Poštnina platana v goTovlal Spedlzione In abbonamenlo podale F Štev. 14. la ključna pooblaMenka ca oglaferanje HallJansEega In tujega - tsfoias Uniona Pobblicitt ItaUana Si. A, Milana Ljubljani, v 'četrtek, 1. julija 1943-XXI Leto VIII. | Uredalltvo In apiavai Kopitarjeva fc. Ljubljana H Hedazione, AmmtnUtrazionei Kopitarjeva L Lubiana | Coocestlonarla uclndva pet la pnEElIdta 31 proveaienza ttaliana i od eateras Uniona FubblicJti ttaliana d. A. Milana BoIIettino n. 1131 Un’incursione oontro 11 porto di Bona 12 velivoli Remici abbattutl II Ouartier Generale delle Forze Armate co-m unica: 11 porto dl Bona h stato eiilcacemente bombar-dato da formazioni aeree tedesche, Messina e dintorni e la costa calabra dello stretto, hanno subito una nuova incursione. Al-cune bombe sono State sganciate anche su Porto Empedocle. H nemico ba perduto 10 apparecchi: 5 in combattimento con la caccia delFAsse nel cielo di Comiso e 5 ad opera delFartiglieria con-traerea precipitati rispetticaraente nel pressi di Licata, Pozzalo, Tremcstieri, Comiso e Castel Vetrano, Nell’azione sn Livorno, citate nel bollettino di ieri, altri due quadrimotori nemici colpiti dal tiro delle batterie della diiesa, sono caduti in mare presso 1’isola di Gorgona. Notas Nelle incursioni citate dal Bollettino odierno, sono stati iinora accertati 2 morti e 10 feriti a Porto Empedocle. Vojno poročilo st. 1131 Letalski napad na pristanišče v Boni 12 nasprotnikovih letal uničenih Italijansko uradno vojno poročilo St. 1131 pravi: Nemuki letalski oddelki so uspešno bombardirali pristanišče v Bo n L Messina in okolica ter kalabrijsko obrežje ožine so doživeli nov letalski napad. Nekaj bomb je bilo vrženih tudi na Porto Empedocle. Nasprotnik je izgubil 10 strojev: 5 v bojih z osnimi lovci nad Comisom, 5 pa po zaslugi protiletalskega topništva. Treščili so na tla blizu Li-cate, Pozzala, Tremestierija, Comisa in Castel-vetrana. Pri nastopu nad Livornom, ki ga omenja včerajšnje vojno poročilo, sta padla v morje še dVa nasprotnikova štirimotornika, ki so jih zadeli streli obrambnih baterij, in sicer blizu otoka Gorgona. Pripomba: Pri letalskih napadih, ki jih omenja današnje uradno vojno poročilo, so doslej ugotovili 2 mrtva in 10 ranjenih v Porto Empedocle. Kreditne in zavarovalniške ustanove -docela v službi vojskujoče se Italije Rim, 1. julija, s. Tu je bila seja fašislovske konfederacije za kreditna in zavarovalniška podjetja. Zbora so se udeležili: minister za korporacije, guverner Banke d’ltalia, podpredsednik korporacije za zavarovalništvo in kredit, glavni finančni ravnatelj, senatorji, narodni svetniki in številni zastopniki gospodarstva in denarništva. Po pozdravu za Duceja je predsednik začel s poročilom o delu organizacije in o vprašanjih, ki jih je reševala v tretjem letu vojne. Poudaril je, da pomeni udeležba strankinih ministrov ter guvernerja Italijanske banke pečat na slovesno izpoved vere, ki jo misli organizacija izreči. Poudaril je, da so organizacija in njene ustanove znale vzdržati in ostati kos vsem zahtevam, ki jim jih nalaga njihova kočljiva služba. Omenil je ukrepe, ki jih določajo nekatere pogodbe, sklenjene s konfederacijo delavcev, in pogodbe ne korist različnih ustanov. Posebej je omenjal, koliko so storili za spremembo ter izpopolnitev zakona o povračilu vojne škode, zlasti o povračilu za državne vrednotnice, ki so bile uničene. Omenjal je tehnično sodelovanje različnih panog za izvedbo ukrepov glede določanja lastništva pri delnicah ter notranjo disciplino pri različnih panogah in poudaril uspešno delo raznih korporativnih ustanov za kredit in zavarovalništvo. Uspehi vsega tega se vedno spremenili v pozitivna dejanja. Končal je z naglim pregledom o uspehih na področju delovnih, skrbstvenih in zavarovalnih | pogodb, ki so potrdile duha socialne vzajemnosti s konfederacijo delavcev ter nepretrgani razvoj i različnih skrbstvenih ustanov. Ob koncu poročila je izrekel gorečo željo, da bi mogočni skupek raznih konfederacijskih panog, ki ima zbranih in upravlja čez 170 milijard, dobiva ea državo okoli 12 milijard prispevkov in obsega v svojem okviru ljudi velike sposobnosti ter strokovnjake z gorečo vero, bili vedno na razpolago za službo v korist vojskujočega se naroda. Vsak napor, ki ga bodo zahtevali od organizacije in njenih panog, (e bo zdel kaj lahak spričo najvišjih ciljev, h katerim danes streme vse sile italijanskega ljudstva. Nato je povzel besedo eksc. Azzolini, guverner Italijanske banke ter načelnik nadzorniftva nad kreditnimi ustanovami. Poudaril je, da je tudi v preteklem letu bilo delo nadzorništva zelo olajšano po duhu discipline, ki so ga dokazale vse kreditne ustanove s tem, da so se zvesto ravnale po navodilih. Nato je na kratko obravnaval prispevek teh ustanov pri financiranju vojne v vseh njenih oblikah, od neposrednega nalaganja denarja v državne obveznice pa do podpore industrijam in trgovskim podjetjem, ki delajo za državo. Toplo Je pohvalil banke, da so toliko pomagale k uspehu zadnjih državnih posojil. Ta uspeh je tudi dokaz zaupanja, ki so si ga kreditne ustanove znale pridobiti pri vlagalcih. Nato se je zahvalil predsedniku konfederacije za sodelovanje, s katerim je nadzorništvu pomagal pripravljati in uveljavljati različne ukrepe na kreditnem področju. Vztrajno delo voditeljev konfederacije je bilo v veliki meri mogoče le zaradi trdne zavesti, ki jo imajo kreditne ustanove zdaj glede višjih ciljev svojega delovanja. Tudi če se Nemške podmornice potopile 8 ladij z 49.000 tonami Ha vzhodu zatišje — Močan letalski napad na Bono — 12 zavezniških letal sestreljenih nad Sredozemskim morjem Hitlerjev glavni stan, 1. julija. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na vzhodnem bojišču ni bilo nobenega pomembnega bojnega delovanja. Na črnem morju so nemške podmornice potopile dve ladji s skupno 2000 tonami, lahke pomorske oborožene sile pa med kratko nočno borbo eno sovjetsko topničarko. Letalstvo je uničilo z bombami na morju pri Novorosijsku sovražno stražno ladjo. Vzroki pomanjkanja in lakote v Sovjetski Rusiji Lizbona, 1. julija, s. — Ameriški tednik »New York« se bavi v nekem svojem članku z vprašanjem o prehrani v Sovjetski Rusiji ter v njem med drugim ugotavlja, da je bila Rusija navzlic temu, da je največja poljedelska država na svetu, skoraj vedno dežela pomanjkanja. V dobi od 1845 do 1934 je Rusija dožvela dvanajstkrat največje pomanjkanje. Omenjeni ameriški dnevnik podčrtava, da je sedanjemu stanju ruskega poljedelstva v veliki meri kriv nered, ki ga je povzročila vojna, krivo pa je temu tudi to, da so Kusi izgubili neizmerna poljedelska področja. Pravi, da Sovjeti v namenu, da bi vsaj delno nadomestili hude izgube, ki so jih utrpeli, skušajo izkoristiti ozemlje v Kazakstanu in v zahodni Sibiriji, toda te zemlje še daleč ni mogoče primerjati s tisto, ki so jo izgubili, poleg tega pa so tudi težave, s katerimi se morajo boriti, ogromne. Sovjetski komisar za poljedelstvo se v mesečniku »Boljševik« bavi s preureditvijo sovjetskega poljedelstva ter pravi, da to preureditev ovirajo naslednji činilci: 1. Pomanjkanje traktojev in pogonskega kuriva; 2. pomanjkanje strokovno usposobljenih delovnih moči, kakor na primer ljudi, ki bi bili sposobni ravnati s poljedelskimi stroji, ter mehanikov; 3. pomanjkanje nadomestnih delov; 4. kužne bolezni med živino in razne bolezni na rastlinah. Omenjeni ameriški tednik potem ugotavlja, da v Rusiji tisti ljudje, ki jih smatrajo pri celotnih vojnih naporih za malo koristne, dobivajo zelo pičlo hrano, ter svoja izvajanja končuje s pripombo, da bo Sovjetska Rusija tudi še dolgo po vojni glede oskrbe z živili odvisna od svojih sedanjih zaveznikov. Komedija s sovjetsko zastavo v Angliji Stockholm, 1, julija, s. Dogodek, ki je pripravil mnogo užitka, — kakor piše »Daily Herald« — se je pripetil v angleškem mestecu Grantham. Na občinskem poslopju so nekega dne razobesili sovjetsko zastavo, ki je visela tam 48 ur, dokler je niso slednjič ponoči neznanci odstranili. Ko je sovjetsko poslaništvo v Londonu zvedelo za ta dogodek, se je pritožilo pri angleški vladi zaradi žalitve narodne zastave v zavezniški državi.1 Predsednik angleško-sovjetskega društva, Digrant, je celo zahteval, da mora policija odločno nastopiti in kaznovati krivce. Pritožbe veleposlaništva niso prav nič upoštevali, razen če gospod Majski ne smatra mesta Granthama že za prestolnico ene tistih republik, o kateri Stalin sanja, da bodo vstale v raznih evropskih deželah. V tem primeru se bo smatral pooblaščenega, da se znova pritoži tisti dan, ko bodo na občini tega mesta razobesili angleško zastavo. * Resnica o divjaštvu angleških letalcev Berlin, 1. julija, s Nemška uradna agencija je v poročilu odkrila spletko nasprotne propagande, ki bi zadnji napad na Kojn rada prikazala kot naPJ®f.Ila mdustrjske cilje okrog tega mesta in v srcdiscu samem. Nasproti temu pa ostanejo ne* •porna dejstva ki prikazujejo strahovanje angleških letalcev. Na vsem nemškem ozemlju so bili neŠtevilm znameniti spomeniki uničeni ali poškodovani, razdejanih je bilo 133 cerkva, '494 pa hudo poškodovanih. Javna poslopja