o
3
lit«
AMEfUCAN IN SPIRIT FORE1CN M LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER
NO. 24
CLEVELAND, O., THURSDAY MORNING, JANUARY 29, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
'Civilisti zapuščajo otok Singapor
of
Angleške vojaške oblasti so ukazale vsem civilistom, da odi-,(leio do petka iz severnega dela otoka Singapor. Iz tega bi se so-10%°' da Se bodo an£leške čete umaknile pred Japonci iz polotoka (Malaje prav na otok Singapor.
Ukaz je prišel takoj zatem, ko da je škadron osmih ameriških J® dospelo poročilo, da se je an-1 bombnikov napadel in potopil ve-^Seška obrambna linija zopet po- liko japonsko transportno ladjo ^knila južno proti Singaporu | in poškodoval neko križarko. so Japonci zdaj že 50 mili j Dočim javlja nizozemsko poroči. Singapora er da napadajo zjlo, da so Japonci izgubili v tem n° večjo silo.	j prelivu 30 ladij, jih šteje ameri.
'igleški radio poroča, da jelško poročilo že 36. )o°nil° v prelivu Macassar, kjer | Na Filipinih, kjer stoji na pol-
ni.
ajeii v past japon-jbtoku Batan general MacArthur cd 25,00Q do 30,000 j s svojo majhno armadico, ni no-
zavezniki
flotilo
aPoncev s pogreznjenimi ladja-1 benih posebnih poročil. Ja-
j porici so skoro popolnoma prene. meriški vojni oddelek javlja, | hali z napadi.
^ci so obtoženi, da so prodajali naropano blago v Zed. državah za propagando
V York. — Nemško poveljih 111 njega agenti so obtoženi
teromeriŠke Vlade' da so vrgli °pani plen na trg in z denar-
Plačevali propagando
Mraz je, mraz, tarnajo naciji
Nekaj podatkov o silnem mrazu v Rusiji! Okrog 1. oktobra je v evropski Rusiji že slana; zemlja zmrzne do 15. novembra. V januarju kaže toplomer povprečno 20 stopinj pod ničlo, ki pade včasih celo do 5U stopinj. Vse do aprila ostane toplomer pod ničlo. Snežni viharji preko ruskih step so nekaj vsakdanjega. Samo dobro utrjen človek more prenesti ta mraz. Ni čudno, če nemški vojaki zmrzavajo kar stoje.
Ponovna zavezniška ladja je bila torpedirana
P0HABLJENČEK POVABLJEN V BELO HIŠO
terni ;nica
m Južni Ameriki.
v Se-Obto-
I pravi, da je bilo to blago e 110 bilijone dolarjev in da ih j5°3alo iz demantov. ki so la e^ei zaplenili v Belgiji in i t 1Zozemskem, ko so okupira-
- Obi spomladi 1940-rorp Z6ni so: Pioneer Import
e ' predsednik te korporaci-
iravien6r Von Clemm, o katerem.
on j?'. da -ie bratranec Mrs.
)lem bbentrop; Carl von
m' njegov brat, ki je nem-
ški odposlanec v Italiji; Ernest Cremer in Carlos Hoepfner, podpredsednik Pioneer Corp., ki je baje zdaj v Nemčiji.
Pomožni zvezni pravdnik Bruno Schachner in agentje zaklad-niškega urada imajo zdaj v posesti za $100,000 demantov, ki so bili poslani iz Nemčije na Pioneer Corp. Dokazalo se je tudi, da je ta korporacija prodala že za $50,000 demantov, ki so bili poslani iz istega vira.
Obtožnica govori, da je bila začeta ta kupčija 10, maja 1940 in da so jo vodili do današnjega dne.	*
P
^ "°greb č. s. Silvane
Sv. ^nes ob devetih bo pogrebna [erkvia8a s sl°vesnimi obredi v {• s -^ristine za pokojno
ruPlo v' roj" Agnes Kos"
■trski ^ležal° Pre^° v se"
idpeli Potem bo Pa truplo Hna na Terminal postajo
tiont nf'^ bo odPeljal v Le" 'rš}]' ■ V soboto se bo tam )0civ„.grekna pokopališče, kjer
^žrtže drugi iz reda sv-'atiož7a: Za P°k°jno s- sil"
v v Uje v stari domovini oče Hinn c bratov. Na Chisholm, PlutZapušča sestro Mrs. Mari-Atn ^ Cevelandu in drugod ?ov. -j,6'''k' zapušča več sorodniki h'- Se -ie shajala v se-
leto in P°L NaJ" ji bo
J e n Časten spomin pri
H.
-> ki
v ^ ^ Poznali. Sorodni-
kot
s0£ ,Pa izrekamo naše iskre-4 ' Je- Pogreb oskrbuje fir-' dina in Sinovi.
V g v naselbini
Cet Udr?0 S0 med 7-in 10- zvc" . r' skozi okno Munkove
!<>87 E. 76 St.
roparji.
»ki}, J So denar iz dveh otrobi tiek^ni!nikov i" pobrali tuli^
njenim sestram redo-
Nemci delajo utrdbe prav j do Berlina pred Rusi
Moskva, 28. jan. — Rusi se s tako silo zaganjajo proti zahodu,! da so začeli umikajoči Nemci graditi obrambne linije, katere| segajo že prav do Berlina. Nem-, ci so zgradili na več krajih po dvojno obrambno linijo, po eno miljo druga od druge.
Kot se poroča, Nemci zdaj utrjujejo obrambno linijo, ki so jo imeli Rusi leta 1939 in ki je več sto milj oddaljena od današnje bojne fronte.
Rusi izjavljajo, da bodo še letos zadali Nemcem smrtonosni udarec, ker ne morejo, kot pravijo, odložiti za dve leti likvidacijo Hitlerja in Hitlerjeve Nemčije.
SoJ 2latnine. Bančno knjigi,. 81 sam0 ogledali in jo UŽjn na Ueh. Sreča, da ima j a de»ar na banki. Dru-! Jar i	drugič oropana

Ce,
Policija išče zlo-
MAli
Število smrti na Poljskem je zdaj 21.5%
London. (O N A)—Informirani krogi poročajo, da se je umrljivost.-na Poljskem skoro podvojila. Lansko leto je znašala 21.5% na i,000 oseb, leta 1938 je bila pa samo 11.3%. Toda te številke kažejo samo slučaje naravne smrti. Tisoči od Nemcev pomorjenih niso všteti.
-o-
Nove gramofonske plošča
Trgovina z muzikalijami, Anton Mervar in Sin 6919 St. Clair ,Ave., Cleveland, O., je dobila v zalogo nove gramofonske plošče, za katere so igrali naši vrli Euclidčani: Kusar's. Trio in naši odlični pevki Ora-žem-Gregory in Mary) Jančar-Gerl. štirje komadi so in sicer dva valčka in dve polki. Kupite jih, se vam bodo prav dopad le. Pri Mervarju dobite izbiro vseh najboljših plošč in druge muzikalije.
Klub Ljubljana
Za leto 1942 je klub Ljubljana izvolil sledeči odbor: Predsednik Louis Srpan, podpredsednik A F. Svetek, tajnica Frances Gor-janc, 19314 Arrowhead Ave. blagajnik John Barkovič, zapis-nikarica Angela Ogrin, vratar Vincenc Golar, nadzorni odbor: Frank Derdich, Mary Godec, Mary Segolin. Klub je kupil tudi za $50.00 obrambnih bondov.
Med Italijani in domačini v Albaniji so vedno ponovni izgredi
London. (ONA). — Kot trdijo poročila, je prišlo v Albaniji zopet do krvavih izgredov med domačini in italijanskim vojaštvom. Italijani so bili prisiljeni, da so poslali proti upornikom bojne tanke in metali nanje granate.
Do izgredov je prišlo v Korči, kjer so Albanci pobili veliko število Italijanov. V boju je padlo tudi 12 Albancev, a 60 jih je bilo ranjenih. Korča šteje 25,000 duš in se nahaja na grški meji, Tudi v glavnem mestu Tirani in po drugih krajih je prišlo do ponovnih spopadov med domačini in Italijani.
--o-
250 oseb pogrešajo, 71 jih je rešenih. — Nemške podmornice so potopile dozdaj 14 ameriških in zavezniških ladij ob ameriškem obrežju. -Ob texaški obali so videli nemško podmornico.
Poročila zopet javljajo, da je bila torpedirana in pogreznjena velika potniška ladja, ki je vozila iz Bermude 321 potnikov. Istočasno pa naznanja bojna mornarica, da so opazili v bližini tex-aškega pristanišča Aransa nemško podmornico. Od 12. januarja, kar so se po-
javile sovražne podmornice ob| vlada ie zasegla tovarno,
ameriški obali, je šlo v morje že
Gotovo ni danes v Ameriki bolj srečnega fantiča kot je 4 letni Gerry King iz New Yorka, ki je bil povabljen v petek v Belo hišo, kjer bo jedel pri mizi z Mr. in Mrs. Roosevelt. Fantek se bori z otroško paralizo, toda je že na petu ekrevan ja. To je tista bolezen, katera je napadla tudi našega predsednika in proti kateri se on bori z vso odločnostjo ter apelira na ves ameriški narod, da ga v tem podpira.
V ta namen bodo jutri prirejeni po vsej deželi plesi, takozvani "Rooseveltovi plesi," katerih čisti dobički gredo v sklad za pobijanje otroške paralize.
Tudi v SND na St. Clair ju bo jutri večer taka prireditev. Narod je vabljen, da se udeleži v velikem številu. Vstopnice dobite v našem uradu in tudi zvečer pri blagajni.
Norvežan zahteva aretacijo
i	_
^Si d on-(0NA)- — Na-
\ toed dek ,ie resničen in se »ekaj dnevi pripetil na
S1 ne se narod nika"
ll)Set„?01,e sprijazniti z naciji
V S ^kdar ne bo. % 8 *
naPotile
Ntifp?: naj bi se vršila
^nišču Bergen so šolske otroke v veliko
Vi^ik Hitlerjeve mla 0r£anizacije. Norvežan-
čki so strumno korakali proti dvorani, naenkrat so pa začeli prepevati norveško narodno himno in vzklikali: "Bog živi našega kralja!" Vsi so bili aretirani, razen malega, 6 letnega de-čkota.
Ta je pa stekel za policijo in vpil: "Bog živi našega kralja! Tudi jaz hočem biti aretiran!"
Na Prince Ave. bo v soboto srnjak na krožniku
Naši vrli fantje od Rainbow Hunting &' Fishing kluba vabijo vse ohijske lovce, pa tudi vse druge prijatelje in znance na srnjakovo večerjo, ki bo v soboto večer 31. januarja v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Srnjak ima uradno garan cijo, da ni umrl od starosti, ampak se je zaletel v pennsylvan-skih šumah po neprevidnosti v težko svinčenko. Garancijo pod. piše z obema rokama lovec Frank Sirk. Poleg fine večerje bo tudi izvrstna godba za ples. Pijače pa nič koliko in najboljše. Bilo srečno! V soboto 31. januarja se bosta ob devetih zjutraj poročila cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Eugene J. March in Marie T. Benevol. Prijatelj obeh družin so prijazno vablje ni k poročni maši. Mladima po ročencema želimo obilo sreče v novem zakonskem stanu.
