vse potrebe po kroju in meri.
Izdelek garantiran in nizke cene.
Mandel Drug Store
SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd.
Vtem se motiš. Dvakrat sem predlagala grofu preselitev v Vsesvjatsko. Prvikrat je moj predlog obrnil v šalo, a drugič se je to zgodilo kmalu po onem dogodku z Ludolfom. Tedaj stjm ga v solzah prosila za to, toda dal mi je čuden odgovor.
—	Kaj pa je rekel?
—	Draga moja, — je odgovoril grof, — tvoja prošnja dokazuje samo to, da si ti ravno tako slepa in nepremišljena kakor večina tvojih rojakov, ki plešejo in pirujejo na ognjeniku, ne zavedajoč se nevarnosti. Time želiš izruti iz tal, na katerih sem zrastel in me presaditi na svoje ozemlje? Ali si uver-jena, da bo Rusija gospodarila nad njimi še čez 10, a morda celo čez 5 let? Vi, Rusi, ste slabo poučeni, okrog vas pa vsi vidijo in vedo, da se utegne "velika" Rusija, s katero se tako ponašaš, nekega lepega dne zrušiti in vas zasuti pod svojimi razvalinami. V vaši deželi je vse gnilo: v višjih podkupljivih in breznarodnih slojih so sami izdajalci ali pa lakaji inozemcev in ni jih sram prvemu pritepen-cu prodajati koristi svoje domovine. Vse je gnilo pri vas: ministri, generali, častništvo, uprava in vaša "neučeča se" mladina z vsemi svojimi vzgojitelji; a pod to polirano plastjo podkupljivosti, podlosti, brezbrižnosti, kradljivosti Žn razsula — tli anarhija, ki bo v kratke mzažgala tvojo domovino od štirih strani ter zruši vse, kar je še ostalo pokoncu. Ko se prične ta nevihta, tedaj ti tvoji lastni kmetje zažgo streho nad glavo istočasno s tvornica-mi in gozdovi, da boš morala zbežati kot beračica. Nihče drug kakor tvoji lastni rojaki vlečejo drago ti domovino k razsulu in sramoti, a vaša vlada pripravlja tujezemske vpade in razpad države, v kateri ne bo slednjič noben Rus našel koščka kruha. Če bi bila bistro-vidnejša, bi prodala posestva in pravočasno vnovčila kapital, dokler ne udari nate neizbežno končno razsulo. Pozneje bi hvalila Boga, da živiš v državi, kjer vlada red, kjer sta življenje in lastnina vsakega človeka varna, kjer se ti ni treba bati ne bombe ne krogle."
—	Razumela bojš, Kiti, da nisem po tem odgovoru vztrajala pri svojem predlogu. Bilo mi je jasno, da se srečni prebivalec "zemeljskega raja," ki se imenuje Nemčija, nikoli ne preseli
razbojniško deželo, ki jo je tako slikovito opisal.
Zaničljivo se je nasmehnila.
—	Ah, skoraj bi bila pozabila. Pri tej ugodni priliki je spustil nekaj puščic tudi na nas.—
Koliko je vredna vaša mladina, kako razvratna in nepoštena je, ti jasno dokazuje dogod-ba z junaškim Igorjem Zagari-nom. Bodi uverjen, da je tudi tvoj prijatelj Kromski produkt vaše gnile družbe. Morda ni tako okužen, vsekakor pa je ne-vropat in breznačelen, nima trdne volje, je brezsmotren, se ne dviguje iznad množice in vihar ga bo pometel; ne glede na to, da bo kot pošten Rus brez dvoma slabo izhajal."
Kiti je zamišljeno sedela ter poslušala očividno razburjena.
—	Seveda, samo bodočnost more dokazati, kakšen je Rosti-slav Ivanovič, — je pripomnila raztreseno. — Dober človek je, delaven in izobražen; kakšna
bo njegova odločnost v politiki,
ne vem.
—	Pa jaz vem, — je z ognjem odgovorila Milica. — Ro-stislav je človek dejanja in rodoljub z dušo in telesom, pa ni nevropat kakor pravi Beren-klau, ki ga je grajal iz ljubosumja.
—	Seveda, seveda! Ravno to
m'
sem hotela reči, — je pristavila Kiti. — Toda nekaj drugega sem ti hotela povedati: kakor je Egonovo prerokovanje črnogledo in malo verjetno, vendar je deloma utemeljeno, ker pri nas se v resnici pripravlja nekaj slabega. Že lansko leto mi je \ Mitja pripovdoval o rfekih sumljivih osebah judovske zunanjosti, ki povsod vohunijo ter se izdajajo za trgovske potnike, moj mož pa je mnenja, da so to prevratni agenti, ker se klatijo po gostilnah, tvornicah, vaseh, razdeljujejo proglase ter drže razne uporniške govore in dražijo kmete. Mitja je celo poskušal uloviti nekaj teh ma-lopridnežev, toda bilo je zaman; ko se je obrnil k guber-natorju, se mu je nasmejal v obraz ter rekel, da ga preganja "revolucionarno strašilo," in bi bilo smešncv nadlegovati mirne trgovce brez vsakega povoda. Ljudskošolski učitelj Kukerman je strašen; je to neki krščen Jud in pravi anarhist : otrok ne pusi v cerkev, norčuje se iz vere in zakramentov, nesramno in javno sramoti carja in vlado, skratka, pohujšuje otroke. Mitja se je že dvakrat o njem pritožil, toda brez vsakega uspeha. Do zdaj me je vse to samo jezilo, posebne vanžosti pa nisem na to polagala; zdaj pa so mi Beren-klavove besede pokazale to sliko v drugi luči in vsa podobna dejstva so v tesni zvezi med seboj. In novi svečenik, ki je stopil na mesto ubitega očeta Ni-kandra? To ti je ničvrednež.