in stanovanjske naselbine so bile načrtno bombardirane, ženske in otroci zverinsko pomorjeni. Ameriška izdelava nazaduje Lizbona, 1. julija, s. Iz Newyorka je prišla vest, da je vrhovni poveljnik ameriške vojske general Sommervvell dejal, da se je po načrtu določena izdelava za mornarico meseca maja zmanjšala, namesto da bi se povečala. To zmanjšanje so zakrivili mnogi vzroki, med katerimi so poglavitne: poplave, pomanjkanje delovnih sil in slabi uspehi delavcev. Angleško svarilo glede podmortiiške vojne Stockholm, t. julija- s. Londonski list »Dai-ly Telegraph« skuša v posebnem članku svariti javno mnenje zavezniških dežel pred pretiranim optimizmom. Mnogi mislijo, da bi po poročilih mornariškega poveljstva lahko sklepali, da je vojna proti sovražnim podmornicam že dobljena, piše list. Narobe je res, da smo še prav daleč od tega cilja, navzlic vsem novim ukrepom angleških in ameriških sil, da bi zajezile hudo škodo, ki jo podmornice osi prizadevajo našemu brodovju in vojnim .prevozom. Os je še zmeraj zelo močna, njenega podmor-niškega orožja se je še zmeraj bati, in v Nemčiji še kar naprej gradijo podmornice ter urijo podmortiiške posadke, ki se bodo z zavezniki spoprijele v strašnih borbah. Sovjeti ne morejo prikriti katpske sramote Smolensk, 30. junija, s. Med zapiski GPU-ja v Smolensku so nedavno našli pismo, ki ga je načelnik posebnega oddelka v koncentracijskem taborišču v Kozjelsku, podporočnik Stankovič, 6. avgusta 1940. nrav na skrivaj poslal načelniku GPU-ja v Smolensku, kapitanu Kuprija-nusu. V pismu se pisec hudo pritožuje, ker ni po odhodu 12.000 poljskih častnikov, ki so jih spravili v Katyn, nihče skrbel za to, da bi se izbrisala sled njihovega bivanja v taborišču Kozjelsku, tako da so ujetniki, ki so pozneje prišli, ■ prav lahko razumeli, kaj se je zgodilo z ujetimi poljskimi častniki tega taborišča. Gospa čangkajškova no bo obiskala Anglije Lizbona, 1. julija, s. Iz angleškega vira naznanjajo, da se bo gospa Čangkajškova, ki se že več mesecev mudi v Združenih državah, v kratkem vrnila na Kitajsko. Pravijo, da ne bo obiskala Anglije, kamor so jo bili malo prej povabili. Močan oddelek nemških težkih bojnih letal je bombardiral preteklo noč z dobrim uspehom ladijske cilje in pristaniške naprave na področju prt Boni. Nad Sredozemskim morjem je bilo včeraj sestreljenih 12 sovražnih letal. Dve lastni lovski letali se nista vrnili. Nemške podmornice so potopile na Atlantiku in Sredozemskem morju po hudih borbah proti ladijskim sprevodom in posameznim enotam 8 ladij s skupno 49.000 tonami ter še en rušilec in tri prevozne jadrnice. En nadaljnji parnik je bil torpediran. Med temi boji so naši čolni sestrelili tudi 5 sovražnih bombnikov. Živčna vojna je Italijane le še okrepila Carigrad, 1. julija, s- Pod naslovm »Živčna vojna ni uspefa« je objavil turški list »Tas-viri Lfkar« članek, v katerem obsoja pretiravanje angleške in ameriške propagande. S tem da se je vojna podaljšala, je živčna vojna izgubila svojo silo ter v nekaterih primerih dosegla vprav nasprotne uspehe. Nenehne grožnje izkrcanja in hudega bombardiranja so v Italijanih le še okrepile odločitev, da bodo, če se bo kazala potreba, zagrizeno branili narodno zemljo. Za Angleže in Amerikance bi bilo bolje, če bi kar molčali, namesto da bi toliko trobili po radiju. Ameriške bedasfoče o Italiji Rim, 1. julija, s. Ameriški tisk se zvesto drži poti svojega britanskega brata pri kuhanju presenetljivih novic o Italiji. Zadnjo bedasto iznajdbo amerikanake vrste je prinesel britanski »Daily Te-legraph«. Gre za neko poročilo, ki ga je dobil »Associated Press« iz Berna. To poročilo pravi celo, da je italijanska policija prijela in zaprla »nad 7000 protifašistov in drugih odpadnikov«. Poročilo se končuje dobesedno takole: »Aretiranci naj bi bili visoki fašistični funkcionarji, prefekti ter več tisoč komunistov in protifašistov.« Pobiranje kovinskih odpadkov na vzhodnem bojišču Berlin, 1. julija, s. Ta teden se je na vseh področjih vzhodnega bojišča in v zaledju končalo pobiranje starih kovin in odpadkov vseh vrst. Nabrali in poslali so v kraje, kjer bodo to staro kovino predelali, ogromne količine jekla, železa, brona, cinka in bakra. Tokio — naj večje mesto na svetu Tokio, 1. julija, s. Z današnjim dnem začne veljati zakonski ukrep, ki so ga sprejeli na zadnji redni seji poslanske zbornice in • katerim se ustanavlja »veliki Tokio«. S tem zakonom je Tokio postalo največje mesto na svetu in meri 2244 šti-rijaških kilometrov ter ima 7,400.000 prebivalcev. Njegov letni proračun znaša 600 milijonov jenov. V začetku tega stoletja je Tokio' imel le nekaj nad 1.200.000 ljudi. Vodja nemške civilne uprave za Spodnje Štajersko je izdal odlok, po katerem mora vsakdo, ki hrani ali upravlja nasprotnikovo premoženje, ali ima obveznosti nasproti osebam ali podjetjem v nasprotnikovih državah, predložiti do 1. avgusta prijavo. Ob prvi obletnici, odkar je zasedel prestol turški bej, ki so ga Angleži takoj po prihodu odstavili ter preganjali, so se Arabci begunci v Rimu zbrali ter jasno podčrtali nravne, politične in zgodovinske dogodke, ki so v zvezi z njegovo kratko vlado. bo presnavljanje bančnega sistema moralo nadaljevati tako, da bodo njegove oblike vedno bolj popolne in v skladu s potrebami države v slehernem položaju, vendar že dosedanje skušnje dovoljujejo trditi, da italijanska kreditna organizacija zaradi visokega čuta za odgovornost, zaradi zanesljive discipline ter pripravljenosti na sodelovanje pri voditeljih konfederacije in pri ustanovah, ki jih obsega, daje in bo še naprej dajala ves svoj prispevek za vojno in za dosego zmage. Potem je spregovoril minister za korporacije eksc. Cianetft, ki je pohvalil delo organizacije ter poudaril važnost in kočljivost nalog, ki so ji zaupane. Podčrtal je medsebojno odvisnost med gospodarsko in finančno politiko ter med to in med socialno politiko. Končal je z zatrdilom, da sla odpor in zmaga orožja, v katero vsi Italijani neomajno zaupajo, bistven pogoj za življenje naroda. Nič manj bistvenega pa nista gospodarski ter finančni odpor in zmaga, zakaj brez njiju bi se posušili vsi viri bodočih možnosti. Zatem je povzel besedo finančni minister eksc. Accerbo. Pohvalil je voditelje konfederacije zaradi prekoristnega in uspešnega sodelovanja pri vladnem delu za financiranje vojne. Ponovil je poročilo, ki ga je imel v. ministrskem odboru pod Duce-jevim predsedstvom, in navedel nadaljnje podrobnosti o uspehu pri podpisovanju dveh izdaj blagajniških zapisov, od katerih šteje vsaka pet milijard lir. Vpisovanje je doseglo znesek 12 milijard 11 milijonov in 609 tisoč lir, katerim je treba dodati še nekaj vpisov s Sicilije in Sardinije. Da se pobere presežek, so izdali novo vrsto zapisov. Med vpisovanjem posojila se je dotok rednih zapisov povečal za milijardo 350 milijonov lir. Minister je pri tej priliki sporočil, da bodo v kratkem s posebnim ukrepom devetletne 44% bone, izplačljive v letu 1951., zamenjali z drugimi devetletnimi, po 5% obrestujočimi se boni. Končal je z zatrdilom, da fašastovska vlada v svoji finančni politiki postavlja na prvo mesto popolno izpolnjevanje lastnih obveznosti do hranilcev. Občni zbor se je končal s pozdravom Duceju. Nemški poklon Ducejevemii zgodovinskemu delu Berlin, 1, julija, s. Nemški list »Berliner Nacht-ausgabe« je objavil dopis iz Rima, ki je posvečen mestu Littoriji ob priliki enajste obletnice, ustanovitve. Dopisnik pravi, da je Mussolinijevo delo, po katerem so znova napravili plodna ogromna zemljišča, ki so bila poprej eno samo močvirje, čudovito. Večkrat v zgodovini so se že lotili velikega izsuševalnega dela, ki je danes opravljeno, toda vsi poskusi so zmeraj spodleteli zaradi raznih težav, na katere so taki načrti naleteli. Duce pa je iesušil pontinska močvirja,ter tako svetu pokazal ne samo svojo voljo, marveč tudi silo, kadar hoče doseči kak cilj. Sinu madžarskega regenta se je pripetila avtomobilska nezgoda Budimpešta, 1. julija, s. Regentovega sina, bivšega opolnomočenega ministra Nikolaja Horthyja, so no avtomobilski nesreči prepeljali v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Regentov sin se je javil za prostovoljca, pred kratkim pa je bil na dopustu v rodbinskem bivališču v Kenderesu ter se zdaj v avtomobilu vračal k svoji vojaški edinici. Na cesti Kenderes-Szolnok blizu vaai Torokszentmiklos je nenadoma prekoračil cesto otrok. Regentov sin je bil pri krmilu ter naglo pritegnil zavoro, a vozilo se je prevrnilo v obcestni jarek, otroku pa se ni zgodilo nič hudega. Regentovemu sinu so takoj prišli na pomoč ter ga z drugim vozilom prepeljali v vojaško bolnišnico v Szolnokn, kjer so ugotovili, da si je poškodoval rame in zlomil ključnico. Operacija je lepo uspela. Vesti 1. julija Po vsej Japonski je pričakovati dobre žetve, je povedal minister za kmetijstvo in gozdove. V Manili se je prvič sestal pripravljalni odbor za neodvisnost Filipinov. Turški list »Yeuisabah< piše, da vsi turški državljani, ki so poročeni s tujkami, ne bodo mogli biti sprejeti v javno službo. Iz Turčije poročajo, da so po velikem potresu, ki je preteklo nedeljo