Prestala operacijo
Mrs. Frances Globokar iz 19192 Abbey Ave. je v Glen-ville bolnišnici srečno prestala operacijo na žolčnih kamnih. Nahaja se v sobi št. 108, kjer jo prijateljice lahko obiščejo.
DOKLER BO MRAZ BO ŽE ŠLO
Winsted, Conn. — Anthony Bernardo ne bo imel sitnosti s svojimi avtnimi kolesi, vsaj dokler bo zima ne. Vzel je štiri ko-esa, jih napolnil z privezal s žico na obroče in jih napolnil z vodo. Potem je pustil, da je namočeno žaganje zmrzni-o. Pravi, da kolesa prav dobro vozijo, čeprav nekoliko tresejo. -o--
DVAKRAT DVOJČKI V ENEM LETU
. Centralia, 111. — Mrs. Stal-lings je rodila v letu 1941 štiri otroke, dvakrat dvojčke. Na 2. januarja je porodila dve deklici, žaganjem, na 30. novembra pa zopet dve deklici.
Nov grob
Po enodnevni bolezni je umrl rojak Ignac čebokli, star 42 let, samski, stanujoč na 1811 E. 63 St. Doma je bil iz Burjane na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 25 leti. Tukaj zapušča teti Amalijo Ukmar in Terezijo Kocina ter več drugih sorodnikov, v starem kraju pa mater in eno sestro. Pogreb bo petek ob 8:30 zjutraj iz pogrebnega zavoda Louis Ferfo-lia, 9116 Union Ave. Naj počiva v miru, preostalim sožalje
Poroka
V soboto ob devetih se bosta
TA URA MORA BITI PA RES LEPA
Vichy, Francija. — V Parizu bodo prodali na javni dražbi uro, ki jo je nosil cesar Napoleon. Ura je zelo velika in ima tudi temu primeren ključek (Kakor Anžičkova ura v Gi-rardu, op. ured.) Cena je nastavljena na 80,000 frankov.
Brezplačno merjenje trebušnih pasov pri Mandlu
V petek bo v Mandlovi lekarni 15702 Waterloo Rd. izvedenec oc 9 zjutraj do 11 zvečer, ki bo vsa kemu zastonj pregledal pas pro ti kili ali pretrganju. Posebne sobe so na razpolago za moške in ženske. Izvedenec bo tudi umeril nove pasove, kdor to želi Kdor mora nositi tak pas, stori
14 ameriških in zavezniških la dij. Kraj, kjer se je izvršil napad na to potniško ladjo, še ni dan v javnost. Toda kapitan neke ladje, ki je dospela v Porto Rico je povedal, da je pobral iz rešilnega čolna 71 potnikov in mornarjev, 250 jih pa še pogrešajo.
Kapitan je Heigesen, ki je krmaril parnik Coamo iz New Yorka proti Porto Rico, je povedal, da je pobral te osebe z morja zadnji petek, pet dni kasneje, ko je bila njih ladja torpedirana.
Vsi brodolomci so bili v enem čolnu, ki drži 63 oseb. Ladja je aila torpedirana brez svarila in se je pogreznila takoj, ko jo je zadel drugi torpedo. Ladja se je tako naglo pogreznila, da niso mogli niti poslati klice na pomoč. Potniki in posadka so se pedali v rešilne čolne, katere je pa razburkano morje kmalu raz-gnalo. Tako so bile rešene osebe samo iz enega čolna.
Ob texaški obali pa letala in adje iščejo nemške podmornice, ker če so videli eno, gotovo ni sama. Vse ladje v teh vodah se je posvarilo o bližini sovražnih podmornic in ladjam v texaških pristaniščih je bilo ukazano, naj ne odplujejo.
BO VEDNO VOLIL ZA DEMOKRATE
Cedar City, Utah. — Na.t Gardner si je bil zlomil nogo in ni mogel na volišče. Prišli so demokratski precinktni uradniki in ga nesli na volišče. V zahva-o z.a to jim je obljubil, da bo prihodnjih 50 let volil samo demokratsko listo, dasi je prej vo-il vedno republikansko. To svojo obljubo je izpolnil pred nekaj dnevi, ko so imeli tukaj volitve. Obljubo je bil dal pa še leta 1891. --o-
poročila v cerkvi sv. Vida Miss Theresa Bajt, mlajša hčerka družine znanega pionirja Andreja Bajta iz 979 Addison Rd. z Mr. Joseph Strnadom. Ženin je sin spoštovane Mrs. Josephine Strnad, ki vodi dobro idočo gostilno na 53. cesti in Hamilton. Vsi znanci in prijatelji so vabljeni k poročni maši. Mlademu paru pa želimo obilo božjega blagoslova v novem stanu.
prav, da si ga da pregledati, da ne bo trpel nepotrebnih bolečin.
Zadušnica
Jutri ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušnica za po kojnim Josephom Poles. Soroc niki in prijatelji so vabljeni. Prevzem trgovine Louis Strnad je prevzel groce. rijo in mesnico na 1168 E. 77. St. Se toplo priporoča starim in novim odjemalcem.
. katero so deloma lasto-vali Nemci v rajhu
Zakladniški oddelek Zed. držav je zasegel v Lorainu podjetje American Felsol Co. Dokazano je, da lastujejo 49 odstotkov vseh delnic Nemci, ki stanujejo danes v Evropi. Vlada je zasegla podjetje že pred 18 dnevi, toda je šele včeraj prišla stvar v javnost.
Podjetje, ki dela na leto do pol milijona dolarjev prometa, nadaljuje z obratom, toda vsi dohodki so registrirani od vladnih zastopnikov, ki so nastanjeni v tovarni.
Predsednik podjetja je William Feicks, ki je bil rojen v Nemčiji, toda je postal ameriški državljan. Stanuje na 3347 E. Erie Ave. v Lorainu.
Feicks je ustanovil podjetje pred petimi leti, prej je bil pa od leta 1916 risar v National Tube Co. Podjetje izdeluje sredstvo za olajšanje astme. Patenti za to izdelavo so bili vzeti v Nem-
Mehke pijače bodo izdelovali na podlagi količine 1940
W. T. Wood, manager Cleve-and Coca-Cola Bottling Co. naznanja, da bodo dobili izdelovalci mehkih pijač glasom vladne odredbe samo toliko sladkorja v tekočih mesecih letošnjega leta, kot so ga kupovali v istih mesecih leta 1940. Zato bo družba, ki izdeluje Coca-Cola dovažala svojim prodajalcem ta izdelek samo v taki količini, kot so ga jemali v letu 1940. Vendar, trdi družba, ne bo izdelek v kakovosti nič slabši, čeprav bo izdelka letos nekoliko manj kot lansko leto.
C1J1.
Dva bivša lorainska stražnika sta postavljena za stražo, podjetje pa vodi vladni uslužbenec, ki prejemlje ves došli denar. -o-.
PREMOGAR DELA 53 LET BREZ POŠKODBE
Winona, W. Va. — Henry Zwilling je star 68 let in še vedno dela v premogorovu. Prav za prav dela v jami že polnih 53 let, pa ni. izgubil še enega dneva dela radi kake telesne poškodbe. Leta 1888 mu je bilo malo opraskalo prst, to je vse.
-o-
Pozdravi iz Arkansasa John Drenik in Joe Kunčič pozdravljata vse znance in prijatelje po Clevelandu in okolici iz Arkansasa, kamor sta se podala v toplice. Pravita, da bi bilo tam zelo prijetno, če bi jima ne bil ta vražji doktor prepovedal vsako pijačo razen vode. Mi bi jima svetovali, naj naglo dobita drugega zdravnika.
Odprtija gostilne Mr. in Mrs. Joseph Kern bosta imela v soboto glavno odprtij o svojih gostilniških prostorov, 16901 Grovewood Ave., znano pod imenom "Kern Nite Club." Servirali bodo fino kokošjo pečenko, za zabavo bo igrala dobra godba in na razpolago bo najboljša pijača. Jože in žena se toplo priporočata števil-iim prijateljem in znancem na >bilen obisk.
nemca sumijo, da je pokvaril 250 delov za letala v dveh mesecih
Vladni agentje so včeraj iz-praševali nekega 60 let starega delavca v Ohio Piston Co., 5337 St. Clair Ave. radi 250 pokvarjenih važnih delov za letala. De.
Vodstvo tqvarne je izjavilo, da bi tega delavca nikdar ne sumili kake sabotaže, čudno pa je, da je. vseh 250 delov, ki jih je izdelal ta delavec v zadnjih dveh me-
lavec je rodom Nemec, toda zdaj' secih, popolnoma nerabnih. De-ameriški državljan. V tej tovar- lavec ni ničesar priznal, zato so ni dela že od časa prve svetovne ga poslali nazaj v tovarno, a pre-vojne.	iskava se nadaljuje.
r r
6117 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
Cleveland. Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, do nošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year: Cleveland, by mail, $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
<83
No. 24 Thur., Jan. 29, 1942
Naš vrhovni poveljnik ob 60 letnici
Predsednik Zed. držav, Franklin D. Roosevelt, bo jutri obhajal svoj 60. rojstni dan. Prvi predsednik v zgodovini naše dežele, ki je bil izvoljen v ta najvišji urad trikrat zapovrstjo. In morda bi ne bil izvoljen, ali pa sploh kandidiral ne bi, če bi ne bili ravno tedaj tako nevarni časi. Kako je prav, da je kandidiral in kako je prav, da je bil ponovno izvoljen ravno on, spoznavamo šele danes, ko smo v vojni, katera nam je bila vsiljena. Vsi vemo in vsak mora priznati, da je predsednik Roosevelt storil vse, da bi ne bilo prišlo do vojne z Japonci. Ampak, ko je padla prva japonska bomba na ameriški teritorij, ko je prva japonska krogla ugasnila dragoceno življenje ameriškega vojaka, je tudi predsednik Roosevelt nehal ustrezati Japoncem. Stopil je pred kongres in zahteval napoved vojne osisču. Vojno, v kateri Amerika ne bo popustila in ne odnehala, dokler ne bo svet zopet varen pred napadi fašističnih zveri.
Ob 60 letnici zre naš predsednik nasproti ogromnim preizkušnjam. Voditi mora največjo vojno v zgodovini sveta, proti kateri je bila prva svetovna vojna samo nekaka predigra, nekak predgovor. Voditi mora vojno in se posvetovati o bojni strategiji z drugimi voditelji, kot so Churchill, Stalin, Kajšek in več kot z dvajsetimi raznimi državami, ki so na strani demokracij.