—	Res je, oče Agafangel je zoprn in zelo mi je žal dobrega, izvrstnega očeta Nikandra. Žalostno je tudi dejstvo, da niso še našli njegovega morilca, —
RUDY BOŽEGLAV
WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo!
PREMOG — COKE
Razvažamo do vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled fumezov zastonj.
WHITE WAY COAL CO.
3858 SUPERIOR AVE.
HEnderson 8177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE
je vzdihnila Milica.
—	Uverjena sem, da je morilec med šarlotentalskimi štundisti, če ni to sam učitelj. Če bi vodili preiskavo vestneje, bi bili podleža že odkrili,—je odgovorila nevoljno Kiti. — Pokojnik je bil trn v oku štundi-stom in učitelju. Z Afgafange-lom pa je stvar drugačna: on je prijatelj gospe Kukermano-ve, se brati s kolonisti ter se ponaša z "liberalizmom." Pravijo da je šolska knjižnica, ki jo je ustanovil oče Nikander, zdaj nabita s socialističnimi in pro-tiverskimi deli.
Pogovor je pretrgal sluga, ki je izročil Milici brzojavko.
—	Rostislav sporoča, da pride pojutrišnjem, — je rekla Milica, ko je prebrala brzojavko.
—	Hvala tebi,;Gospod. Kmalu se poroči in začni novo življenje, zakaj preveč si zamišljena. Kar je bilo, je bilo, preko tega napravi križ, — je živahno rekla Kiti.
-Amen, — je odgovorila Milica, se zasmejala in objela prijateljico. — Sama želim izbrisati preteklost, to pa ni tako lahko. Glej, tudi zakon s človekom, ki ga nisi strastno ljubila, je nekakšna pajčevina, ki preplete tvojo notranjost in je ne moreš strgati, zlasti ... ker cepeta z nogami pod to mrežo "basurmančik." Sicer pa sem trdno uverjena, da najdem popolno duševno ravnovesje v zakonu z Rostislavom. V zvezi s to preteklostjo ti moram naznaniti vest, ki je zame zelo žalostna. Pomisli, Dunja se misli poročiti z gozdarjem iz Kreni-ce in me zapustiti; domenila sta se bila bržkone že tam in si dopisovala, zdaj pa jo je zasnu-
GAY INN
6933 St. Clair Ave.
Družinske mize na razpolago. Najboljša pijača
Etydicott 8811
(Fri. -x)
bil. Dasi sem jo prepričevala, naj ne jemlje inozemca za moža, dasi sem ji dokazovala, kakšne neprijetnosti in trpljenje jo čakajo, če postane nemška podanica, ni nič pomagalo; on vztraja pri svojem in pravi: "Kadar ljubiš, je vseeno, kje živiš, v Krenici pa mi ugaja. Res je, Franc je strog, toda je dober in ni pijanec." — Je vse zaman, morala jo bom pustiti; toda dam ji tisoč rubljev za doto, da bo neodvisna.
—	Ah, moj Bog! Krenica me je spomnila na vest, ki sem jo davi prejela, pa sem ti jo po-1 zabila povedati. Daunici soj prodali Karolinenhof, hišo v Poznanju in se preselili v Berlin. Posestvo je kupil Beren-klau.
—	Kaj pa to omeni? Kaj jih je napotilo k temu, da so prodali posestvo, ki so ga tako cenili?
—Prodaja se je izvršila pred nekaj meseci, toda baronesa je šele zdaj o tem obvestila mojo mater, ta pa misli, da se je bržkone nekaj zgodilo med Vilmo in Egonom.
—	Kaj! Ali je poskusila nov brezuspešen napad na grofa? Zares, od njegove strani je kruto, da ne usliši te zveste ljubezni. Kakšno vzorno gospodinjo bi bil pridobil za Krenico, — je zaničljivo pripomnila Milica.
II.
Rostislavov prihod in priprave za poroko, ki se je imela vršiti črez teden dni so raz-tresle Miličine otožne misli. Ljubezen in sreča, ki sta jasno odsevali iz oči Miličino srce, ji vrnili mir in veselost, istočasno pa je izginila tudi bojazen, da bi bodoči mož ne vzljubil malega Jurija. Rostislav se je delal, kakor da ni zapazil izredne podobnosti otroka s svojim tekmecem. Ljubeznivo ga je pogledal, dvignil malčka in vese-
lo pripomnil: '-'Krasen ček," ki je iztegoval ' ga je le zagledal.
Naslednjega dne sta Rostislav in Dere* la na terasi in j-L sta govorila o zadevanj in Vsesvjatskega, o llD ta Nikandra, nato P^ šla k štundistom, r revninovem mnenju vsak dan nesramnejsi vejši. .jf« (Dalje prihodu]'4 -o-
DOBER PREMOG... KUPITE S0
RED FLASH POCAHONTAS, tona
Daje vročino, malo pepela.
FURNACE MIX, tona .......................................
KENTUCKY STOKER PREMOG, tona
(brez sitnosti)
POCAHONTAS NO. 3, tona .............................
Jako dobro kurivo.