skoraj popolnoma porušil mesto Adapazar in llendek, zabeležili še 25 potresnih sunkov v deželi. V Črnem morju je bil potopljen zaradi silne ne- vihte turški 850 tonski parnik »Sehl«. Posadka se je rešila.' Angleški list »Times« zahteva tesnejše sodelovanje med Anglijo in Sovjetsko Rusijo. Anglija in Rusija se morata čimprej pogovoriti, da bi se tako razbil led med zaveznikoma. Iz Londona poročajo uradno, da se brigadni general Nathan Betford Forrest, poveljnik 8. ameriškega letalskega oddelka, ni .povrnil z zadnje letalske bitke nad nemško vojno luko Kielom. Japonski ministrski predsednik Tojo je bil sprejet pri cesarju, kateremu je poročal o splošnih političnih vprašanjih. Iz Beirutha poročajo, da so v Siriji, Iraku in Iranu angleške vojaške oblasti' zasegle vse zasebne avtomobile. Turški notranji minister je povedal, da žrtve potresa v Adapazarju niso tako ogromne, kakor so prvotno računali, pač pa se suče število mrtvih okoli 325. Škoda pa je zelo velika, ker je tri četrtine mesta popolnoma porušenega. Cerkveno slavje na Vrhniki Vrhničani so dan sv. birme proslavili s prireditvijo na čast škofu Vrhnika, 1. julija. Letošnji praznik sv. Petra in Pavla so Vrhničani proslavili vse bolj svečano kot druga leta. Obisk našega uadpastirja škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je razprostrl na ta dan svoje blagoslovljene roke nad 700 otroškimi glavicami in klical nanje darove sv. Duha, slovesna sv. maša v lepo okrašeni in slavnostno razsvetljeni župni cerkvi, vzpodbudne besede prevzvišenega škofa, popoldanske slovesne ve-cernice, vse to se je razvilo v pravo cerkveno slavje, ki bo ostalo vsem Vrhničanom, zlasti pa mladini v spominu na letošnjo sv. birmo in na tc čase. Mlndinn se je za ta dan še posebno pripravila, da tako pokaže hvaležnost svojemu prvemu duhovnemu voditelju. V Prosvetnem domu ,se je do 4 popoldne zbralo pri slavnostni prireditvi toliko ljudi, da je bila velika dvorana yse pretesna in premajhna. Slavnostna prireditev, katere sta se poleg zastopnikov oblasti udeležila tudi g. škof dr. Rožman in župan g. Hren, «e je pričela z zborno deklamacijo in mladinskim petjem. Nastop šolske mladine, med katerim je bilo največ birmancev, nas je presenetil in navzoči so mladino ■nagradili za prisrčno izvajanje s toplimi aplavzi in priznanjem- šolsko mladino je vadila učiteljica gdč. Jurjevčičeva. Uprizoritev srednjeveškega misterija v 2 dejanjih »Teofil« v režiji dr. Marolta, ki ga je po starih tekstih priredil prof. Niko Kuret, je pokazala, da je na Vrhniki nekaj dobrih gledaliških igralcev. Že vsebina misterija samega, primerna za duha današnjega časa, ko bi si morali dan z.a dnem krepiti duha in dušo prav tako kot Teofil, ki je po vseh zablodah vendar našel milost pri Mariji in Bogu, h katerima se je zatekel v težavah in v obupu, je šla do srca in ganila vse, ki so sledili izvedbi tegq lepega dela. Vsi nastopajoči Krže, Cukala, Maroltova, Fink in Sternen so bili kos vlogam in so s svojo igralsko sposobnostjo dali delu svetlo stran, tako da je bila uprizoritev misterija igralsko dovršena in nudila navzočim urico resnega premišljevanja. Pohvaliti nioramo zlasti igralca Sternena (Satan), ki je podal svojo vlogo prav popolno. Nastop plesalk, ki. ga je naštudiral Emil Frelih, je bil sicer za naš oder nekaj svojstvenega, vendar nas ni prijetno presenetil, ker smo menda pač drugače navajeni. Najlepša točka sporeda na slavnostni prireditvi pa je bil nastop vrhniških pevcev pod vodstvom g. Studena. ki je svoje odlične pevce zares mojstrsko pripravil. Izvedba Forsterjeve »Ave Marie« in »Venčka narodnih pesmi« je bila triumf vsega sluv-|a, prepričevalen izraz globoke ljubezni do naše pesmi, ki ogreje vsakogar — še tujca, ko sliši sladko melodijo naše narodne pesmi in ko prisluhne čistim glasovom naših pevk in pevcev. Pevski nastop nas ni le presenetil, temveč tudi ogrel in vsi smo hvaležni prirediteljem za prijetne minute, ki so nam jih pripravili. Priznanje velja zlasti gdč. Micki Rodetovi z Verda, ki nas je s svojim zvonkim in čistim glasom presenetila: prav tako tudi g. Majdi Zakrajškovi in g. Sikidi ter zlasti moškemu zboru. Sklepni nastop igralskega oddelka na ljubljanski glasbeni akademiji Ljubljana, 30. junija. Raste nam igralski naraščaj, ki bo nosil pečat in odsev nas samih, ki bo ves zrasel iz domače besede in domačega temperamenta. Pot, ki šele iz domačih rok drži v tujino izpopolnjevat se in opazovat druge nravi in drugačne značaje, se mi zdi veliko koristnejša od obratne, kakršno pa so morali doslej napraviti večinoma vsi naši igralci. Ti so se morali, ubrani in uglašeni na tujo besedo in temperament, šele v zreli dobi skloniti k materini ■zemlji in ji prisluhniti. Druga korist igralske visoke šole je v neposredni in posredni koristnosti vsake šole. V tem pogledu bi igralsko visoko šolo rajši primerjal gimnaziji. Zakaj? Gimnazija ne rodi samih zdravnikov, profesorjev in pravnikov. Njena pretežna koristnost je v tem, da smotrno dviga splošno raven razumništva in izobrazbe. Isto — se mi zdi — je v veliki meri tudi poslanstvo nove igralske visoke šole. Ne bodo prišli iz nje sami dejanski igralci in režiserji, ki bodo plemenitili domačo igralsko umetnost, veliko jih bo med njimi, ki bodo spričo svoje strokovne izobrazbe samo z razumevanjem spremljali njena prizadevanja in splošni igralski omiki nudili trdno podlago. Saj iliiij; bilo že često zapisano o — prekaterikrat neljubem — dejstvu, da Slovenci kljub velikanskemu zanimanju in kar nalezljivi bolezni za igra-S3Iftie vse do zadnjega nismo imeli niti strokovnega učnega zavoda za igralsko umetnost, niti ne na domačo besedo uglašenega naraščaja. To je gotovo dvoje osnovnih odlik, zaradi katerih že ves čas z ■ ljubeznijo spremljamo rast in razvoj mladega učnega zavoda. Prav je torej, da se je letos vodaivo odločilo tudi z očitnim nastopom pokazati tiho delo dveh let, hkrati pa nam vsaj malo razodeti pogled v načrtno notranji sestav učnega sporeda. Nastopalo je sorazmerno malo gojencev (4) In gojenk (3). Vsi sb bodisi obiskovalci drugega letnika Glasbene srednje šole. ali pa drugega letnika Glasbene akademije pod vodstvom režiserja Cirila Dbevca. Za seboj imajo podroben študij govora in čustvenega podajanja, kar je bilo na sporedu v prvem in drugem letniku. Nastop je pokazal marsikaj lepega, skoraj lahko rečem nepričakovano dobrega in popolnega (Prva gazela in Glosa), pokazal pa tudi pre-nekatero senčno stran. Zdi se mi, da je v prid prizadevni resnosti in skrbni ljubezni tako posameznih gojencev kakor tudi vse šole, če se — čeprav samo prizadeven laik — podrobneje pomudim zlasti pri napakah. Najprej spored, bolje izbor sporeda. V pre-teŽrti večini je bil zastopan samo Prešeren. Kakor vsaka stvar ima tudi ta dve plati. 2e res, da mora vsak naš igralec skozi domače pesnike in besedne umetnike, že res, da pomenja Pršeren višek naše besede, res pa je tudi, da je Prešeren zaradi svoje neslutene popolnosti,^ izbrušenosti v izrazu, čustvene razgibanosti božjega odbranca, miselne globine in skoposti v zunanji oznaki tako nesorazmerno težak, da je posebno za začetnika in čustveno manj razgibanega ‘ter miselno manj zrelega preustvarjalca odločno pr^težak. Koliko laže bi se marsikdo izmed gojencev približal kakemu drugemu našemu besedniku in ga polneje, ustrezneje in prepričljiveje podal! S tem pa svojih kakovosti in sposobnosti ne bi nič bolj stavil na kocko, kakor jih je s šibkeje, povrhneje in medleje dojetim Prešernom. Glede načina podajanja se mi zdi potrebno omeniti dejstvo, da je bilo vseskoz čutiti nihanje med recitacijo, igro in deklamacijo. Še več celo! Izrazito pripovedni Povodni mož je bil sorazmerno najbolj igralsko obdelan in zasnovan, — dasi ponekod zelo preprosto in šolsko šablonsko — medtem ko je bilo dramatsko najbolj živahno in razgibano služabnikovo poročilo iz Šoloklejevega Kralja Oidipa nenavadno mrtvo in neplastično. Je bilo to hoteno in namerno ali samo muha naključja? Je krivda v igralskem materialu ali v obdelavi? Če smo kaj smeli zatrdno pričakovati od nastopa, je bita govorna tehnika in skrbnost izgovorjave, o kateri vemo, da je na slovenskem odru že od nekdaj površna in neenotna. Hudo mi je, c}a moram tudi za nastop gojencev, ki imajo študij govorne tehnike že za eeboj, ugotoviti, da zveeto hodijo po starih, že utrtih potih naše izreke. Zakaj tako? Ali je bila v šoli fonetika zanamarjana, ali je bil samo nastop prehitro in premalo skrbno pripravljen? Ali naj se stare napake ree kar v nedogled ponavljajo in dedujejo iz roda v rod? Kdaj nam bo neki zrasel človek, ki bo imel pogum, možno voljo in znanje, da bo suvereno obviadovtd Živo in mrtvo snov, izreko v teoriji in praksi? Naš jezik je barvit in prav 6pričo te barvitosti neskončno živ, raznolik in lep, sposoben ponazoriti vsako čustvo in vsako ubranost. Seveda pa spada k poznanju in obvladovanju jezika tudi ločitev med dolgimi in kratkimi, širokimi in ozkimi, rastočimi in padajočimi samoglasniki! Ob tako izbranem nastopu bi vsaj takih stvari res ne bilo treba ponavljati. In če jih, ni v čast ne gojencem, ne učiteljem! Poudariti pa je le treba, da je bil