Ogromna je odgovornost, ki jo ima na ramah naš predsednik, naš vrhovni poveljnik, da, vrhovni poveljnik vseh riarod0\£, ki so v boju proti osišču. Biti vrhovni poveljnik vse demokratske bojne sile je za moža, kot je Roosevelt, ki ni vojak, zoprno delo. Možu kot je Churchill je vojna vse kaj drugega, ker je bil v mladih letih vojak in je šel celo iskat bojnega meteža na Kubo, v Južno Afriko in Indijo. Roosevelt se je rad pobahal, da ni v času, ko je bil governer države New York in do najnovejšega časa, ko je ukazal vojaštvu zasesti tovarno v nepremišljeni stavki, nikdar klical vojaštva ali narodne garde, razen v slučaju nesreč.
Zdaj pa poveljuje milijonom vojakov na bojni poljani!
In vendar ga to ni zlomilo. Še sedi pri svoji pisalni mizi, na kateri se kupčijo poročila iz raznih bojnih front, miren in poln zaupanja v končno zmago, kot je bil miren takrat, ko je bil prvič politični kandidat. Leta so pač nekoliko zredčila lase na njegovi glavi, izorala nekaj novih očrt okrog oči, izraz njegovega obraza je odločnejši. Pa niti slaba poročila ga niso omajala v njegovi samozavesti.
Njegovi živci so močnejši, njegovo razpoloženje hladneje in bolj enakomerno. Ako ga tare skrb, ne ve tega nihče. Če morda kdaj podvomi o zmagi, ostane to pač skrito v njegovem srcu.
Roosevelt je dosegel starost, v kateri se vsak rad ozre nazaj v preteklost. Toda, kot sam pravi, nima nikdar časa, da bi pregledal svojo pot v preteklosti in da bi premišljal, kaj bi bil lahko, če bi delal drugače, ali če bi imel podobno priliko še enkrat.
Roosevelt je ves v sedanjosti in pa bodočnosti. Sedanja njegova naloga je dobiti vojno za zaveznike, bodoča pa, ustvariti trajen in pravičen mir za ves svet.
Kakor je Roosevelt videl sedanjo vojno mnogo prej kot drugi državniki, tako gleda že naprej na svet po vojni. Nanj gleda ves svet, da bi dobil vojno za demokracije, nanj bo gledal ves svet, ko se bodo delale meje novim državam, ko se bo skušalo dati vsemu svetu "novi deal."
Zlasti mali, teptani narodi z vsem zaupanjem zro v Roosevelta, kot nosilca miru. Zato tudi iskreno želijo, da bi ga to vojno breme, ta silna odgovornost ne strla, ampak da bi bil čil in poln zdravja, ko bo jemal krivičnim in dajal pravičnim. Naš vrhovni poveljnik naj živi!
Sredi junija 1922 je strela udarila v spomenik, ki so ga bili postavili Italijiini na Krnu v spomin "zmage." Ko so se pomembno razširile po deželi prve vesti o škodi na spomeniku, so hiteli fašisti, legijonarji in vojni veterani iz vse severne Italije v Kobarid, da izvedejo kazensko ekspedicijo proti slovenskemu prebivalstvu, ki vendar ni bilo krivo, če je strela udarila v italijanski spomenik. Nacionalistična druhal je udrla v župnišče v Drežnici in bi bila umorila vikarja Josipa Kalina, če bi ne bil pravočasno zbežal. Zato je pa druhal župnišče samo oplenila in nato zažgala.
Takoj nastopno nedeljo je druhal udrla v cerkve v Starem Selu ter razpršila zbrane vernike. Vikarja, Evgena Jarca, so pretepli, oplenili župnišče in pobrali tudi večjo vsoto cerkvenega denarja. Na 16. julija so hoteli fašisti požga-ti župnišče v Kobaridu in umoriti vikarja Ivana iKoršiča.
Tiste čase so iznašli fašisti novo mučilno sredstvo — ricinovo olje. Mnogo slovanskih duhovnikov ga je moralo okusiti. Skoro vsi slovanski duhovniki so bili na "črni listi" in marsikateri ga je moral spiti čezmerno količino. Celo škofoAro posredovanje ni zaleglo. Zopet so morali bežati slovanski duhovniki v gozdove, ali pa preko meje v Jugoslavijo. Nek italijanski duhovnik v Istri, ki je smatral za svojo dolžnost, da pridiga slovanskim župljanom v njih ma- i Kakor rabi naša država močno, terinščini, je moral spiti večjo mero ricinovega olje in je na ' zdravo in veliko armado, da
BESEDA IZ NARODA j
Podružnica Št. 1 SMZ vabi šo svobodo, našo suverenost,
našo demokracijo in družaben red, tako je potrebna armada prostovoljcev za pobijanje največjega zla v človeški družbi— boj proti otročji paralizi. Naša armada mora šteti milijon, ne glede na stan ali prepričanje. Paraliza je zagrizen sovražnik človeške družbe in ne izbira otrok po rasi, stanu ali prepričanju.
Nič ni hujšega in bridkejše-ga v družini, če je otrok ob rojstvu normalen, čvrst, zdrav in vesel, ko zre smehljajočega obraza mamici, atu, bratcem in sestricam v oko pa ga med razvojem života in razuma napade kruto zlo—paraliza. Včeraj vesel, živahen in razigran, a danes, po kratkem obolenju, pa je živ mrlič v postelji, brez vsakega giba in nasmehljaja. Včeraj, pri odhodu v šolo in dospevši domov, se vil okrog vratu dobri mamici in skrbnemu ateku danes je negiben, odrevenel— oh groza—ohromel. Ali si moremo, kaj hujšega misliti— otrok je živ, pa brez vrednega življenja. Ali si sploh moremo predstavljati veliko in skelečo bolest ubqge matere, pa naj bi bila ta kateregakoli stanu ali pokolenja.
Vpišimo se v armado za pobijanje tega največjega človeškega zla in prispevajmo v fond, iz katerega se vodi boj proti tej krutosti. Mogoče bo vaša desetka, kvodriček ali celo cent ohranil zdravje otroku, ki ga je usoda zaznamovala, da mora biti hrom. Dajte iz dobrega srca, ker niti ne vemo. mogoče bomo dali sebi v dar— naši krvi. Paraliza ne izbira.
V petek, to je 30. januarja ob 7:30 uri zvečer bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v ta namen prireditev in obenem praznovanje rojstnega dne našega, v zgodovini največjega predsednika F. D. Roosevelta. Stopimo v njegovo arrriado, udeležimo se človekoljubne prireditve in ponosni bomo, da smo tudi mi doprinesli svoje v korist človeške družbe. Stotisočeri okrevani otroci vam bodo hvaležni.
Joško Penko. -o-
Uspeh za Rdeči križ
Lepa vsota je to, kar so nabrale nabiralke v 23. vardi za Rdeči križ $1,830.61. Mrs. Jo-sephina Zakrajšek, ki je neumorno na narodnem delu in ki je organizatorica v 23. vardi za zbiranje doneskov za Rdeči križ, mi je izročila listino, na kateri so upisana imena teh, ki so po hišah zbirale in koliko je vsaka nabrala.
Ne gre se za to, da bi se komu pela kakšna hvala, vendar pa. tisti ki je voljan storiti več kakor je njegova dolžnost, naj prejme priznanje. Vedno so bili in vedno bodo ljudje, ki se žrtvujejo za dobre stvari, da se doseže uspeh. Radi tega hočem kot poročevalec priobčiti ta imenik, to za to, ker bo zopet prišel čas za narodna dela in takrat bodo zopet za delo prijele.
Mrs. Marie Kovačič____$36.94
Marie Kuhar in Antonet-
te Simčič............107.60
Frances Zugel, Pavla Zig-
man in Frances Novak 114.68 Mrs. Frances Okorn .... 73.45
Mrs. Gus Prinčič ...... 38.56
Mrs. Mary Štrekal..... 30.67
Mrs. Mary Lunder..... 25.29
Mrs. Cecifija Šubelj----23.98
Mrs. Petrovič ......... 16.95
Mrs. Frances Ponikvar . 17.00
Louise Mlakar......... 9.25
. ...... 5.50
Podružnica št. 1 Slovenske moške zveze v Barbertonu priredi v soboto, 31. januarja, zabavni večer. Na programu je najprej slikovna predstava, katero nam bo podal naš sobrat Anton Grdina st., iz Clevelan-da. Pričetek predstave bo točno ob sedmih zvečer.
Sobrat Grdina nam je sporočil, da bo imel lepo vrsto raznih slik, katere še niso bile po-kazane v Barbertonu. Te slike vsebujejo domače prizore in so bile posnete v Barbertonu ob raznih prilikah domačih prireditev. Pokazal nam bo pa tudi nekaj slik iz naše prelepe Slovenije ter slike iz sedanje vojne v Evropi. Tako lahko vidi vsak zase, da bo to res izvrstna predstava in smo lahko prav zadovoljni, da nam je bilo mogoče dobiti za ta večer Mr. Grdina v našo sredo.
Po tej slikovni predstavi pa se vrši plesna veselica, za katero bodo igrali fantje Taffy Dudtkas Domovina orkestra.
Vljudno vabimo vse člane, prijatelje in rojake sploh, da se gotovo udeležite te naše prireditve v soboto večer, ker sem prepričan, da vam ne bo žal.
Za podružnico št. 1 Slovenske možke zveze,
Vincent H. Lauter. -o-
V soboto bomo plesali
Kje neki? Člani in članice društva Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ ste prav prijazno vabljeni, da se gotovo udeležite naše društvene veselice, ki se bo vršila v soboto večer v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Vsem članom in članicam je gotovo tudi znano, da bo to zadnja veselica našega društva za to leto in prihodnja naša veselica bo šele leta 1943. Zato ste pa vabljeni, da se vsi udeležite, kajti do druge veselice je še daleč in Bog ve, ali bomo takrat še vsi tako skupaj kot smo sedaj. Prav prijazno ste vabljeni vsi in tudi naša sodenja društva in v enakem slučaju pa vam bomo povrnili vaš obisk.
Posebno pa je vabljena na to plesno veselico naša mladina, kajti zabave bo za vse dovolj, ker bo za ples igral naš poznani Johnny Pecon in njegov orkester. Pravijo, da bodo igrali take poskočnice, da bo tudi najbolj žalostno srce kar poskakovalo od veselja. Zato pa le pridite vsi ta mladi in ta stari v soboto, 31. januarja, zvečer v Slovenski narodni dom, kjer bo veselja in zabave za vse dovolj.
Naši fantje za baro pa vam bodo postregli z najboljšo kapljico in dekleta v,kuhinji pa vam bodo prstregle z najokus-nejšim prigrizkom. Pridite, da se še enkrat skupno poveselimo v tem predpustu in da bomo tudi skupno zapeli tisto lepo in God Bless America."