HARRIS - MURRAY, Inc.
5G0 E. 99. STv£č kot 2g	zanesljiye POSTREŽBE
fit'
Ustanovljeno 1908
Zavarovalnino vseh vrst vam točno preS
HAFFNER INSURANCE AGE**
'ie %
K
l i Ru
li ja Ai
H %
8] S
lu«
6106 St. Clair Avenue
Točna postrežba!
Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte
John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x)
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978
Naše posebnosti so material za popravo domov
Gradbeni material za popravljanje hiš, zidarske potrebščine, cement, omčt, zimska okna, inzulacija.
NAJBOLJŠA TRAVNATA SEMENA IN GNOJILA
HARRIS-MURRAY, Inc.
560 E. 99. ST. Telefon GL 1280_
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME. In« «016 St Clair Ave.
MERRYMAKERS CAFE
4814 SUPERIOR AVE.
Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo okrepčila
vino
BODITE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne Vid mora biti tak. da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem ozdru.
EDWARD A. HISS
lekarna—farmacija in optometrlstUne potrebščino
7102 St. Clair Ave.
Ignac Slapnik, si
CVETLIČAR 6102 St. Clair Avenue HEnderson 1126
A. MALNAR
CEMENT WORK ENdicott 4371
1001 East 74th Street
THE MAY
J
Razprodaja za doniov
Prihranite si na tovarniško pokvarjenih
9x12 Axminster prepro
T,
Tt
Vi
Iži
h 'iti 'eio 't!
išj, 'it
V
S
H ^j
lal
V
$
Seconds 46.75 vrste!
39
Težke Axminster preproge, fine kakovosti, ki bodo povečale lepoto vaših sob in nudile trajno zadovoljstvo. V najnovejših sezonskih vzorcih in barvah. Le majhni pogreški, ki ne kvarijo zunanjost ali kakovost.
Seconds 62.50 vrste!
Luksusni, močni Axminsters—zUnf_ varnišld pogreški, ki ne kvarlJ^Do. ali <rabo, omogočijo to nizko barve in vzorci.
315 jd. Axminster preproge
Luksus od stene do stene po zelo nizki ceni!
Po tej nizki ceni si lahko privoščite prenovljenje vaših sob... z izvrstnimi preprogami. Najnovejši jesenski vzorci' in barve. Prošeni ste, da prinesete s seboj pravilno mero vaših sob.
The May Co. Basement Kupujte vojne bonde in znamke
2
M
'i
S,


brez dodatnih
jd in
Luksusna kakovost v krasnih vzorcih
"Ruftex"
Običajna 5.95 vrednost!

ii,

drapes
Dodajte vašim oknom novo privlačnost to jesen s temi živimi "ruftex drapes"! So polnih 48 inčev široke in 2V2 jardov dolge s trakovi iz enakega blaga. Lepi vzorci v naturni, modri, zlati, zeleni in temno rdeči barvi.
The May Co. Basement Kupujte vojne bonde in znamke
ti S t,
S

«6
VABILO NA PLESNO VESELICO
1+4.*++++*+*++*+*+++***++^^
katero priredi	v VELIKI DVORANI SND NA ST. GL
društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ V SOBOTO 17. OKTOBRA
GODBA: JOHN PECON.	Vstop"
Za obilen poset se prav vljudno priporoča
3$
„*****
5555-555555555T%5555555555555
01020200010001010102000001020101000101000102000001010202020200