tudi v te;n oziru Prešeren s syojim starinskim jezikom in gorenjskim narečjem pretežak, zlasti za nekatere. Tudi čustvena, miselna in smiselna obdelava posameznih besedil ni bila vselej najboljša. Tudi' tega je nekoliko kriv izbor, ki je nekaterim stavil prehude zahteve. Po drugi strani pa jo čustveno in miselno enotno uglašeni spored olajšal splošno dojemanje in učinkoval polno in ubrano. Prehudo pa se je ponekod poznal šolnik, ki je celo iz lahkot^ ne Prve ljubezni napravil pretežko zgrabljeno elegično moraliteto. Ta žalobna patina je ponekod že silila v monotonost in maniro (Kam?), ker ne sme in ne more biti v prid izvedbi. Zdi se mi, da pri smiselni obdelavi besedil lahko omenim tudi naj-hujšo napako vseh, ki je bila v nenaravnem seciranju pesmi. Recitatorjem namreč niso zadoščale številne razloke (diereze) in zareze (cezure), ki jih ima sleherna pesem; ne, šli so še dalje in delali včasih kar obupne odmore med besedami, ki po vseh človeških im božjih postavah sodijo skupaj. Drugod zopet so si po kdo ve kakšnih napotkih oddihovali kar v besedah samih, da smo imeli vtis nenaravno počasnega filmskega posnetka. Kje je bilo učiteljevo uho, ki bi vsa j mehanizem sprožilo, če že smiselnega poudarka recitatorju ni moglo posredovati? Zanimivo bi bilo ves nastop presoditi 6 a mo glede na ritem. Zdi ge mi, da bi bil uspeh kaj klavrn. Prenekatero obravnavo rat SUHI zaznamovali 28. junija rekordno vročintf v, zadnjih 50 letih, ko j« toplomer dosegel kar'4-i,S stopinj. Junij tega leta je zaznamoval 12 dfežev-nih dni in samo 27.8 mm dežja. Izredno suh in vroč je bil junij tudi leta (939. Takrat smo imeli te 9 deževnih dni iu 27.5 mm dežja. Pritiskala je suša- Tudi lanski junij je bil reven dežja. V 11 deževnih dneh je padlo le 78.8 mm, torej tudi mnogo manj pod povprečnikom. Letos je junij imel 20 deževnih dni in dosegel veliko količino dežja, namreč 212.1 mm, torej mnogo nad povprečnikom. Bili so v zadnjem desetletju juniji, ki so izkazovali še veliko več mokrote. Tako je bilo leta 1934 v 16 dneh kar 303.5 mm dežja. Takrat so bile velike povodnji. Junij tega leta je odnesel v pogledu padavin pravcati rekord v primeri z drugimi leti. Zelo moker je bil dalje tudi j unij leta 1937. V 18 dneh je padlo 234.5 mm dežja. Druga leta v zadnjem desetletju so juniji izkazali tudi primerne množine dežja, vselej nad 100 milimetrov. , L.etos v prvih šestih mesecih smo imeli 62 deževnih dni in 606-8 mm padavin. Lani v tej dobi 88 deževnih dni, toda samo 426 mm padavin. Iz tega je jasno, da je bilo lansko leto prvo polletje mnogo bolj suho kot letošnje. Današnji številki »Slovenskega doma’ so priložene položnice. Vljudno prosimo cenjene naročnike, da se jih blagovolijo čimprej poslužiti! V zavetišču sv. Jožefa je umrla gospa Frančiška Jalen, roj. Primšar, upokojenka tuk. drž. bolnišnice, stara 89 let. — Pokojnica je bil* ra ati svoječasno znanega zdravnika dr. Franceta * rim-šarja, ki je padel' v prvi svetovni vojni na ruski fronti. — Pogreb bo iz kapelice sv. Jakoba na Žalah k Sv. Križu, danes, 1. julija ob 16. uri (ne ob 14, kot je pomotoma javljeno v današnjem »Slovencu«. S. 8. VATI DINB: KRIMINALNI ROMAM »Toda vi strašno blodite, gospod Salveter,« ga je mirno ustavil Vanče. »Pa tudi v štetju let ste se zmotili, zakaj Sennacherib-bovo delo je pisano v babilonski klinasti pisavi in je skoraj celih tisoč let mlajše.c Resno ga je pogledal in nadaljeval: »Kaj ste delali davi v muzeju?« Salveter je skočil pokoncu, a takoj spet sedel nazaj na stol. * »Pisal sem neko pismo,« je odvrnil s hreščečim glasom. , »Komu?« »Tega vam ne bi rud povedal.« »Čisto razumljivo.« Vanče se je pri tem nalahno nasmehnil. »V kakšnem jeziku pa ste pisali?« Salveter se je nenadno čisto spremenil. Obraz mu je prebledel, roke. ki so prej počivale na kolenih, pa so so mu skrčile. »V kakšnem jeziku?,« je ponovil hripavo. »Čemu pa me to sprašujete?... V kakšnem jeziku pa naj bi bil pisal pismo: v jeziku, ki ga govore bantu-črnci, v sanskritu, v valonščini, ali v esperantskem jeziku?...« »Ne.« Vanče se je počasi ozrl na Salvoii.i. »Nisem mislil na te jezik«, pa tudi ne morda na perzijanščino, malajščino ali na korejščino««! Malo prej sem se spomnil, da ste morda sc-»taljali pismo t. tegipčanskih hieroglifih.« Sali.e_tril.-i3o: »e oči kar razširile. »Počemu, za božjo voljo,« je vprašal s hripavim glasom, »pa naj bi bil počenjal kaj takšnega?« »Čemu? Da, vprav to je tisto, čemu?« Vanče je globoko vzdihnil. »A, vi ste le pisali v egiptovskem jeziku, no res?« »Kako pa vendar pridete na takšno misel?« »Ali vam moram res razložiti?... Zelo preprosta stvar je to! Lahko vam tudi povem, na koga je bilo tisto pismo naslovljeno-Če se prav hudo ne motim, je bilo naslovljeno na gospo Blisso-vo.« Vanče se je pri tem nasmehnil. »Vidite, vi ste navedli tri besede z dozdevnega papirusa, ki si jih niste znali zadovoljivo raztolmačiti, besede: nnkhet, \vash in tema. Na stotine in stotine pa je egiptovskih besed, ki jih doslej še ni bilo mogoče natančno prevesti, in prišlo mi je na misel, zakaj ste morali neki omeniti vprav tiste tri * besede, katerih pomena ne veste, a ki so na drugi strani tako podobne drugim trem besedam, ki so v egiptovskem jeziku običajno v rabi... In potem sem premislil, kaj te tri običajne besede pomenijo. Beseda ankh lahko pomeni »živeč«, beseda was, ki je tako zelo podobna besedi w a s h, pomeni toliko kot »sreča«, kaj pa pomeni beseda tema, pa res ne vem, čeprav nekoliko slutim. Vem'pa dobro, kaj pomeni beseda tem. Pomeni toliko kot »biti končano«. Mi sledite?« Salveter je na široko odprl oči, kakor bi ga kdo hipnotiziral. »In tako sem prišel do zaključka,« je nadaljeval Vanče, »da ste govorili o najbolj znanih oblikah teh treh besedi,' zakaj v drugi, zelo podobni obliki je njihov pomen neznan... In te besede prav gotovo niso čisto slučajne. Res ni treba kakšne posebne duhovitosti, gospod Salveter, da človek znova sestavi vaše pismo, Če ima na razpolago te tri glavne besede, ki pomenijo po vrsti toliko kot: »t i s i i, ki Živi«, »sreča« ali »naklonjena usoda« in »biti končano« Vanče je za trenutek umolknil, kakor da bi imel namen povezati svoje misli. > . »Verjetno ste zapisali v svojem pismu,« je spet spregovoril, da je .nekoga živega človeka* (ankh) .zapustila sreča* (""as), in ste izrazili to željo, da bi se fioložaj, ki je vanj zašel, kmalu ,nehal1 (tem). Imum prav, ali ne?« , . . v . Salveter je še naprej gledal v Vanceja z začudenimi očmi, kakor da ga občuduje. »Iskreno vara povem,« je slednjič odvrnil, »da sem pisal natančno to, kar ste sedaj povedali. Veste, Meryt-Amen, ki pozna hieroglifsko pisavo Srednjega Egipta dosti bolje kakor^ pa jaz, mi je pred davnim časom svetovala, da bi se na ta način nekoliko vadil v tej pisavi. To zdaj dotam že leta in leta. Ona popravlja moja pisma in mi daje nasvete • • • Pozna to pisavo najmanj tako dobro, kakor so jo poznali tisti, ki so s svojimi hieroglifi krasili v starodavnih časih grobove... Davi, ko sem se vrnil v muzej, sem se spomnil, da Metropolitanskega muzeja ne odpro pred deseto uro, in zato mi je nenadno nekaj reklo, naj se vsedem in napišem ono pismo.« »Smolo ste imeli,« je odvrnil Vanče, »zakaj besede, ki ste jih napisali v tistem pismu, bi utegnile ustvariti prepričanje, da ste razmišljali o neki težki odločitvi.« »Vem to!« Salvetru je zmanjkalo sape. »In zato sem se vam tudi zlagal. V resnici je bilo tisto pismo namreč čisto nedolžno... Vem, da je bila to neumflost. a jaz je nisem jemal preveč resno. Odkritosrčno vam povem, da je šlo v pismu za nek sestavek v egiptovski pisavi... ne pa za kakšno pismeno sporočilo.« Obvarujmo se nevarne nalezljive bolezni - griže Griža se javlja zlasti poleti in jeseni, ker si tedaj najlaže z nezrelim sadjem ali mrzlo pijačo pokvarimo prebavila Rožnik bo kmalu minul. Bližajo se vroči in soparni 6ončni dnevi, ko bo dozorelo žito, zoreti pa bo začelo tudi prvo sadje. Ti dnevi nam prinašajo mnogo veselja in zadovoljstva, saj nam odpirajo zaklade božje narave, na drugi strani pa moramo biti prav tedaj najbolj pazljivi, da spravimo in uživamo dobrote narave previdno in pametno. Pred dnevi smo poročali o nalezljivi kožni bolezni carjih, ki so se razširile v nekaterih naseljih na deželi, zlasti v okolici Ljubljane in v logaškem ter kočevskem okraju. Oblast je ukrenila takoj vse potrebno, da se ta bolezen prepreči ter je že do sedaj s pomočjo Higienskega zavoda izvedla že več potovalnih akcij, na katerih ie razkuževala bolnike in rešila mnogo vasi te nadležne bolezni.. Nič manj nevarna oziroma ijp nevarnejša pa je v naši pokrajini griža. Ker je ta lani nastopila v naši pokrajini v primeroma zelo velikem številu in povzročila tudi precej smrti in ker se tudi že letos pojavljajo posamezni primeri te umazane in neprijetne bolezni, je potrebno, opozoriti javnost na nevarnost te bolezni in na preprečovanje iste. Kako se širi griža Griža je nalezljiva bolezen, pri kateri je iztrebljanje zelo pogosto in združeno s silnimi bolečinami v danki. Iztrebki so najprej redki, nato sluzasti, krvavo-sluzasti ali gnojno-sluzasti. Zraven se pojavijo^znaki lažje al