Dalje pa opozarjam vse naše člane in članice, da ne pozabite, da je v nedeljo, 1. februarja, redna mesečna seja našega društva. Pridite v obilem številu, ker bodo na tej seji jireči-tani tudi računi za lansko leto.
Pozdravljeni in na veselo svidenje v soboto večer na veselici v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Mary Stanonik, blagajničarka. -o-
V to vsoto so vštete tudi: Dr. Napredne Slovenke
št. 137, SNPJ........$25.00
Dr. Carniola Hive, št. 493
Maccabees .......... 10.00
Jutranja Zvezda št. 137
A. B. Z. ............ 5.00
Hrvatsko dr. Sv. Josipa
št. 99 H. B. Z......... 50.00
N. A. Banka .......... 50.00
Dr. Složne sestre, št. 185 SNPJ .............. 10.00
Potrebno se mi vidi, da k temu poročilu dodam nekaj vrstic.
Lepa je vsota darov. Mi vemo, da v veliki meri žive v 23. vardi naše slovenske družine. Tudi nabiralke vidimo da so le samo Slovenke. Sem in moram zopet poudarjati, o lojalnosti našega naroda. Ni samo to, kar se je storilo za Rdeči križ. Prav kar smo čitali v listih od vsot nabranega in deloma že poslanega denarja za revne in potrebne v stari domovini, to gre v številne tisočake. Kje so še drugi skladi v raznih drugih okolnostih, katere naši ljudje nikjer nikomur ne odrečejo. So slučaji, ki po milodarih presegajo dolžnost ali mero, z drugo besedo rečeno, da nekateri da-
jo več kot bi bilo pravično, ker si sami sebi pritrgajo. Dobra volja naših ljudi je brezmejna!
Da, imamo med seboj tudi izjeme. So ljudje, na katere je treba zelo trkati in zopet trkati, radi nekatrih se mora več pisati, toda, to zadene najbolj one, ki so vedno pripravljeni za žrtvenik, nekaterim ljudem bi človek kar rad rekel, da naj ne gre preko njegovih odnošajev ali možnosti. Toda, vera nas uči, da bo vsak za dobra dela nagrajen z dobrim, tega se drže in zavedajo naši ljudje. Čast vsem, ki se zavedajo tega, da v času potrebe delijo pomoč tem, ki so v potrebi.
Gotovo je vodstvo Rdečega križa zelo razveseljeno, ker se je več nabralo kakor bi smeli kedaj pričakovati. Ne vem in ne verjamem, da bi se v drugih vardah odzvali enako, ni lahko dobiti delavk in tudi ne tako dobrih src kakor so srca našega ljudstva.
Naj v imenu org. Rdečega križa izrečem iskreno zahvalo vam vsem, ki ste se trudile in vsem, ki ste darovali za tako blag namen!
A. G., poročevalec.
Izjava dr. Miloša Sekuliča
Pristopite v armado
Zdi se mi, da je najčastnejši in človekoljuben brezdvomno boj proti ohromelosti otrok.
posledicah umrl.
stre sovraga, ki želi uničiti na-
Mary Somrak .........
Mrs. Josie Zakrajšek . . .132.40 A. Grdina potom N. A. Banke ..............176.50
Vsoto ..............$1,830.61
London, 12. decembra (JČO) —"The Central European Observer" priobčuje v št. dne 12. decembra 1941., v XVIII. knjigi št. 25. dobesedno izjavo g. dr. Miloša Sekuliča, šefa beograjske občinske bolnice, ki je v Londonu. Izjava se v prevodu glasi:
Ko je pojasnil roparske navade nemških častnikov, vojakov in gestapa, je dr. Sekulič dejal:
"Gestapo je začel s svojim delom v prvi polovici maja in svojo delavnost zlasti razvil junija meseca, ko se je začela nemško-ruska vojna. Sestavljali so ga Nemci in njim so pomagali tisti člani nemške manjšine, s katerimi so sodelovali nekateri med srbskimi kvizlingi. Vodja gestapa je neki Kraus. Gestapo je razvil zlasti svoje delovanje proti anglofilom, prosto-zidarjem, komunistom in židom. Žid je so morali nositi rumen trak z židovskim znakom na levem rokavu. Vse znamenite anglofile so zaprli. Tako n. pr. je Dragan Miličevič, tajnik trgovske zbornice v Beogradu in ustanovnik anglofil-skega lista "Danica" še vedno v zaporu (potem so ga ustrelili). Dobro znanega odvetnika Zdravkoviča je gestapo zasliševal samo zato, ker je njegova žena Angležinja.
Deset tisoč ljudi je bilo ubitih, razen tistih, ki so jih ubili vstaši Paveličeve Hrvatske. Po mojih poročilih, ki sem jih dobil iz prvih virov, je bilo ob novi zasedbi Kraljeva v mesecu oktobru za 23 nemških vojakov ubitih 2540 delavcev tega važnega industrijskega središča v zahodnem delu Srbije. V Kra-gujevcu, največjem središču za izdelovanje orožja v Srbiji, ju-žnozahodno od Beograda, je bilo ubitih n&d 4576 delavcev. Teh usmrtitev časopisi, ki jih nadzorujejo Nemci, seveda niso sporočili. Toda listi od časa do časa prinašajo kratke vesti o smrtnih kaznih. Tako je "Do-nau Zeitung" dne 4. decembra priobčil uradno sporočilo v katerem piše, da je bilo 3. septembra ubitih 50 komunistov zaradi uboja enega nemškega vojaka na neki beograjski ulici.
"Novo Vreme" dne 18. oktobra v sporočilu nemškega po-veljništva priobčuje, da je bilo "200 talcev ustreljenih zaradi uboja dveh Nemcev v Beogradu.
bijo je prinesel strašno gospodarsko zmedo. Bolgari so navidezno nastopili kot "osvoboditelji" svojih bratov, v resnici pa so delali vse mogoče, da bi pognali z doma vse tiste, ki so bili na "črni listi." Pri tem so jim pomagali tako imenovani "makedonstvu j ušči."
Vse prebivalstvo, ki se je v teh krajih naselilo po letu 1918 je moralo zapustiti svoje domove, ker so bila njihova življenja s prihodom "osvoboditeljev" ogrožena. Veliko število so k temu prisilili. Do sedaj še nismo mogli dobiti točnega števila ubitih' lin pregnanih. Pomembno pa je dejstvo, da šteje Skoplje, ki je nekdaj imelo 80,-000 prebivalcev, sedaj samo še 25,000. Tako imenovani Makedonci so zelo razočarani nad svojimi prisilnimi oblastniki. Prejeli smo poročila, da veliko število ljudstva iz Makedonije stoji z ramo ob rami z našimi borci proti Nemcem v Srbiji. Zanimivo je, da je novačenje v Srbiji prineslo v narod veliko nezadovoljstvo, tako da ljudje odhajajo v gore, da se pridružijo četnikom.
O Madžarih piše dr. Sekulič sledeče:
Takoj po zasedbi Bačke so uporabili Madžari proti srbskemu prebivalstvu isti način uničevanja in pregonov, kakor njihovi nemški gospodarji. Vsi tisti, ki so se na tem ozemlju naselili po letu 1918. so bili prisiljeni umakniti se v Srbijo, kolikor jih "plemeniti" madžarski narod ni poklal. Po prvih štetjih so Madžari pobili 15,-000 Srbov in poedinci imajo slike pokoljev množic v Pančevu, Novem Sadu in drugje. Sam Novi Sad, sedež srbskega pravoslavnega škofa, mesto, ki so ga imenoval "srbske Atene," je kazal zaradi borb lanskega aprila žalostno sliko.
Končno je dr. Sekulič govoril o "nevidni vojski Draža Mi-hajloviča:
Tako imenovane četniške borbe so v resnici dobro organiziran odpor pod vodstvom aktivnih srbskih častnikov in povelj-ništvom Draža Mihajloviča. Pretežna večina te vojske so Srbi, ostali pa Hrvati in Slovenci. Ta nevidna vojska ima glavno poveljništvo, oddelke za zvezo, radijsko postajo itd. in šteje nad 100,000 vojakov. Vsi člani te vojske so dali pismeno izjavo, da se bodo borili do končne
Dr. Sekulič potrjuje vesti o j zmage nad Nemci in trdovratno
neuspehih Italijanov pri usta-, odbijajo vse nemške predloge navijanju "neodvisne države; za predajo. Trdno so prepri-Črne gore." O delovanju Bol- j čani o zmagi zaveznikov. Veči-garov dr. Sekulič pravi:	noma delujejo z malimi oddel-
Prihod Bolgarov v Južno Sr- ki pod poveljstvom izvrstno iz-
1
urejenih in sposobnih kov. Tej vojski bitno P1 gaj o bivše četniške skui s katerimi delujejo skups;:? druge osamljene skupine, t®^ upirajo. Vojska Draža M loviča, čeprav ni tako oborožena, ima veliko iš'f izurjenih častnikov in voja ma ki neprestano delajo Nemcem in Kvizlingom, vk no s Paveličem.
Posledice tega delovanj dobro znane. Nemci doživi napade vsepovsod. Uničen1 bilo nad 200 mostov in skladišč orožja. Mnogi ruC so bili uničeni ali stavlj^ uporabe. Glavna žele® proga je bila razbita i>18 vsak dan; lokalne želez1 zveze sploh ne delujejo. ™ pa je treba, da se ti hrab« d je borijo zelo slabo ni in da so zelo potrebni in drugega materiala.
Poročilo je v skladu i mi, ki smo jih prejeli iz & virov o borbi v Jugoslavti1 poročila pripovedujejo 11( mo o velikih nemških silah goslaviji, temveč tudi o "maščevanjih," ki se pripravljajo nanja, kot Je ročil Washington."
(Dalje prihodnjič) o
H
JO ] si j, koti
stoj bil tudi
C Za Yur njo. hite kaj stre mi j zral touc 0 d0( iiazi ne, opa: koti;
K
ztiiei
nas
lovj(
živ iz ognjeniškega ^
Navzlic vsem stražam Je® mu 23-letnemu Japoncu kratkim uspelo, da je sj1 žrelo proslulega ognjeni otoku Ošimi, ki slovi kot ®SaHt nik samomorilcev. „ Japonci, ki se niso odloO ši za harakiri, so pred leti kar zaporedoma skai ognjenik. , Najnovejši s;

rilni kandidat pa je im6' — ali smolo, da ni padel \ če žrelo, temveč je obv> nekem skalnem pomolu-ti gor mu ni bilo mogoče, skok v globino pa mu j® kalo poguma, šele čez d j
ga je odkril neki čuvaj, so postavljeni nalašč za odganjajo, samomorilne W te, in z dolgimi vrvmi so" mladega moža spravili "J1 Izjavil je, da mu je volj*1 stovoljne smrti temeljit0''
Kdaj je bil vesoljni pf Jj*
Iz Rima: Profesor
P;
kar
zase
slid
Si "I
"C
A]
vo, i te v-0; zase mor, le kE je si Splzabi
sest
vrh
tirk(
ton
Vsej
toi s
;ba j
tudi P<
br,
OVf
ez
Bendandi je na podlagi venih raziskovanj baje natančen čas vesoljne!?8 pa. Odkril je štiri maj^
ii vsi
nete v območju aster"1;
d'1 il>
pravi, da je privlačna s gih majhnih nebesnih 1 tem območju vplivala "g loški razvoj zemlje. lz ■ j a o spremembah pla>?e^j banj je baje dognal, ' vesoljni potop leta 26»,
Kristusom. Vprav na
te)
lagi pa tudi sklepa, ^ jeslovna Atlantida za**®, jala. Atlantida je zar»<* hotnega pozemskega i'1 jj! skega potresa pogoltnil ^ ski ocean, kar se je po "j
li
računih zgodilo v jeS' 1008. pred Kristusom tem naša zemlja spremenila svojo oblik0-
inflacija
"Čakajte vendar, dil vaš sin k pameti, preden^ nite!" pravi Londonča« "
"Gotovo ne!" ga ta '
"ako čakam tako dolg0' de k pameti, se gotovo tel več ženiti!"	.
bi
8{
bliž£ je „
, s«
jeiri( iutr tri, Ako PoV( Zver rite, V,
klic« Is
M
8 Pl
bag £
<i
S
ob)
ž°c ; <ii
Sef
Je,
beu

čas
) P" skup
;upai ne, i M!
o d
SATAN IN ISKAR10I
Žalostinka o bradi
Po nemškem Izvirnika K. May«
1NI mi bilo prijetno, da sem
voja tel . vk
JO moral tako trdo prijeti. Naj št j*1 Je bil "jen značaj še tako niz koten, — ženska je bila. Pa sa ma me je prisilila, da sem na stopal krepko. Ne samo, da je u Vogel v smrtni nevarnosti tudl za naš načrt je šlo. Canon se je vse bolj zoževal a grmom ob skali so prežali ume. najbrž so čakali na židi-NJena spremljevalka je po-' eIa naprej in jim povedala ^J se je zgodilo. Niso smeli peljati, zadeli bi bili Judito, sa-Ja sm° oddali nekaj strelov v a«> ko smo bli dovolj blizu, ne-ai'doma so zbežali. 0d skale do skale, od ovinka jih podili nazaj in ^zadnje so izginili nekam v ste ' ožino, kakor smo kmalu 2ki se je po njej prišlo v K0Jln<> in k pueblu.
o smo prispeli do vhoda, sem fcjal Jyditi:
2mJ"le so (nas menda mislili iiflS ! Vaši lj'udJe- Polovica bi RaJ čakala v ožini, druga po-
•anJ )živ
čeiii! in
/ljei
ma
ilezu-
abri pre® d oP
z< jdn iviji n« ah
3 ki #
j«
do<
§
¥
ieil 0
b3» t«-!
zasedi ob potočiču.
I te
nas
rca pa
p ognja bi prišli. J kakor vidite, se ne damo akole za nos voditi! Vkljub
kar
111 vkljllb posadki smo pri-a° vhoda v pueblo!"
Srdito
"Pr, "0
Je siknila:
'avi satan ste, veste!"
šaliti' Z6l° dober ČIovek sem, le
A Se ni 2 menoj, veste!" vo k Pa Poslušajte še za slo-
vam povem! In sporoči-Jet° Meltonoma!
zasedb m Vhod k Pueblu bomo more v^obeden izmed vas ne
Ie katVGe V6n" In če bi morebiti je smeri.tvegal, dobi kroglo. Tri-
bite° T6" Samo' amPak ne P°" šest s' imamo tri Puške in vrh amokresov vsi skupaj, po-|rk0 v-Se računaJte mojo rePe"
ton i vam o njej lahko Mel-kaj premorte<
mi strrfazPolagamo s šestdeseti-
In slabi strelci pa
ba n^u- ne da bi nam bilo tre-. .. Zijati. U^ism0.
V:;;GJte Vse to svojim ljudem! Jte jim tudi
br
ez
, da se bomo /o1Uje£nikum,iljenja maščevali, če
samo las skrivite!
vsi trjvu Jlm povejte, da imamo bi se n Zel° oster posluh! če MiŽai a^kdo še tako rahlo pri-
el
Je neVg bi Sa in krogla mu
Sed-H d' jem0 v Pa Pojdite! Ne potrebu-
jutri aS,Več! Jn ker ste nas za
tri oDom ne naročili, bomo ju-
4ko;;aile tukaj čakali na vas
nam
edaf lmate tistikrat še kaj m0 Vb?m° radi Poslušali, da
se tako ponosno govo-
Povi i-ite, <ici
Vei^KOr Ste S"°vorili danes k'ice sv ;lunak in rešitelj vam
• pustil
, ali
kake

bila
sem jo. Nemudoma je
ozmi.
Mi
S PUska Sedli pred vhodom
Ogibal u1 V rokah" Dan se je
K Zatonu in v globokem
Vrl* je delal mrak.
, ,.Se je režal za Židinjo, »lis«! ;K11C{1uo, Charley, tvoja
"Sel
% hi! ,blla Pa res izvrstna!
Ul hil _ i ^
ž° d0 vi! dnevu in z zdravo ko \ , °d,a v Pueblo!"
bi i • Pa res izvrstna! °b bel^'1 rek(?1' da bomo prišli
mc posebnega! Mina dlani in kdor bi
ne verjamem,
Sel r 'lo ,
< Je ležal Jo ng Zala
^bien'i takoj zasrabil, bi bil "Vvi
^bivi temu
Priši meni kaJ tako drzne-iravim;° na misel —• Sijajno,
eblo1?ak igr° smo dobili! Pu-
Sj^o ne! Z vsefi nad-Se Poka Streljali'na nas, če bi Zali v kotlini." "fc0j!u Pa smo prišli sem?"
* H";;1?,se-
da bi nam ušla
"Vra
^ bjir»fa Da bi spet letali la, kdo ve kako daleč!"
jin Sem mislil. In znto ^rug 2aPi-l pot iz kotline.
{ ožiUia izhoda ni ko P° tej_
' "'o sama dobro vesta. Pu tudi, da bomo strelja-
li na vsakogar, ki bi se nam pr-i-bližal. In zato ne bodeta prišla. Imamo ju."
"Na eno možnost si pozabil!"
"Namreč —V'
"Da bi nas vsi hkrati napadli —."
"Vsi hkrati? Kako neki? Izhod je tako ozek, da le drug za drugim lahko prilezejo ven. In če pridejo v nizu, jih bomo sprejeli. Niti ni treba, da smo vsi trije na straži, eden zadostuje."
"Hm —! Je res! V lastno past sta se ujela, lopova!
Ampak še nekaj pomisli! Oni tam so gotovo dobro založeni z živili, tudi vode imajo dovolj, kako» smo videli. Vzdržali bi obleganje —. Mi pa za večno ne moremo sedeti tule pred ožino!"
Tudi ne bom sedeli celo večnost tukaj. Ko se stemni, bomo odšli. Ž'al nimamo konj, peš bomo morali hoditi dolgo pot po ovinku na rob kotline." "In ožina bo nezasedena?" "Da. Saj ne bodo vedeli, da smo odšli. Židinja jim bo povedala, da tukaj ča^kamo na njo do jutri. Prepričani bodo, da sedimo v ožini, bojijo se naših pušk, ne bodo prišli!"
"In po lassih bi se spustili na pueblo?" "Da."
"In ko nas opazijo, si bodo na prstih izračunali, da je vhod prost, — ušli nam bodo, mi pa aomo z dolgimi nosovi gledali za njimi!"
Tisto je mogoče, pa se ne da preprečiti."
"O pač! Eden od nas mora ostati v ožini. Kos jim je, pa če pridejo vsi hkrati."
Hm —! Lepa misel —. Bi se dalo narediti —.
Kaj pravi moj brat Winne-tou?"
"Misel brata Emeryja je do-ara! Samo — kateri izmed nas bo Ostal?" Koj se je ponudil Emery. "Bom pa jaz!"
"Jako dobro!" sem pokimal. "Kar hvaležen sem ti! S svojo dvocevko in s svojima dvema samokresoma boš izlahka zadržal kopico Yumov in Meltona."
"Ni me treba hvaliti!" je povedal skromno. "Težek sem, tudi nikdar nisem bil dober telovadec. In tisto telovadenje in plezanje po lassu mi nič kaj posebno ne ugaja, bi mi nazadnje niti dobro ne delo.
Ostal bom na straži v ožini. In če kateri tistih ljudi pomoli nos v luknjo, mi ni treba druga, ko da sprožim petelina.
Ampak — ali bodeta opravila sama v pueblu? Dva proti tucatu ljudi —?"
Pogledal sem Winnetoua.
"Kaj praviš?"
"Bova!" je pokimal.
"In prijela Meltona?"
"Da! Ti enega, jaz enega!"
"In če naju napadejo Yume
_7»
"Ne bodo naju napadli, ker jih vobče ne bo v pueblu. Pred vhodom v kotlino sedijo in straži j o, prav kakor so prepričani, da stražimo mi na naši strani."
"Je res. Pa vkljub temu bi rekel, da je predrzno, če si upata dva človeka splezati po lassu sredi med sovražnike. Kaj bo, če naju opazijo —? Najslabše pomerjena krogla lahko podere naj pogumne j šega junaka/]_
VSE KARKOLI
se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob* in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem desti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni ■laslov:
DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave.
vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje.	(Jan. 29, Feb. 2.)
Vsa otožnost o neuresničenju obdaja njo, mojo brado, ki noč za nočjo sanja o tem, kako ki napravila svojo pot v svet, pa je jutro za jutro obsojena v to, da se z vsebino umivalnika izteče v kanal. Strahotno tožeča stoji pred menoj ko kako neza-snubljeno dekle, ko kak nerojeni sin. ... V kaleh počiva v naročju mojih lic kot smisel tiste možnosti, ki ji je onemogočeno uresničenje, tako da se je z bridkim humorjem odločila, da raste le v starih dovtipih, ker jo vsaj ti pustijo neostriže-no. V njih pa se kaže s posebnim bahanjem, kaj da bi lahko postala, in sicer kak predpo-stelnjak, vrvica in blazina. Izgine v mirijadah črnih pičic z milnico, pa je vendar hotela po, stati celota, celota kot okras, kakršnega ima sleherni kozel., celo sleherni ključ, in upa spet in spet, da bom zatisnil eno oko in ji privoščil materializacijo. A šele takrat, ko bom zatisnil oba očesa, mi bo pač vseeno in jo bom pustil rasti. Toda — vprav takrat je ne bo nihče videl!