težje splošne obolelosti. Griža se javlja zlasti poleti in jeseni, ker si tedaj najlaže z nezrelim sadjem ali mrzlo piiačo pokvarimo prebavila in postanemo s tem dovzetni za grižo. Izvor ali izhodišče bolezni pa je človek, ki je sam bolan za grižo, ali pa je bacilonosec. S posrednim ali neposrednim stikom z njim se širi bolezen dalje v okolico. Tako se lahko razvije tudi epidemija. Bolniki si pri iztrebljanju mnogokrat umažejo z blatom, v katerem so bacili griže, roke. Če «i rok ne umijejo, okužujejo tiste, katerim dajejo tako okuženo roko. Cesto se okužijo tudi tisti, ki takim bolnikom strežejo in pazijo premalo na čistočo. Mnogi bolniki hodijo prve dni bolezni okrog in puščajo odpadke na gnojiščih itd. Tu igrajo pa pri prenosu bolezni veliko vlogo muhe, ki sedajo na okužene iztrebke in sedajo potem na obraz in usta spečega otroka, na kruh, 6olato in druga ži-' vila. Z bolnikovim perilom se lnhkq okuži tudi perica. Bacili lahko pridejo nadalje v vodo, katero pijemo, s katero peremo solato, pripravljamo hrano, umivamo kuhinjsko posodo itd. . Ne oboli pa vsaka oseba, ki pogoltne bacil. Večino bacilov raztopi želodčni 6ok, ki vsebuje solno kislino. Za izbruh bolezni je potrebna tudi nagnjenost k bolezni. Pogosto obole osebe, izčrpane zaradi bolezni, pretežkega dela. pomanjkanja hrane, zlasti pa tisti, ki premalo pazijo na telesno čistočo. Pri razširjanju griže igrajo tudi važno vlogo bacilonosci, ki so mnogo bolj nevarni kot bolniki. ker hodijo okrog. Za grižo lahko obole osebe vseh 6tarosti, od dojenčka do starčka. Griža je bolezen nesnage, širi se najbolj med ljudmi, ki stanujejo v prepolnih in nečistih stanovanjih. Najprej oboli ena oseba ■ v hiši, kmalu za njo pa vse ostale. Iz te sc pa razširi bolezen e pomočjo muh po vasi, po sosed-vaseh in tako nastane kaj hitro epidemija. Kako spoznamo to bolezen Bacili griže pridejo e hrano v debelo črevesje, kjer se naselijo v sluznici, ki oteče, se pokrije z belosivinii kožicami, ki razpadajo. Nato se razvijejo ranice, iz katerih 6e izloča krvava ali gnojna sluz. Doba od okuži Ive do izbruha bolezni znaša pri griži 2^-8 dni. Ob nastopu bolezni se telesna toplina navadno nekoliko zviša. Bolnik je utrujen, boli ga glava, včasih tudi bruha. Pojavlja se ščipanje v želodcu, čemur sledi rahla driska. Blato je prvi dan samo redko, drugače je normalno. Šele drugi dan opazimo v iztrebkih sluz, kateri se kmalu pridruži kri, tako da je blato krvavo-sluzasto. Bolnika žene pogosto, do stokrat na stran v 24 urah. Bolnika zelo žeja. Na mehkem nebu in okoli zob se nabira sluz, ki počasi počrni in se le težko odstrani. Bolnik je silno utrujen in nič ne spi. Po preteku 7—10 dni sc bolezen začne obračati na bolje. Bolečine v želodcu pojenjujejo, iztrebljanje je manj pogosto. Bolnik dobiva počasi tek, vendar traja navadno več tednov, predno se bolnku vrnejo moči. Ranice v črevesju se dolgo ne zacelijo in od časa do časa se pojavljajo bolečine. Griža nastopa v težjih in lažjih oblikah. Po prejšnji svetovni vojni jo bila umrljivost precej velika, v zadnjih letih pa je precej upadla. Zdravljenje in nega bolnikov V vseh težjih primerih je trebn takoj poklicati zdravnika, da ukrene potrebno glede zdravljenja in izolacije bolnika. Ce je potrebno, mora iti bolnik v bolnišnico. Bolnik, ki ostane doma, naj bo v posebni sobi, ločen od ostalih stanovalcev. Oseba, ki streže 1 bolniku, naj si po vsakem opravljenem poslu umi- je dobro roke. V 6obi naj bo posoda z razkuževal-no raztopino. V6e jedilno orodje in posoda naj se po uporabi razkuži. Skrbno je treba paziti na čistočo telesa. Bolnika je treba umiti vsak dan vsaj enkrat po celem telesu, okolico danke pa po iztrebljanju in jo potem namazati z vazelino in na-prašiti s praškom. Dobra je tudi topla sedeča kopel enkrat na dan. Čeprav bolnika močno žene, mu moramo dati čimprej odvajalno sredstvo. Šele po 12 urah nato lahko damo bolniku sredstvo, ki zapira. V težjih primerih da zdravnik serum proti griži. V nobe-| nem primeru pa ne smemo dajati bolniku brez predhodnega zdravnikovega naročila opijeve tinkture. ker se blato v telesu zadržuje in nastopi za-6trupljenje. Bolnik naj uživa le tople jedi. Vsa jedila naj dobiva v majhnih obrokih večkrat na dan. Prve tri dni naj uživa le čaj. ki naj bo malo sladkan. Dnevno naj ga užije do dva litra. Pozneje naj dobi še praženo juho, sluzate juhe, kakao, čokolado in borovničev sok. Mleka vsi bolniki no prenesejo, zato naj se jim ga da v malih količinah, pomešanega s čajem. S štajerskega Smrtne žrtve nesreč. V delavnici državne železnice v Mariboru je po nesrečnem naključju umrl pleskar Valentin Šterban. Bil je iz Nove vasi pri Mariboru. — V Zagorju ob Savi je zahtevala nesreča tri smrtne žrtve, in sicer so se ponesrečili delavci Srečko Vozelj, Jože Oražcm in Ivan Kunst, ki so bili uslužbeni pri gradbeni tvrdki Frolich * Kliipfel. Umrli so v Mariboru: 51 letni slaščičar Ivan Pelikan, 83 letna prevžitkarica Ivana Golia iz Selnice ob Dravi in 70 letna posestnica Rozalija Rebernak s Pragerskega. V Teharjih sta se poročila Franc Podvornik in Terezija Pukmeister. Smrtna, nesreča. 37 letni ličar Valentin Ster-ban se je v državni popravljalni« v Mariboru tako hucjo ponesrečil, da je podlegel poškodbam. Nesreče. Petletni Franc Korošec iz Celja je prišel pod avtomobil, ki ga je hudo poškodoval na glavi in nogah. — V Škofji vasi pri Celju je 64 letna Antonija Jurša na cesti tako nesrečno padla, da si je zlomila roko. — Pri sekanju drv se je 26 letni Stanko Kašuba iz Luč s sekiro usekal v desno nogo in si s tem zadal globoko rano. — Prevoznik Franc Dežman je .peljal pohištvo iz Luč v Ljubno. Nenadoma je padel z voza in obležal z zlomljeno nogo. S kolesa so padli: 15 letna deklica Marija Se-bec iz Studencev pri Mariboru, ki si je zlomila levo roko, 8 letna trgovčeva hčerka Silvija Pezdi-ček iz Ceršaka pri Št. liju v Slov. goricah, ki si je zlomila desno nogo, in 42 letni občinski uslužbenec Karel Pišoren iz Maribora, ki je dobil hude poškodbe na obrazu, na ramah in rokah. Z Gorenjskega Lep starostni jubilej. V Praprečah je obhajala 95 letnico svojega življenja najstarejša občanka Marija Hribarjeva, ki ima največ otrok, saj jih je 13 vzgojila. Občinski komisar in krajevni vodja 6ta ji izročila 200 mark kot dar občine. Ženica je še vedno čila in zdrava. Otroška svečanost je bila prirejena v Kovorju pri Tržiču. Staršem je ob tej priliki govorila okrožna ženska voditeljica Kronthalerjeva iz Radovljice. Otroci so predvajali »Rdečo kapico« ter peli in rajali. Andrej čekada popravlja! Ljubljana, 28. junija 1943. Andrej Čekada, Ljubljana-Sv. Petra c. 16. trgovec, Uredništvo dnevnika »Slovenski Dom« Kopitarjeva ul. 6 Ljubljana. V Vašem c. listu »Slovenski Dom« z dne 28. junija 1943, št. 144, je bil na drugi strani objavljen sestavek: Trgovec A. Čekada in tovariši pred vojnim sodiščem. V kolikor se ta sestavek v prvem stolpcu v tretjem odstavku nanaša na mene, je prinesel dve nepravilnosti, in sicer v prvem stolpcu tretjega odstavka v četrti in tretji vrsti od spodaj sledeče: Andrej Čekada je obtožen zaradi kopičenja blaga, da bi na ta način na trgu povzročil pomanjkanje blaga in dvignil cene, odtegujoč blago normalni uporabi, in sicer v količinah: do 697 kg koruze, 1748 kg usnja, 591 kg izdelanih kož, 252 kg tobaka, 25.000 cigaretnih papirčkov, 4180 kg masti, 95 kg olivnega olja, 10.000 kg kostanjevega ekstrakta in 3278 m manufakturnega blaga. Dalje je obtožen prestopka, ker je opustil prijavo živil, prestopka o zbiranju kož, uredbe o maščobah, tekstilnem blagu in tobaku v smislu uredbe od 24. septembra 1942. Odgovarjajoče dejstvom, se mora ta odstavek v dveh podčrtanih mestih glasiti: Andrej ečkada je obtožen zaradi kopičenja blaga, da li na ta način na trgu povzročil pomanjkanje blaga in dvignil cene, odtegujoč blago normalni uporabi, in sicer v količinah: do 697 kg koruze, 1748 kg usnja, 591 kg izdelanih kož, 252 kg tobaka, 25.000 cigaretnih papirčkov, 4180 kg industrijske maščobe za predelavo kož (nečiščeno ribje olje in degas), 95 kg olivnega olja, 10.000 kg kostanjevega ekstrakta in 1300 m bombažastega blaga za podlogo za čevlje. Dalje je obtožen prestopka, ker je opustil prijavo živil, prestopka o zbiranju kož, uredbe o maščobah, tekstilnem blagu in tobaku v smislu uredbe od 24. septembra 1942. _ J' V smislu čl. 26 in .27 zakopa o tisku Vas prosim, da gorenje popravke objavite v Vašem c. listu v obsegu cit. odstavka pod istim naslovom. Z odličnim spoštovaniem Andrej Čekada. Iz Srbije Rudolf Miitz umrl. V Sirdiji pri Osečini ,v srezu podgorskem (Kamenica) je umrl 17. maja in bil tam tudi pokopan g. Rudolf Miitz, bivši ravnatelj Sirčcve tekstilne tovarne v Kranju. Boloval ni dolgo, vendar je podlegel bolezni, ki mu je že daljšo dobo razjedala zdravje. Doživel je lepo starost 64 let. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v lepem spominu. Zapustil je sina v Zagrebu in svojce na Dunaju. Mašniški jubilej valjevskega župnikarVa- ljevski župnik g. Valentin Bertoncelj je 3. junija praznoval 23 letnico svoje prve maše. Va-Ijevski Slovenci so inu ob tej priliki darovali v spomin dve lepo umetniško izdelani plaketi, ki sta ju izdelala tov- Jakob Gospodaric, ravnatelj meščanske šole v pokoju in blagajnik slovenske koloni je, in Boris Kos iz Maribora. Posebna de-putacija slovenske kolonije ih mladine mu je izročila plaketi. Slavnostni govor je imel pisatelj in kaplan 1z Belgrada g. Joža Vovk. širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Tužnega srca sporočamo žalostno vest, da je umrla po daljšem bolehanju naša ljuba sestra, oziroma teta, gospa Frančiška Jalen roj. Primšar Pogreb bo dne 1. julija ob 16. uri popoldne z Žal k Sv. Križu. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. . V Ljubljani, dne 50. junija 1945. ŽALUJOČI OSTALI Ljubljana Koled »r Četrtek, 1. malega srpana: Jezusova Rešnja, Kri; Oliver, škof; Teodorik, spoznavalec. Petek, 2. malega srpana: Srce Jezusovo; Marijino obiskovanje; Proces, mučenec. Obvestila Ljubljansko gledališče Drama: Četrtek, t. julija ob 18.30: »Skupno življenje«, Red A. Petek, 1. julija: zaprto, j Sobota, 3. jul., ob 18.30 »Skupno življenje«. RedB. Nedelja, 4. juliie. ob 18,30: »Deseti brat«. Izven. Zelo znižan« cene od 12 lir navzdol. Zadnjikrat v sezoni. Opera: Četrtek, t. julija ob 18: »Tiha voda*. Opereta, Red četrtek. ,,, Petek, 1. julija: zaprto. J , Sobota, 3. julija ob 18: »Prodana neveeta«.,yTz-ven. Cene od 28 lir navzdol. > i »♦ /: : < FR.LEVSTIK MARIIN KRPAN Upodobil L OI Z E PERKO Bibliofilsko izdajo opremil Arh. GAJŠEK Kupujte to izredna lepo knjigo, ki bo v kratkem prava redkost SP0RT V nedeljo lahkoatletski nastop i Lahkoatletska zveza v Ljubljani je razpisala za prihodnjo nedeljo dve atletski prireditvi. Posebno pomembna je prva, ki se bo vršila pod geslom »Iščemo nadarjene tekače za tek na 100 m-^Po vsej državi se vršijo vsako leto številna zbiralna tekmovanja novih atletov na tej najpopularnejši E rogi. Izmed 40 tekmovanj se bo vršilo eno tudi v jubljani. Pri tej prireditvi bodo lahko nastopili vsi tisti, ki želijo preizkusiti urnost svojih nog. Namenjena je zlasti začetpikpm, med katerimi je brez dvoma precej skritih nadarjencev. Pravico do nastopa imajo člani Lahkoatletske zveze, pa tudi oni nečlani, ki si preskrbijo začasno izkaznico. LAZ je prepričana, da se bo zglasilo lepo število tekmovalcev in da bo med njimi tudi kaj posebno urnih tekačev,, ki se bodo lahko pozneje vzgajali naprej v športnih klubih. Dva najboljša bosta dobila pravico sodelovanja pri semifinalu velikega tekmovanja za tek na 100 m. Nič manj zanimiva pa bo druga prireditev: društveno tekmovanje žensk. V Ljubljani je sicer pičlo število organiziranih atletinj, srednješolsko tekmovanje pa je pokazalo, da imajo dekleta tudi za ta šport lepe pogoje. Zveza naproša vse one, ki sc nameravajo udeležiti ženskega mitinga, da se prijavijo v pisarni na Bleiweisovi cesti 1 a in da ne čakajo do zadnjega dne. SK Mladika vabi vse člane prvega in rezervnega moštva na sestanek, ki bo v petek ob 8 zvečer v 'prostorih Mladinskega doma. Vse igralce prosim, naj se sestanka točno udeleže, da «e pomenimo glede nedeljskih prvenstvenih tekem. Hermes — lahkoatletska sekcija. Naprošajo se vsi moški lahkoatleti, da se udeleže članskega sestanka v četrtek, dne 1. julija t. L, ob 18.30 v klubskih prostorih na igrišču. — Zaradi važnosti in zaradi tekmovanja na 100 m v nedeljo, 4. julija, prosimo točne udeležbe. — Damski odsek ima ta dan vežbe za nedeljski nastop. Štiri itavbene parcele po 680 m’ v Dobre-poljah poleg župne cerkve naprodaj. Ponudbe: Kmetijsko društvo Dobrepolje. Kolumb odkriva Ameriko »Ugibanja, kolike koristi bi lahko izvlekli iz teh dežel, se jaz ne bom lotil. Gotovo je, visoka kneza, da bi se v teh pokrajinah našle neizčrpne proizvajalne možnosti z velikimi dobički, toda jaz se nočem nikjer preveč zadrževati, ker hi rad raziskal čim prostranejše predele, da bi potem lahko podal Vajinima Veličanstvoma izčrpno poročilo, pa tudi zato, ker ne znam njihovega jezika, ta plemena me pa tudi ne razumejo, niti jih ali kdo drugi od mojih, ki me spremljajo, ne razume. Indijanci, ki jih vozim s seboj, mi pripovedujejo sedaj to, sedaj ono, vse skupaj pa se večkrat medsebojno pobija, zato jim tudi preveč ne ^prjamefn> jter so večkrat poskušali pobegniti. V ostalem pa skbom, če mi bo Bog naklonjen, v teh deželah ogledal, kolikor bom pac mogeh p0fasj j>om spoznal in se naučil tega jezika, da bom v njem lahko podučil može iz svoje hiše, kajti dognal sem, da vsi domačini govore isti jezik.« »Tako bnmo potem začeli ozemlja izkoriščati in se komo lotili posla, da ni pridobili ta plemena za krščanstvo, kar mislim, da se bo dalo izpc jati brez večjih naporov. Ljudje nimajo nobene vere, niti niso malikovalci. Vaši Veličanstvi bosta tukaj zgradili niesth in trdnjave m bosta spreobrnili te rodove.« »Lahko zagotovim Vašima Veličanstvoma, da se mi zdi, da ne bo mogoče pod soncem najti glede rodovitnosti, miline podnebja (ki je na pol vroče, na pol hladno), obilja dobrih in zdravilnih voda boljših krajev. Reke s„ precej drugačne od onih v Gvineji. Hvala Bogu, doslej mhee od mojih ljudi niti najmanj m trpel zaradi glavobola, nikogar ni v posteljo položila kaka bolezen, z izjemo nekega stafčka, ki boluje na žolčnib kamnih in je na tem trpel vse svoje življenje. Pa tudi ta je vstal že po dveh dneh bolehanja. To, kar sem zapisal, velja za vse tri moje ladje.« »In če je božja volja, naj bi Vaši Veličanstvi poslali semkaj izobražene ljudi, ki bi potrdili, da je resnično vse, kar sem bil jaz napisal. Ker sem poprej navedel prostor za zgraditev mesta in utrdbe, primeren zavoljo odličnega pristana in zaradi svoje okolice, tudi za to lahko potrdim, da je čista resnica. Vsekakor ni umestna primerjava med to ali ono pokrajino, med ono ob morju Naše Gospe, in ono, ki se na njej sedaj nahajam, kajti tukaj morajo biti v notranjosti številna naselja z velikanskim številom prebivalcev in s pridelki velikega pomena. Tukaj, kakor tudi v vsaki doslej odkriti deželi bi si krščanski svet lahko uredil donosno trgovino, predvsem pa Španija, kateri naj bi bilo vse podrejeno. Pravim, da Vaši Veličanstvi ne bi smeli dovoliti, da bi sc tukaj naselil tujec, ki ni kristjan, kajti temeljno načelo našega podjetja je krščansko: Zanj smo sc odločili v slavo krščanske vere in zato nihče ne sme priti v te kraje kakor edinole dobri kristjani.« (Kolumb meri tukaj v prvi vrsti na j ude, katere so iz Španije tedaj pognali, prav tako pa sc v svojih zapisih večkrat obrača proti tako imenovanim novim kristjanom, to je proti judom, ki so se dali prekrstiti.) Potem je Kolumb krenil po reki navzgor 111 ugotovil, da je imela več rokavov, obvozil pristanišče, odkril nekaj prijetnih gozdičev, ki so bili kakor ljubek vrt, in zapazil domačinski čolniček, ki je bil izdolben iz enega samega debla in velik kakor roparska dvanajstvcselska ladja, pokrita pa s spleteno streho in velikimi palmovimi listi, da nista mogla do nje niti sonce niti dež. Kolumb pristavlja, da bi bil ta kraj najbolj primeren za zgraditev trga ali mesta ter utrdbe, ker je tukaj dobro pristanišče, dobra voda, ugodna zemlja, prekrasna okolica in veliko lesa. Sreda. 28. novembra. — Ves dan je deževalo, nebo pa je bilo močno oblačno. Zato se je Kolumb, ki bi sicer rad z jugozahodnikom obvozil vso obalo, obtičal v navedenem pristanišču, kajti bližnje okolice si še ni bil dobro oglcdaL Mornarji so odšji nn suho, da bi oprali svoje perilo, nekateri od njih pa so šli še malo naprej in se prebili do obsežnih naselij. Vse liiše so bile prnzne, kajti prebivalci so .pobegnili. Po povrnt-ku so jo ti mornarji mahnili v drugo smer ob obrežju neke reke, ki je bila globlja in večja od tiste, na kateri so stale ladje. Grozne najdbe. Četrtek, 29. novembra. — Ker je še kar naprej deževalo in je bilo nebo prepreženo z oblaki in meglami, tudi danes niso odrinili od brega. Nekateri mornarji so jo mahnili v neko vas na severozahodni strani, toda v hišah niso našli niti ljudi niti česa drugega. Ob cesti so naleteli na nekega starca, ki se pred njimi ni mogel umakniti. Prijeli so ga in mu rekli, da mu ne mislijo storiti nič žalega, temveč so mu dali nekaj drobnih stvarc v dar in ga izpustili. Kolumb bi ga rad videl in z njim govoril, da bi ga oblekel in dobil od njega podatke, kajti močno ga je zanimala sijajna lega, posebnosti in prednosti, ki jih je imela ta pokrajina za naselitev. Bil je mnenja, da je dežela gosto naseljena. Mornarji, ki so stopili v eno izmed teh hiš, so našli kos voska, katerega je Kolumb vzel, da bi ga pokazal kralju in kraljici. Zapisal je, da se morajo tam, kjer se nahaja vosek, dobiti tudi drngi dobri pridelki. V neki drugi koči so našli mornarji človeško lobanjo v košarici, ki je bila poveznjena v neko drugo košaro, ta pa obešena na kol. Ker so bile te koče tako razsežne, da so lahko sprejele vase veliko ljudi, je Kolnmb domneval, da je tista lobanja od trupla pradeda družine in da so vsi njegovi potomci stanovali v takšni prostorni koči. Petek, 30. novembra. — Niti danes ni bilo mogoče razpeti jader, kajti vlekel je vzhodnik, ki je bil nasproten smeri, v katero je Kolumb mislil kreniti. Navzlic temu pa je poslal na suho osem dobro oboroženih mož, z njimi dva Indijanca, da bi pregledali notranjščino vasi in mu prinesli potrebna poročila. Srednji brat se je bil s križ pot ja ob cvetoči lipi napotil po srednji poti; na zelenem Pohorju je nekaj let lesooal in droaril ter hlapčeval zdaj pri enem. zdaj pri drugem kmetu. Kot hlapec ni bil nikdar zadovoljen s službo, prav kot noben gospodar ni bil zadovoljen z njegovim delom. Še najraje je splavaril; kadar si je narezal dovolj lesa, desak in plohov, je mrko krmaril in plovil svoj splav po deroči Dravi. 