Vendar se utegne pripetiti, da jo bom imel, ko bom še živ. Naj, na primer, nanese, da bom denar poneveril, pa si bom svoj obraz z lasmi zameglil in bom izginil v bradi. In potem, ko me bo storila nevidnega, bom slednjič vendarle videl svojo brado: pokrivala mi bo ovratnico, podrhtevala bo pri vsaki izgovorjeni besedici in po kopanju in po juhi jo bom moral obrisati. Najskrajnejše, kar bi se dalo z brado še storiti, bi bilo, da bi si jo dal prebarvati. A tu je treba, da je človek previden. Neki ruski emigrant si je pustil brado rasti in se je vtihotapil v Sovjetsko Rusjo. A kmalu je imel sitni občutek, ko da ga sumljivo opazujejo. Zbežal je na konec mp^^ri, .,Vs.topil .k brivcu, da bi si dal brado prebarvati. Prestrašeni brivec se je dal le z denarjem potolažiti. Slednjič je zmešal neko tinkturo in se je spravil na delo. Toda ko je tisti človek vstal, da bi si v dnevni svetlobi ogledal svojo brado, je ves osupel opazil, da je zdaj zelene barve. In čim bolj jo je brivec izpiral, tem bolj je bila zelena, tako zelena ko Mohamedova zastava. Tisti emigrant bi bil mogel tudi kot cebra hoditi po mestu. . . . Napol onesveščen se je zgrudil v naslanjač, rekoč: "Zdaj mi pa brado vzemite proč." Saj slednjič — saj je šlo za njegovo glavo. . . .
Tako so lahko nezveste, te brade. Sploh se v novejšem času nagibajo k nemorali in reči moram, da so zločinci v ameriških filmih večidel neobriti. Da, brada, pri kateri so nekoč prisegali, se je izmaličila v ma-škeradno brado z debelim nosom iz lepenke. Kot kazen za svojo profesorsko življenjsko odtujenost šari zdaj po izposojevalnicah maškeradnih oblačil in pa v garderobah za gledališko opremo.
Bil je nekoč neki gledališki ravnatelj, ki je bil tako navdušen za igranje, da je včasih tudi sodeloval, toda le kot statist z dolgo brado. Kot Harum al Rašid se je skrivši pomešal med druge. Toda ti1 so zmeraj hudo opravljali ravnatelja in tudi svojega novega bradatega tovariša, dokler se ta ni mogel več premagovati. "Ne govorite tako, jaz sem ravnatelj!" jih je nahrulil in je brž potegnil brado s sebe in si jo spet brž nataknil. Tedaj so vsi osuplo
2
<■*•!.MAIK «10. U. t. fAT. OPP.
ki ste jo mogli spiti v 1940
Vlada Zedinjenih držav je Izdala potom urada uprave za produkcijo splošno prednostno odredbo M-55, kon-trolujočo (a) dovoz "sladkorja za direktno uporabo'-' do izdeiovalcev ali uvoznikov ali njih agentov, in (b) prejem dovoza takega sladkorja pri "prejemnikih," ki kupijo ali sprejmejo dovoz od takih prvotnih razva-žalcev.
V splošnem se naročilo tiče trsnega ali pesnega sladkorja, ki se ga uporablja v industriji mehke pijače, v candyu, v pekarnah ali dragih industrijah, ki rabijo tak sladkor, ter navaja za vsakega izdelovalca karbonatnih pijač, ki rabijo trsnl ali pesni sladkor, sledeče restrikcije: Izdelovalec ne sme sprejeti dovoz takega sladkorja v nebenem kolendarskem mesecu 1942 v večji množini kot ga je prejel v istih mesecih leta 1940. Ta ukaz je izdala vlada ne zato, da bi trenutno primanjkovale sladkorja, ampak, da zagotovi, da ga ne bo primanjkovalo prihodnje leto, ali leto 'zatem, ali leto pozneje. Mi smo iskreno zainteresirani, da se prepreči vsak primanjkljaj sladkorja in smo prepričani, da bo vsakdo, ki je prizadet v tem, z veseljem doprinesel vsake žrtve v dobrobit naroda.
Coca-Cola je svetovno največji posameznik, ki rabi čist trsni sladkor in ta ukaz, da se letos ne porabi več sladkorja, kot se ga je porabilo 1940, pomeni nekaj preuredb v razvažanja Coca-C«la v steklenicah, da se podpre vejni napor dežele. Prodaja Coca-Cola v ste-kldhicah je bila v 1940 največja v naši zgodovini do tistega časa, toda v letu 1941 je bila še večja, zatorej bo nekaj manj Cosa-Cola na razpolago, kakor jo je javnost porabila prej, ali kot bi jo hotela imeti sedaj, dokler bodo v veljavi restrikcije za sladkor. NE PRIMANJKUJE pa drugih snovi, ki napravljajo Coca-Cola neprimerno med vsemi svetovnimi karbonatnimi pijačami. Kvaliteta Coca-Cola (kvaliteta, ki zahteva čist trsni sladkor) bo obdržana, kakor je bila obdržana dva in pstdeset let. Coca-Cola ne bo dovolila nobenega nadomestila, ki bi morda poslabšalo fi-neo3 "ameriške priljubljene pijače" v času, ko je pavza ki osveži, bolj dobrodošla kot še kdaj poprej, ko napenjamo svoje sile, da zmagamo v tej vojni, čista, redilna, okusna Coca-Cola v steklenicah, kakor jo vedno poznate, bo na razpolago tudi v letu 1942, v nekaj manjši množini, toda ne v kvaliteti.
imel poseben ornament na obrazu, ko so pa uhani in tetoviranje že zdavnaj iz mode? Zakaj naj bi si pustil rasti celo hosto iz oči kakor kak pes te-rior? — Ker je to naravno! Pav ima svoj okras v repu, lev ima svojo grivo in moški svojo brado. Vendar ima i^med vseh prirodnih bitij samo, človek ta žalostni dar, da zna uničevati naravo m torej tudi svojo brado, ali pa naj se človek vprav zaradi te izgube žalosti? Spet in spet jo moda vrže vpn in spet in spet se kot moda vrne nazaj, in sicer večidel po vojnah in revolucijah, ko se nihče za ničesar več ne zmeni, in se rane celijo same po sebi.
Tako niha spor za moško brado sem in tja, ne da bi se kaj odločilo. Ce vlada tip starcev, tedaj si pustijo moški rasti brado, ker so potem videti stari in pametni ; če pa se prerine v ospredje mladina, tedaj so priznane kvečjemu brke, ker te pomlajajo. In ta spor divja v slehernem poedinem človeku jutro za jutrom, zakaj, ali imaš sam krvavi trud z britjem ali pa si daš obraz otipavati po tujih prstih. "Rajši bi enkrat v letu rodil, kakor da bi se vsak dan obril," je dejal ruski mužik in si je pogladil brado. "Brada je nepotrebno breme," je rekel car Peter in je pospeševal britje. "Rajši dam glavo stran ko brado," je vztrajal ponižno kmet pri svojem. Tedaj je Peter popustil in je naložil na brado poseben davek, s čemer je pa "nepotrebno breme" seveda še podvojil. Bodi tako ali tako — carji so se strogo držali britja. "Šel sem s Puškinom in S-jem na sprehod," pripoveduje grof Sologub, "in sem se z obema zabaval. Tedajci se je za policijskim mostom pojavila carska kočija. S. se je bil tokrat pravkar vrnil iz Pariza julijske revolucije in je imel francosko bradico. Čim je zagledal carja, je malomarno šinil v neko trgovino, ko da bi ga bila zemlja pogoltnila. . . . Pu-
THE CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY, CLEVELAND O.
brada. Ti tvoriš tisto metafizično umetnino, da si tukaj in hkrati nisi tukaj'. Da bi bila vsaj zgoraj, da bi bila slama na vrhu lobanje, ne pa da si le mo-dričasta pleša na licih, kako bi te jaz gojil! (Radecki S.)
-o--
Zakonci brez otrok
, Trgovski potnik gospod Vladimir Jakopič je mož v najboljših letih. Na sencih se mu že nekoliko srebrijo lasje, o-braz mu je oster, postava vitka.
Šest dni v tednu je gospod Jakopič na potovanju; zbira naročila za tvrdko Paša in Hmelj, trgovino s sadjem in zelenjavo. Ob nedeljah prihaja domov na odpočitek.
Vzorna domačija. Gospa ni nevarna lepotica, zato je dom tem mirnejši in red večji. Dvoje, troje skromnih oblek v nekaj leth, nazadnje iz krila rokavi za novo obleko. Barvo za lase si kuha sama iz saj in orehovih olupkov. Zaradi glavice zelja vstaja ob petih zjutraj in gre na trg. Skratka — vzorna žena.
Jakopičeva družina je brez otrok. Marsikdo jima zavida. In vsi ugotavljajo, da sta to dva zelo srečna človeka. To je prava idila, kadar gresta v nedeljo na izprehod. On se je zaljubljeno drži, kakor da je njegova žena mlado, lepo dekle, ne pa uvela žena. In ona se kar vi-
je nosil v šolo prekajeno meso, je gospod Seljan; ima glavno zastopstvo gospodarskih strojev. Ker je Adolf Seljan menda pol leta starejši kakor Jakopič in tudi zato, ker je precej obilnega života, se vede proti bivšemu sošolcu bolj po očetovsko. In gospod Jakopič se je navadil, da se .zmerom spoveduje svojemu prijatelju vsega, kar se mu je pripetilo, odkar se nista videla. Pri tretjem kozarcu poštenega vina se tako lepo pripoveduje! Odprta je duša in srce, telesu in duhu odleže.
To pot se prijatelja nista videla skoraj celo leto. Še sama nista vedela, kaj ju je tako zadržalo.
Povečerjala sta, se jezila na slabi kupčijski položaj, na drago. potovanje in sta polagoma prešla na zasebne zadeve. Zdravje, hvala Bogu, pri obeh. še precej dobro, ampak gospod Seljan ima hude skrbi s sinom. Učiti se noče, delati ne mara.
"Prijatelj, vesel bodi, da nimaš otrok!"
Na te besede je gospod Jakopič vselej modro pokimal. Danes pa se je sanjavo zagledal v daljavo in potem nenadno rekel:
"Ampak — kaj ti naj rečem na to . . . jaz imam tudi fanta. Bolj zdravega otroka še nisi videl. Star je šele mesec dni in tehta šest kil. Na njegovih ličecih bi se vnela vžigalica. Nikoli v življenju nisem videl nič
di v njem.
Kaj vse pripovedujejo lju- tako smešnega, kakor kadar se
utihnili. Kakšen krasen prizor škin se je veselo zasmejal, stre-je bil to!
Brada je to, kar imamo skupno s svojimi moškimi tovariši, a individualistični Evropejec
dje!
"Vidiš, to je dober mož. In zvest. Sam pravi, da ne more biti nobena žena na svetu lepša kakor njegova, ker je to njegova žena," so poudarjale sosede v domačih sporih.