44. Ko je splav prodal tam dol nekje v hrvalski ravnini, se je vračal peš ob domači reki navzgor. Pa pride mimo Maribora na limbuški grad; mlado in lepo graščakinjo povpraša za delo in službo. Ona ga je hladno ošvrknila in malomarno vprašala, kaj da ume delati. Odgovoril je, da je hlapčeval, lesoval, oglaril in splavaril; da ni takega dela, ki bi se ga ustrašil! 45. Z daj se mu 'je limbuška graščakinja zapeljivo nasmehnila in veselo rekla. »Če si delal na pohorski planini in vozil splave po Dravi, potem si vajen gozda prav tako kot rekel Če si pa hkrati še tako pogumen, kot praviš, potem si kar pravi; zakaj prav takega hlapca iščem! — Zalo te sprejmem v svojo službolt Hladno ga je motrila in merila od nog do glave. »SLOVENSKI DOM« izhaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič, vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6. Telefon 40-01 do 40-05. Mesečna naročnina 11 lir, za tujino 20 lir. — Posamezna številka 50 cent Naš »Quo vadiš« - v knjigi Zatrdno ni doslej še noben listek v »Slovenskem domu« bil deležen take pozornosti in takega odobravanja pri bralcih kakor »Quo va-disc, naš roman v slikah, ki smo ga pred kratkim končali. K temu uspehu je nedvomno pripomogla privlačna in vedno zanimiva zgodba s svojim zgodovinskim ter kulturnim ozadjem, še bolj pa mojstrska slikovna oblika, ki io je zgodbi dal mladi umetnik Jože Beranek, ki se je zaradi svojega risarskega in kompozicijskega mojstrstva ter zaradi zgodovinsko zvestega obrisa, ki ga je dal svojim risbam, prav s »Quo vadisom« zmagovito uveljavil pri občinstvu, pri umetnikih in pri kritiki. Skratka, »Quo vadiš« je^ v našem listu doživel uspeh, kakor mu pri-tiče, tudi če ne upoštevamo, da je poleg »Žalosti in veselja« — to je bil prvi slovenski roman v slikah — delo domačega umetnika. Že ko je roman izhajal, je mnogo naročnikov in bralcev spraševalo, če bo delo izšlo v knjigi. Vprašanja in priporočila so se množila, ko je roman nehal izhajati in niso bralci več imeli vsakdanjega prijetnega opravila z izrezovanjem. Zaradi tega velikega zanimanja se e uredništvo »Slovenskega doma« odločilo, da izda »Quo vadiš« v samostojni knjigi, ki bo prva te vrste pri nas in bo po velikosti in vsebini poseben dogodek. Po dobrem premisleku in upoštevaje vse razloge so se založniki odločili, da bo knjiga izšla v omejenem številu izvodov, 'in sicer v glavnem mehko vezana z dvobarvnimi platnicami iz kartona. Majhen del naklade bo vezanih v pol platno, nekaj izvodov pa bo tiskanih na najboljšem papirju in vezanih v celo platno, v obliki izdaje, kakršnim danes pravimo »luksuzne« in »bibliofilske«. Velikost knjige bo enaka četrtini strani »Slovenskega j doma«. Tiskana bo na močnem lesnem papirju in bo obsegala 216 strani samih slik. Ker bomo tiskali le omejeno število izvodov, opozarjamo zlasti naše naročnike, naj st knjigo zagotove s prednaročbo, bodisi pismeno, bodisi osebno, in sicer pri uredništvu »Slovenskega doma«, Ljubljana, Ljudska tiskarna. Kdor bo knjigo naročil osebno, naročilo lahko odda v upravi »Slovenskega doma« v pritličju Ljudske tiskrane na levo. Cene v prednaročbi so naslednje: Navadna izdaja 72 lir, za naročnike »Slovenskega doma« 25 lir. V pol platno vezana izda ja 45 lir. V celo platno vezana izdaja na najboljšem papirju 85 lir. Naročila v prednaročbi bomo sprejemali do 5. avgusta. Dr. Funk o važnosti varčevanja Berlin, 30. junija, s. Ob 125-letnici ustanovitve berlinske hranilnice, ki ima zdaj depozit 2 milijard mark, je minister za nemško gospodarstvo Funk imel govor, v katerem je prikazal važnost prihrankov kot osnovo za boljše socialno blagostanje in za financiranje vojne. Ko je omenjal različne naloge, ki jih opravlja jo ti depoziti v narodovem življenju, je govornik Resnica o »požgani deželi« Nova ureditev poljedelstva je povsem spremenila obličje kmečkih naselij v Beli Rusiji in Ukrajini poi žc Ko so protiboljševiške čete strle srdit so- i vražnikov odpor in začele prodirati v notranjost Rusije, je angleško-ameriška propaganda skušala na vsak način dopovedati svetu, da dežele, ki jih e v Rusiji zasedla nemška vojska in vojske nemških zaveznikov, več let ne bodo pridelale ničesar, ker da so Sovjeti na svojem umiku vse uničili in požgali za seboj. Toda že več mesecev se dolgi vlaki, ki vozijo' skozi deželo Rusinov, Belorusov in Ukrajincev in prevažajo na vzhodno bojišče vojaštvo, orožje in druge za vojskovanje potrebne stvari, vračajo natovorjeni s pridelki teh zasedenih dežela v vojskujočo se Evropo. Kako se je vendar moglo zgoditi to čudo ? Iz Nemčije so v zasedene vzhodne dežele slali kmetijske strokovnjake z nalogo, da »po-gano deželo« spet narede rodovitno. Po njihovi zaslugi so že lansko poletje obhajali na zasedenem ruskem ozemlju »praznik žetve«. V nobenem oziru ta »požgana« dežela ni odpovedala in njeno materinsko naročje nudi vse, skoraj vse. Ponosno raste tam koruza, mogočno se ziblje bogato žitno klasje, zemlja pa dajo tudi še najraznovrstnejše druge sadove. Daje kruha in drugih živil domačemu prebivalstvu in vojski, ki se mudi v teh deželah, mnogo živil pa od tod lahko še izvažajo, ker jih pridelajo več, kakor pa jih sami potrebujejo za svojo lastno prehrano. Ukrajina jo na primer doslej poslala v Nemčijo 4000 vlakov živil, in vsak teh vlakov 'e imel po 50' v&gčmov. Letošnja letina dobro kaže bo pa gotovo vsako leto boljša že spričo dejstva, d"i je ruski mužik spet dobil veselje do dela, veselje, ki ga že davno ni imel več. Pod sovjetsko vlado je bila zemlja državna last. Država jo e razdelila na kolhoze (kolektivna kmečka posestva) in na sovhoze (državna kmetska posestva). Vsako kmečko naselje je predstavljalo en kolhoz. Vsi prebivalci tistega kraja so skupno obdelovali polje, ki je pripadalo njihovi vasi, pridelek pa je pospravila država, ki je dala tudi šeme, gnojila in poljedelske stroje. Čeprav je kmet garal na polju kot črna živina, vendar ni dobil več ko 8, kvečjemu 12% pridelka^ ali z drugimi besedami komaj polovico tega, kar bi nujno potreboval za svoje življenje. Člani kolhoza niso smeli imeti niti koščka zemlje, ki bi bila res njihova last, razen tistega malega koščka sveta, ki je bil v neposredni bližini njihovega stanovanja, a tudi tega ni smel nihče prodati ali ga zastaviti. Prehod od skupne k zasebni lastnini A kolhozi so se pozneje spremenili v poljedelske zadruge. Polje so obdelovali kakor prej, skupno, a pod čisto drugačnimi pogoji. Kmetom se ni več zdelo, da so jih oropali za sadove svojega velikega truda, pač pa so dobili toliko, da so lahko spodobno živeli, poleg tega pa jim je bilo tudi dovoljeno, da so dobili v last — ne da bi jim bilo treba plačevati davek — prostor v neposredni bližini svoje »izbe«, ki so jo lahko tudi povečali. Tako si je mužik, čeprav je bilo delo na poljih še vedno skupno, počasi lahko pridobil majhno lastno posest. Prehod iz skupne k zasebni lastnini bo izveden postopoma. Toda tu pa tam je že v teku. Da bi se bolje izkoristili poljedelski stroji in drugo poljedelsko orodje, so orali in sejali kolektivno, dočim je vsa druga dela na polju, ki so mu ga zaupali, opravil kmet sam. Tako je kmet počasi dobil spet veselje do dela na polju in se je v njem znova rodila ljubezen do zemlje. Nova ureditev na polju kmetijstva je spremenila obličje kmečkih vasi v Beli Rusiji in v Ukrajini. Po poljih, hlevih, pri kokošjereji in drugod je nastopilo povsem novo življenje. Povsod je mužik vesel in pouocan na ovoje delo, £iga.» »adove bo odslej smel uživati sam in njegova družina. (»La Domenica del Corrierec) poudaril, kako prihranki pomagajo, da ostane kupna moč tržišča nedotaknjena, ter po skrbni politiki zaslužkov in fiskalnih dohodkov okrepijo pobudo, ki jo ima denar v izdelavi. Minister je ob zaključku dejal, da se vojni stroški ne dajo kriti samo z dohodki, ki potekajo iz davkov, in da je štednja zato postala potreba, ker se po njej skrči obtok bankovcev na najmanjšo mero ter se preprečuje nevarnost inflacije. Nov odličen nadomestek za bencin Iz Madrida poročajo: Po večletnih raziskovanjih je vojni kurat Lorenzo Marin iz Malage izumil nov, kemično povsem čist.plin, ki ga je mogoče hraniti tudi v posodah. Pravijo, da je to odličen nadomestek za bencin. Uporablja se lahko tudi za pogon avtomobilov, Poskusi so pokazali, da ta novi plin razvija 7.500 kalorij, prav tako kakor bencin. Možno ga je uporabljati prav tako tudi za razsvetljavo in gonilno silo. Razmerje med letalskimi izgubami na Daljnem vzhodu Tokio, 30. junija, s. Z zadnjimi letalskimi izgubami, ki so jih Japonci zadali nasprotniku na Avstralijo, je japonsko letalstvo spet potrdilo svojo uspešnost ter povišalo razmerje med nasprotnikovimi in lastnimi letalskimi izgubami na 10 : 1. Od decembra 1941. do aprila 1942. je na vsako japonsko izgubljeno letalo prišlo 8.5 nasprotnikovih, od maja do avgusta 1942. 