Zvesti mož in vzorna žena sta se po nedeljskem sprehodu vrnila domov. Ženi ni bilo za družbo, kino in gledališče, on pa je moral zgodaj zjutraj vstajati, da bi ne zamudil vlaka. # m *
V Beogradu, v hotelu Y se gospod Jakopič včasih shaja s svojim prijateljem. Na četrt,
sel z glavo in zaklical: "Kaj, pol leta si dajeta tam sestanek, bratec, bradica je francoska, a Njuno prijateljstvo traja že le
dušica je ostala ruska!"
Vendar, glede na to točko
jo je zaradi svoje posebnosti sem na strani Petra. Če bi me obril. Nemara mu je bilo tudi kdo vprašal, ali sem za brado sitno, da bi bili znaki njegove ali za obraz, bi se koj odločil v moškosti kar sredi obraza vid- prilog obrazu. — In zdaj se poni. Saj je res, počemu bi
ta. Od trgovske šole, ko je eden izmed njiju nosil v šolo kose domačega prekajenega mesa, drugi pa je imel najlepšo pisavo v razredu. Spomine na vse to pogrevata oba moža, ki jima
pa slavi jam od tebe, ljuba moja že sivi jo lasfe. Tisti gospod, ki
ta debelušček praska po trebuhu. Tudi to že zna. Zaradi debelosti ne more doseči trebuha, pa jo je pogodil, da gre to z enim prstov laže kakor z vsemi petimi. In to ti je zabava! Jaz se ne morem ganiti od fanta!"
"Torej ti imaš tudi potomca! To je novica! In kaj pa gospa! Kdo bi bil to rekel! No seve, sin. Po toliko letih naenkrat dedič. To sta oba vesela. Zakon brez otrok ni nič, nič. No, iz srca ti čestitam! In tvoji gospe tudi! Takoj jutri ji napišem čestitko!"	.
"Za Boga te prosim, ne! Moja žena ne sme o tem nič vedeti!"
Pekarija naprodaj
Naprodaj je pekarija z vso opremo in tudi vsemi sredstvi za dovažanje na dom. Jako dober promet. Pokličite za podrobnosti : WOodbine 7236.	(26)
Hiše so redke
že danes primanjkuje stanovanjskih hiš, pa še bolj jih bo manjkalo. Mi imamo pa še vedno nekaj primernih hiš na izbiro in po zmernih cenah.
Mi imamo hiše za 1 družino.
Mi imamo hiše za 2 družini.
Mi imamo trgovske prostore..
Mi imamo farme naprodaj in v zameno.
Mi imamo lote.
Mi tudi zidamo nove hiše. Pridite in oglejte si našo listo. Ako bi radi kupili ali prodali, se posvetujte z nami. En telefonski klic bo prinesel uspeh. Kupite si hišo za varstvo vaše družine. The Strainic Realty & Development Co.,, Inc.
18000 Lake Shore Blvd.
IVanhoe 6430 KEnmore 4120-J.
Soba se odda
Odda se soba z gorkoto. Naslov izveste v uradu tega lista. _(25)
Naprodaj
Proda se dve pernati postelji in štiri zglavnike, vse za $4. En par Damask zastorov, $4; 100 ducatov gumbov.. Veliko posameznih in nabranih koravd ter druge predmete. Vprašajte pri C. Klinke, 591 E. 120. St., južnovzhodni vogal St. Clair Ave.	(24)
MALI OGLASI
East 61st St. Garage
PRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEenderson 9231
Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo totao
in dobro.
FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdicott 9359
6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obtsic.
Odprto do 2:30 zjutraj
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI C A NAGROBNIH SPOMENIKOV
Poceni naprodaj
Poceni se proda oprema za| beer parlor. Oglasite se na 501! E. 185. St.
RENU AVTO BODY CO.
982 East 152nd St. Popravimo važ avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830.
★ ★ ★ ★ Za las je manjkalo
ROMAN
*
Gospod Folgat je z največjo pozornostjo sledil tem besedam in končno rekel:
"Zelo me veseli, ko slišim tako razumne besede svojega kolege. Na vsak način moramo opustiti vsako zavlačevanje tega slučaja in povzročiti, da pri-
da ona o vsem tem ne bo hotela ničesar razumeti. Kje naj vendar razume tako nezaslišano obrekovanje! Ponosno, da, preairljivo bo švigala s pogledom po Jacquesu in kar slišim jo, kako bo izustila besede! "Ko se temu moškemu ni posrečilo
de gospod Roiscoran takoj pred j umoriti mojega soproga, skuša sodnijo."	j sedaj oskruniti čast njegove že-
Gospod Chandore dvigne ro- ne. Gospodje, v vaše roke izro-ke proti njemu v skrajnem obu-|čam mojo čast kot mati in kot
pu.
"Toda Diana bo od sramote in žalosti umrla!" vzklikne.
Gospod Maglloire pa mirno nadajuje:
"Torej nahajamo se pred sodnijo v Sauveterre, pred porotniki, ki prihajajo iz mestnega prebivalstva, katerih ni mogoče preslepiti, toda nesreča je, ker so pod vplivom ljudskega mnenja, ki je že zdavnej obsodilo gospoda Boiscorana. Dobro torej, obravnava se bo pričela in sodnik bo začel staviti svoja vprašanja. Ali bo odgovarjal tako kot je meni povedal in govoril, da je šel v Valpin-son, kamor je nesel pisma gro-finje, katera je ona takoj sežgala? Recimo, da bo govoril tako. Toda pomislite, kakšna ne-volja se bo radi tega dvignila. Preklinjali ga bodo kot najbolj nizkotnega človeka. Sledilo bo, da bo predsednik sodišča suspendiral nadalnjo obravnavo in poslal po grofinjo. In ker jo mi smatramo za krivo, moramo pričakovati, da se bo branila z največjo energijo. Ona že ve, kaj ima pričakovati in se je tozadevno tudi izvrstno pripravila. Ko jo pokličejo na sodnijo, bo prišla bleda, oblečena v črno. Že pri vratih jo bodo vsi simpatično pozdravljali. Saj jo lahko v duhu vidite pred seboj ? Predsednik sodišča ji bo raztol-mačil, zakaj so jo poklicali, to-
RAINEY INSTITUTE
1523 E. 55th St.
HE 0992
Natečaji za šivanje oblek Deset poukov samo $2.00
Izvežbane slovenske učiteljice
Prihranite denar, ako se naučite sami izdelovati obleke in suknje.
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE
Marianne Safran
ki je za vedno zatisnila svoje oči 29. januarja. 1937.
Pet Te let že krije mrzla zemlja v grobu tam, duša Tvoja srečo uživa, ki je nepoznana nam.
Prosi za nas, da bi enkrat se združili v raju vsi, to bo spet za vse veselje, in pa polno radosti.
Žalujoči ostali:
SOPROG in OTROCI Cleveland, O.. 29. januarja, 1942.
žena. Na nesramne obdolžitve tega zlobnega obrekljivca ne bom nikdar odgovarjala."
"Toda to pomeni, da mora Jacques na morišče," vzklikne zdajci gospod Chandore.
"To bi bila seveda najvišja kazen," pravi odvetnik iz Sau-veterra. "Toda obravnava se bo nadaljevala; državni pravdnik bo zahteval, da sodnija rabi vso strogost postave. Končno pridejo na vrsto zagovorniki. Gospodje, vi ste bili nepotrpežlji-vi, ker sem stvar odlašal. Priznati moram, da še sedaj ne verujem vsem izjavam, katere sem slišal od Jacquesa. Toda moj mladi kolega tu veruje gospodu Boiscoranu. Prosim ga torej, da mi jasno odgovori. Ali bi on zagovarjal Boiscorana in trdil pred sodnijo, da je bila grofinja Claudieuse ljubica Jacquesa?"
Gospod Folgat je bil videti vznemirjen,
"Ne vem," reče končno 'komaj slišno.
"Jaz vem, da tega ne bi storili," vzklikne Magloire, "in imeli bi prav, kajti riskirali bi svoje dobro ime, ne da bi pri tem dobili najmanjšo priliko, da rešite Jacquesa. Da, nobene priložnosti ni! Predvsem bi morali dokazati, da je Jacques govoril resnico, da je bil v resnici ljubimec grofinje. Aretirali bodo grofinjo. Toda ali bodo radi tega mogoče Jacquesa izpustili iz zaporov? Prav gotovo ne! Držali ga bodo v zaporih in rekli: "Ta ženska je skušala ubiti svojega moža, toda ker je bila vaša priležnica, ste vi sokrivec pri vsem tem. Vidite, gospodje, v takem položaju se nahajamo."
Gospod Magloire je odpravil vse mogoče ugovore, vsa različna domnevanja, sentimentalne fraze in predložil zadevo pred navzoče v vsej njeni preprostosti.
Stari ata Chandore se je tresel od groze. Vstal je in dejal s komaj slišnim glasom:
"Ah, da vse je končano! Nedolžen ali kriv, Jacques Boisco-ran bo obsojen."
Gospod Magloire ni ničesar odgovoril.
"In to je," nadaljuje Chandore, "kar vi kličete za resnico _t"
"Gorje!" vzdihuje gospod župan; "nikdar ne moremo zanikati, da je sodnijska obravnava kakor loterija."
Gospod Chandore, ki je po stal skoro blazen radi teh izjav, ga je prekinil:
Z drugimi besedami, življe nje in čast Jacquesa, vse je odvisno od nekaj nepričakovanega — mogoče od vremena na dan sodbe, mogoče od zdravja kakega porotnika. In če bi bil Jacques sam! Toda tu je Diana, gospodje, moje življenje. Ako udarite po Jacquesu, tedaj udarite po Diani!"
Gospod Folgat je komaj zadrževal solze. Gospod Seneschal in celo zdravnik sta se tresla, ko sta opazila grozo na obrazu Chandoreja, kateremu je grozilo, da zgubi vse, kar je imel dragocenega na svetu. Za
roko je prijel slavnega odvetnika in Sauveterre, pritisnil roko k srcu in nadaljeval:
"Rešili ga boste, Magloire, kaj ne, da ga boste? Kaj nas briga, če je kriv ali nedolžen, toda Diana ga vseeno ljubi. Oh, koliko ste jih že tekom življenja rešili! Vsaj vsi vemo, da se sodniki ne morejo ustavljati vašim prepričevalnim besedam. Prav gotovo boste dobili sredstva, da rešite, siromaka, nesrečnika, ki je bil nekoč vaš prijatelj!"
Odlični odvetnik je bil ves pobit, kot bi bil on krivec v tem slučaju. Ko ga dr. Seignebos zagleda, reče:
"Kaj mislite vendar, prijatelj Magloire? Ali niste več mož, katerega čudovita zgovornost je bila nekdaj ponos vse dežele? Glavo kvišku, sram vas bodi! Nikdar niste imeli še bolj plemenitega slučaja v pretresu
Toda Magloire zmaje z glavo in zašepeta:
"Jaz ne verujem v ta slučaj govoriti ne morem, če mi je nemogoče podati dobre dokaze!"
Odvetnik je prihajal v vedno večjo zadrego. Končno je še rekel:
"Seignebos je prav povedal, ko je pravkar rekel, da jaz nisem mož za ta slučaj. Vse moje izkušnje mi nič ne pomagajo. Bolje bo, če zadevo izročimo mojemu mlademu kolegu iz Pariza."
Prvič v svojem življenju je prišel gospod Folgat do slučaja, ki mu je nudil priliko, da postane slaven in mu odpre sijajno bodočnost. Prvič v življenju je imel pred seboj slučaj, v katerem so bili združeni vsi zanimivi elementi — visokost zločina, odličnost obtoženca, značaj obtoženega, skrivnosti, pestro mnenje, težave zagovora in negotovost podatkov bil je eden onih slučajev, katerim odvetnik posveti vse svoje energije in vse svoje upanje.
Rad bi dal pet let svojega zaslužka, ako bi mogel voditi ta slučaj, toda gospod Folgat je bil predvsem pošten mož. Dejal je:
"Pa menda vendar ne boste zapustili gospoda Boiscorana, Magloire?"
"Vi mu boste koristili več kot pa mu morem jaz," se je glasil odgovor.
V svoji notranjosti je bil gospod Folgat najbrž enakega mišljenja, pa je vendar še ugovarjal :
"Vi gotovo niste pomislili, kakšne posledice zna imeti vaša odpoved za obrambo?"
"Oh!"
"Kaj bo javnost mislila, ko bo naenkrat zvedela, da ste se umaknili iz tega slučaja? "Stvar mora strašno smrdeti," bodo govorili ljudje, "ker se Magloire neče pečati z zadevo. Nesrečni Boiscoran bi bil že naprej obsojen."
Zdravnik svojemu prijatelju niti časa ni dal, da bi odgovo ril:
"Magloire se sploh ne sme umakniti iz tega slučaja," reče zdravnik. "Toda pravico ima najeti svojega namestnika. Magloire mora ostati odvetnik in svetovalec Boiscoranu, gospod Folgat pa mu lahko pomaga z nasveti, s svojo zgovornostjo in s svojo mladeniško agilnostjo."
Lice mladega odvetnika zardi.
"Kakor želi gospod Magloire, tako bom naredil," reče.
Slavni odvetnik iz Sauveterre nekaj časa premišljuje. Čez nekaj trenutkov se pa obrne k svojemu mlademu tovarišu in vpraša:
"Ali imate kak načrt, kakšno idejo? Kaj bi vi naredili v tem slučaju?"
V začudenje vseh se je gospod Folgat sedaj pokazal v svoji pravi luči. Bil je videti večji,. lice se mu je zjasnilo, in s sonornim glasom,, spregovori tako, da je začelo vsem srce
utripati:
"Naj prvo bi šel in obiskal gospoda Boiscorana. Od njega samega je odvisna moja končna odločitev. Moj načrt je pripravljen. Gospodje, jaz verujem v Boiscorana, kot sem vam že prej povedal. Mož, katerega ljubi gospodična Diana ne more biti zločinec. Kaj bi jaz storil? Dokazal bi resničnost izjave gospoda Boiscorana. Ali je to mogoče? Jaz upam, da. je. Rekel je, da ni nobenih dokazov o njegovem intimnem razmerju z grofinjo Claudieuse. Prepričan sem, da se moti. Pravi, da je bila ona vedno skrajno previdna. Mogoče. Toda mnogokrat se zgodi, da kadar mislite, da ste popolnoma sami, da vas drugi gledajo. Če se skrijete, vas najdejo. Okoli sebe ne vidite nikogar, toda drugi vas gledajo."
"Ako bi bilo meni zaupano zagovorništvo, tedaj bi začel že jutri s kontra preiskavo. Denar
je na razpolago in Boiscoran ima vplivne zveze; pomoč dobimo vsepovsod. Predno bi minilo par dni, bi imel izurjene zastopnike na delu. Znana mi je Vine cesta v Passyu; dolgočasna ulica je, toda ima oči, kot jih imajo vse ceste. In zakaj ne bi eno izmed teh oči opazilo skrivnostne obiske grofinje? Moji zastopniki bi poizvedovali od hiše do hiše. Naročil bi jim ne, da iščejo sledove grofinje Claudieuse, pač pa neko nepoznano gospo, ki je tako in tako oblečena, in če bi dobili sploh katero osebo, ki jo je videla in ki bi jo lahko spoznala, tedaj bi bila ta oseba naša prva priča.
"Med tem pa bi jaz sam začel iskati .onega Angleža, o katerem je Boiscoran povedal, da sta si bila prijatelja. Prav gotovo bi mi londonska policija pomagala pri iskanju. Ako je dotični Anglež mrtev, bi to tudi dognali, kar bi bilo sicer za
nas precej sitno. Ako se pa nahaja na kakem drugem koncu sveta, tedaj imamo kablje na razpolago, in v enem tednu imamo že lahko njegov odgovor.
"Ob istem času pa bi poslal detektive, ki bi poiskali ono angleško hišnico, ki je delala v hiši na Vine cesti. Gospod Boiscoran je povedal, da hišnica grofinje nikdar niti videla ni. Jaz tega ne verujem. Sploh je nemogoče, da bi uslužbenka ne
dobila sredstev videti žetf ki prihaja, da vidi nje* mojstra.
"In to še ni vse. Bili sfg drugi ljudje, ki so prihaja Si hišo na Vine cesti. Obiskal
Sil
enega za drugim — vrtnarj njegovega pomočnika, donff'1 ca vode, hišnika in uslužl* vseh trgovcev v bližini. & trdil, da eden ali drugi ne vi NO. skrivnost, katero mi iščefl1:^ (Dalje prihodnjič.)
V pondeljek, 2. februarja, se Grotto Monarch in glavni ravna-prično v Public Avditoriju cir-j tel j cirkusa pravi, da bo nad sto kuške predstave. To bodo 13. j prizorov pri teh predstavah in letne predstave Grotto cirkusa, j da bodo to edine cirkuške pred-Posebncst bo pri teh predsta- 'stave v Clevelandu v tej sezoni, vah gotovp Terrell Jacobs s svo-1 Nekaj posebnega v letošnjih cir-jim 32 levi in tigri.	I kuških predstavah pa bo gotovo
Poznani krotilec živali, Ja-^ Emil Pallanberg s svojimi med-cobs, kateremu pomaga pri nje- J vedi, dalje drsalci-Reynolds in govern delu njegova ljubka ženi- j Dpnegan, Clara Everett, Weber ca, se mudi že ves ta teden v' bratje in Chatita ter najslavnej Clevelandu, da pripravlja po- j ši ldovn v Ameriki, Emmett Kel-trebne kletke za svoje zveri. Ja- ley itd. cobs nastopa že več let širom' Mr. Hoffman pravi dalje, da sveta pred cirkuško avdijenco. j bedo imeli prost vstop k predsta-Jacobs, iri njegova soproga sta vam vsi vojaki v uniformi, že nastopila pred angleškim kra- ( Vstopnice se lahko dobi tudi re-ljem Jurijem in kraljico Eliza- zervirane in sicer po $1.85 beto in pred belgijsko kraljevo $1.60, $1.25 in $1.00. Dobite jih družino.	i v Union Commerce Band lobby
George Hoffman, Al Sirat in v Music Hall.
Zaloga je še vedno polna!
Naša zaloga je še vedno popolna. Kupite zdaj, ko si lahko še izbirate. Vsak čas vam lahko pripeljemo na dom, kar si izberete.
Imamo Frigidaire in Electrolux električne ledenice; Grand, Magic Chef in Roper peči; Frigidaire električne peči; White šivalne stroje; Maytag, ABC in Thore pralne stroje; Philco, Zenith in Stromberg radije, ter vse druge potrebščine za hišo in dom.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ave.	819 E. 185th St.
GLAVNA ODPRTIJA
GOSTILNIŠKIH PROSTOROV
"KERN NITE CLUB"
16901 Grove wood Ave.
V SO ROTO, 31. JANUARJA
Prostori so zdaj pod novim vodstvom: JOSEPH in FRANCES KERN Servirali bomo kokošjo večerjo, postregli z najboljšo pijačo. Dobra godba in prijetna zabava.
SE PRIPOROČAMO ZA OBILEN POSET
uMIIIIIII*lllllllllll>HIIHIIIIIIIIIUIIII!llllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||i|||||^
I »Jos. Zele i o Sinovi
mm
5	POGREBNI ZAVOD
Avtomobili ln bolnlfifcl vo? redno m ob vsaki url ua razpolago. Ml smo vedno pripravljeni c najboljšo postrežbo 5 6502 ST. CLAIB A VENCE	Tel.: ENdlcott 0583 i
S	COLUNff 0008KI D S A D:
= 452 E. 162D STREET	Tel.: KEomore 3118 E
^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllHIllllllllllllllllllliHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH^
Zgornja slika kaže Kusar's Trio, in pevke Oražem-Greg0^ in Jančar-Gerl, kateri so igrali in peli za nove slovel plošče, katere smo ravnokar dobili v zalogo.
ena
10-Inch — 79 centov
400	"Moja baba je pijana," polka:	-
Kusars Trio and Vocal D^o "Ko pridem skozi log," valček:
Kusars Trio and Vocal P
401	"Nova domovina," valček: Kusars Trio za ples. "Na zdravje," polka: Kusars Trio, za ples.
W
Veto
TUKAJ STA TUDI DRUGI DVE NOVI PLOŠČI 10-Inch — 7.9 centov
571 "Na Mariance," polka: Duquesne tamburica ork65 "Marička peglaj," polka: Duquesne tamburica oi*
575 "Na panincah," valček: J. Koprivšek orkester. "Terezinka," polka: J. Koprivšek orkester.
V zalogi imamo tudi vse druge plošče. Mi smo zastop", in imamo veliko zalogo plošč Victor, Bluebird, Colu«1 Okeh, Decca, Standard, Continental, Zonart, Zora.
Se priporočamo

ANTON MERVAR & SON
6919 St. Clair Ave.	Cleveland
lap h
nan, ;ti Hi s
N V

Na srnjakovo večerjo!
31. JANUARJA ZVEČER
OB SEDMIH	11 4
vas prijazno vabimo na slastno srnjakovo pečenk0' Kfst ki bo servirana	tog]
v Slovenski delavski dvorani J?
NA PRINCE AVE.
Igrala bo dobra godba. Gostom bomo postregli z vsel111 Ji najboljšim. Vabimo vse lovce iz države Ohio in druč" F-ila občinstvo.	rfti
h
RAINCOW HUNTING & FISHING CLUB H
H

SEafiSBi
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da ^ = prevzel
J GROCERIJO IN MESNICO
m na 1168 E. 77 St., vogal Donald Ave.
Se toplo priporočam starim in novim 0 Hj jemalcem. Cene zmerne,« postrežba točna-
LOUIS STRNAD
\
te »o
»lili
o h
Y555555555555555555555555555