1 japonsko na 3.5 nasprotnikovih. Od septembra do decembra 1942. 1 japonsko proti 6 nasprotnikovim, od januarja do aprila letos 1 japonsko na 8 nasprotnikovih. EIAR — Radio Ljubljana Četrtek, 1. julija: 7.30 Operetna glasba. — 8 Napoved časa; poročila v italijanščini. —• 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Napevi in romance. — 13 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.25 Prenos za Nemčijo — italijanska glasba. — Klasični orkester vodi dirigent Manno. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — Pisana glasba. 15 Poročila v slovenščini. — 17 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 17.15 Orkester vodi dirigent Angelini. — 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Politični komentar v slovenščini. — 20 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 20.20 Pripombe k dogodkom. — 20.40 Orkester »Armor.ia< vodi dirigent Segurlni. — 21.15 Lahko glasbo vodi dirigent Petralia. — 21.50-Koncert radijskega ^r- Med žrtvami GPU tudi Turki Berlin, 30. junija, s. Listine, ki so jih našli v Smolensku, kažejo, da je med žrtvami GPU tudi turški državljan Hamid Mahed Korknas, ki je služil v poljski vojski kot poročnik. Zajeli so ga na vzhodnem Poljskem istočasno s številnimi drugimi poljskimi častniki in odvedli v koncentracijsko taborišče v Kozielsk. Tam so ga drugi ujetniki prosili, naj bi sestavljal koncentracijski list pod naslovom »Orbis«. Navzlic temu, da je izdajanje tega lista ostalo strogo tajno, je zaplemba nekega izvoda »Orbisa« imela za posledico, da so Kork-nasa prijeli in zaprli, ter ga privedli pred ljudskega komisarja v Moskvi. Pri tci priliki je sovjetski stotnik Kuprij izjavil, da je bil Korknas »protisovjetski element« in da zato pač ne bi bilo več umestno, da bi ga še naprej vzdrževali. kestra, vodi dirigent D. M. šijanec. — Operna glasba. — 22.20 Koncert sopranistke Ksenije Vi-dali. — 22.45 Poročila v italijanščini. Petek, 2. julija: 12.20 Plošče. 12.30 Poročila v slov. 12.45 Lahka glasba. 13 Napoved časa; poročila v italij. 13.10 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slov. 13.12 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent Šijanec (orkestralna glasba). 13.45 Pisana glasba. 14 Poročila v italij. 14.10 Operna glasba na ploščah. 14.20 Orkester Cetra, vodi dirigent Barzizza. 15 Poročila v 6lov. 17 Napoved časa.; poročila v italij. 1715 Koncert kitarista St. Preka. 17.35 Prenos za Bolgarijo. 19 »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Leben. 19.30 Poročila v slov. 19.45 Politični komentar v slov. 20 Napoved časa; poročila v italij. 20.20 Radio za družino. 20.05 Orkester »Armonia«, vodi dirigent Segurini. 21.40 Koncert mezzosopranistke Elze Karlovčeve. 22.10 Lahko glasbo vodi dirigent Petralia. 22.45 Poročila v italijanščini. Skrivnosti z nevidnega bojišča Vohunski spomini it prve svetovne Tojne 14 Oči m a d a m e Butterfly. Ko sem med svetovno vojno delal v vohunski službi svoje države, sem spoznal dosti tovarišev, od katerih je sleherni imel za sabo kaj pisano življenje, spominov pa toliko in takih, kakor jih more imeti samo vohun, ki je vajen gledati zgodovinsko ter politično dogajanje od zadaj, tako, kakor je v resnici, ne pa tako. kakor ga prikazujejo šolske knjige. Dejal bi, da je od vseh tovarišev, s katerimi sem skupaj služil, bil Leopold Wetzer tisti, ki je imel za sabo najzanimivejše in najbolj fantastične prigode. Redkokdaj se jc zgodilo, da je začel pripovedovati, toda kadar je začel, smo strmeli celo tisti, ki smo tudi že imeli nekaj za sabo. Zaradi tega sem kar zadovoljen, ko sem pred kakim mesecem dni na neki angleški železniški postaji, kjer sem čakal na vlak za London, dobil Wetzerja. Takoj po pozdravu sem videl, da čaka prav tisti vlak kakor jaz. Mahnil sem ga torej po rami in vzkliknil: »No, to pot mi torej ne boš ušel. Dve uri se bova vozila skupaj in ni pes, da me ti ne bi znal kratkočasiti!« Bil sem zares vesel, da sem ga po IHo ve kolikem času spet srečal- Razen tega sem se tedaj že bavil s svojim novim poslom, namreč z zbiranjem zanimivih prigod, ki so jih moji tovariši doživeli med svojim službovanjem. Zaradi tega sem \Vetzerja pri priči nabodel: »Rad bi slišal najzanimivejši doživljaj iz tvojega službovanja. Zdaj se bova dve debeli uri vozila skupaj. Nikdar torej ne boš imel lep- še prilike, da me osrečiš s čim takim, kakor pa jo imaš zdaj.« Wetzer se je zakrohotal nad mojim domislekom, kakor da je ne-zuansko smešen. Odgovoril mi je: »Jaz sem še v službi, dragec. Zaradi tega veš, da ne morem in ne smem pripovedovati prav ničesar, pa če bi mi oblake zgrnil.« * Vozila sva se že dobrih deset minut in vseh teh dobrih deset minut sem prijatelja prosil, naj vendar ne bo neusmiljen in naj mi pove kako zgodbo, ki je že stara in zaradi katere mu nihče, niti najstrašnejši predstojnik ne bi mogel nič, če jo izda. Branil se je trdovratno, toda nazadnje je le odnehal, tako vztrajen in siten sem bil. Naslonil se je na blazine v vozu ter začel: »No, naj bo. Ne maram, da bi kuhal rilec nad mano, zato ti bom ustregel. Ne vem, če bo to ravno najzanimivejša štorija, a _ zabičati ti moram nekaj: .če jo boš zapisal in morda celo kje priobčil, bodi previden, zakaj gre za dogodke, ki so precej novi in marsikomu šo v dobrem spominu ...« ] Obljubil sem mu vse, kar je hotel, on pa je nadaljeval: »Bilo je nekaj let pred svetovno vojno. Prigodo, ki jo sam imam za najzanimevjšo v svojem življenju, sem doživel tisoč in tisoč milj daleč od tod. Službeno so me bili namreč poslali y neko zakotno pokrajino na Kitajskem, kjer so se tedaj odigravali dogodki, o kalerih je naša vlada za vsako ceno hotela imeti čisto jasno sliko. Naloga, ki so mi jo zaupali, je bila od zlodja težavna sama po sebi. ker sem pri njej imel posla s Kitajci, to jc z ljudmi žolte polti, med katerimi je sleherno vohunsko delo velik križ. Hočem reči, da se človeku našega plemena le redkokdaj posreči, da vtakne nos v skrivne zadeve teh rumenjakov. Oviri pri tem sta sicer samo dve, toda obe sta res strahotni. Prva jo rumena barva njihove polti, druga pa njihov čudni jezik, ki se ga je nam skoraj nemogoče naučiti toliko, da bi razumel kaj v^č kakor tisto, kar nam Kitajci hočejo sami povedati. Pa bi se preoblekel in preobličil v Mongola, boš dejal. Na to v pravem vohunstvu niti misliti ni moči. So namreč reči, ki se kar verjetno in lepo slišijo v romanih, sicer pa... Kar se pa jezika tiče, si res lahko glava in pol, pa si betico morda temeljito napolniš s Konfucijevo žlobudravščino. A ni ie lobanje, ki bi držala toliko, da bi vanjo lahko spravil vsa narečja, kar jih Kitajci govore. Kadar sem torej imel službenega posla ondi, sem si skoraj zmeraj moral pomagati z zaupniki, ki sem jih dobil ali najel med Kitajci samimi. Ta načiu je precej drag, uspehi pa so skoraj vedno ničevi, navadno pa celo porazni... Torej si lahko misliš težave, s katerimi sem se otepal, ko so mo poslali tja. Težave so bile hude zlasti zaradi tega, ker sem imel ua-logo »poslušati«, to je vohati za tem, kaj se ondi plete in kakšno je razpoloženje različnih kitajskih političnih skupin, zlasti tistih, ki so delale naskrivaj. In teh ni bilo malo. In ker se mi je navzlic temu posrečilo izvesti načrt, ki sem ga bil zamislil in ki se mi je zdel odličen, sem se sam sebi začel zdeti tič.. • Če hočeš zadevo prav in dobro razumeti, se moraš spomniti na ma-dame Butterfly, tisto iz opere. Bila je sicer Japonka, pa je moja zadeva na las podobna tisti iz opere, seveda, kar se nekih zunanjosti tiče... Morda si razumel, za kaj gre. V zgodbi je nekaj ljubezni, pa dosti bolesti — kakor v tisti operi. Tudi jaz sem v onem kitajskem mestu dobil syojo Butterfly: majhno, drobno, lepo in do ušes zaljubljeno Kitajko in se z njo poročil. Ta moja ženičica z obrazkom kakor iz najdražjega porcelana je postala moja najdragocenejša pomočnica ter liajzanesljivejša zaupnica. Nekaj zaradi tega, ker me je imela rada, nekaj pa, ker je pripadala spremstvu neke zelo vplivne kitajski osebnosti, za katero sem sc moral prav posebe zanimati. . Tn tako sem s pomočjo svoje kitajske Butterflv lahko nekaj mesecev opravljal kar se da zanimivo in za našo vlado koristno delo. Toda zadovoljstvo mojih predstojnikov je prikipfd° do vrhunca, ko s? mi je posrečilo prepisati in jjpeve-sti neka; zelo zaupnih in skrivnih listin, ki so za našo vlado bile v tisti zadevi odločilnega pomena. Vse to sem mogel storiti seveda samo s pomočjo svoje lepe in do konca zveste prijateljice. Če bi učakal sto let, ne bi nikoli mogel pozabiti tiste noči, ko je moja Butterflv vsa zasopla planila v mojo sobo in mi prinesla tiste listine. Brez besede se mi je vrgla v objem in obračala vame iskreče se oči, v katerih ie gorela strastna ljubezen, močnejša kakor ves strah, ki ga je sirota morala prestati. Nikoli prej nisem videl, kako čudovite oči ima. Tiste oči... Nikdar jih ne bom mogel pozabiti. Zakaj, boš’-realu vidci. (Dalje.)