Razne stvari. Iz domačih krajev. Anton Martin Slomšek. V ponedeliek dne 26. novembra bo poteklo sto let, odkar se je narodil prosluli mož v kmečki hiši na Ponikvi. Spodnji Štajar je priredil letos zares mnogoStevilne in krasne slavnosti njegovemu spominu na čast. Da bi le tudi Slomšekov duh vedno bival med štajerskimi Slovenci! — Sijajno SlomSekovo veselico priredi dne 25. t. m. slovenska čitalnica v Mariboru v veliki dvorani Narodnega doma. Udeležba obeta biti ogromna. Saj pa je tudi program jako vabljivo sestavljen. Vstopnina je izvenredno nizka. Vstopnice se dobe 24. in 25. t. m. v prodajalnici g. Dolenca, in 25. zvečer pri blagajni. Začetek točno ob 8 uri. Narodna kandidata dr. Ivan Dečko in Hugon vitez Berks skličeta volilna shoda narodnih volilcev v nedeljo dne 25. t. m. dopoludne v Sevnici, popoludne ob 4. pa v Brežicah v Narodnem domu. V Mariborn je pri volitvi občinskih odbornikov v 3 volilnem razredu zmagalo vseh deset socialdemokraških kandidatov. Med izvoljenimi socialdemokrati se nahaja tudi učitelj Stiebler, katerega nameravajo socialdemokrati postaviti na županski stolec, ako si tudi v drugem volilnem razredu pridobijo vsaj šest mandatov, kar močno upajo. Mariborski nemški očetje sedaj potrti hodijo po mestu ter premišljujejo svoje občinsko-politične grehe, ki so jih vrgli ob tla. Božati protestantizem, nagajati Slovencem, povdarjati nemški značaj mesta, a pozabljati na občinski blagor, to so znali, drugo pa ne. Kake čudeže bodo sedaj socialdemokrati delali, to je drugo vprašanje. Socijaldemokrati so za slovenske volilce izdali posebno agitacijsko knjižico z napisom: >Miha, pri nas v Avstriji je vse narobe!« Res, a če bi prišli kedaj socialdemokrati na krmilo, potem šele bi bila zmešnjava. Sicer pa so dosedanjo zmešnjavo v Avstriji naredili in zakrivili botri socijaldemokracije, liberalci. V knjižici seveda vse zamolčijo, kar je senčnega na socialni demokraciji. Niti tega si ne upajo povedati, da so njih glavni voditelji judje, torej somisljeniki onih ljudi, ki so največ hudega prizadeli kmetom in delavcem. Kmetje, ki nočejo ničesar slišati o delitvi in delavci, ki nočejo družabnega reda prevreči s silo, ampak postavnim zakonodajnim potom, ne bodo volili rudečih. »Rudečih nočemo voliti, tudi L. Kresnika ne!« Sv. Martin na Paki. Dne 16. t. m. so se tukaj volili volilni možje za IV. in V. kurijo. Izvolili so se sami zvesti in odločni pristaši Žičkarja in Berksa. V Obrežu pri Središču sta izvoljena volilna moža za Zičkarja v peti kuriji, za dr. Ploja v četrti kuriji. Volilni vspehi. Izvemo Se: V Mozirju Je izvoljenih 5 volilnih mož, ki bodo glasovali za Žičkarja. V Rečici je izvoljenih 5 volilni mož, ki stojijo zvesto za Zičkarja. — V Breznem—Št. Ožbaltu v dravski dolini so volitve volilnih mož izpale ugodno za narodno stranko. Živiol V Konjicah bo v nedeljo, dne 25. novembra ob 3. uri popoludne imel g. prof. Robič volilni shod. K tem shodu so povabljeni volilni možje za 4. in 5. volilno skupino. Tisti večer bo tudi »kat. delavsko podporno društvo« v Konjicah zborovalo. lmenovanje. Poštnim nadoskrbnikom v Mariboru je imenovan Hipolit Ott. Slovenski prosilci so bili potisnjeni v stran. — Poštni oficial mariborski Maks Krischan je postal poštni oskrbnik v Ptuju. Ravnatelj deželne prisilne delavnice Vincenc Skodler je stopil v pokoj. Na to mesto spada mož, zmožen tudi slovenskega iezika. V Zdolah so obhajali 251etnico župne cerkve, odkar je bila v sedanji obliki pozidana in posvečena. Sv. Benedikt v Slov. gor. Občni letni zbor in veselico priredi bralno društvo pri sv. Benediktu v Slov. gor. v nedeljo dne 25. novembra z naslednjim sporedom: I. Nagovor predsednika, poročilo tajnika in blagajnika, volitev novoga odbora in vplačevanje udnine. II. »Lurška pastarica,« izvrsten in ginljiv igrokaz s petimi dejanii. Igrale bodo same koiečke deklice okoli 20 vseh skupaj. Vprizorilo se bo tudi h koncu ravno za ta večer od Lendovšeka prirejeno »Slomšekovo rojstvo.« Akoravno je zanimanje za to veselico že sedaj zelo veliko, vendar še posebej vabimo tem potom vse svoje drage in blage prijatelje sosedne in domače k prav obilni udeležbi. Kdor hoče videti kaj izvanrednega lepega, ginljivega ter se zajedno naučiti kaj koristnega, lepa prilika se mu ponuja za to v nedeljo pri sv. Benediktu, ko bo bralno društvo pokazalo, kaj se da doseči z druženimi močmi v jednem letu. V veliki občini Ščavnica, ki spada pod gornjeradgonski okraj in katera je razdeljena po župnijah Sv. Peter pri Radgoni, Negova, sv. Ana in večji del sv. Benedikt so z ogromno večino premagali Bračkijance sami naši in sicer štirje volilni možje, ki bodo kakor skala trdno stali za Zičkarja in Ploja. Bračkijanci so sramotno pogoreli. Občini trg Šmarje pri Jelšah podelili so se novi živinski sejmi, in sicer za dan 20. marca, 21. junija in 17. avgusta vsakega leta. Slovenski šolski Matici je pravni obstanek zagotovljen. Ob Božiču se bo vršil prvi občni zbor, na katerem se bo društvo sestavilo. Sedaj je torej potreba, da se v obilnem številu priglašajo udje. Glavna naloga društva je, pospeševanje vzgojeslovne književnosti. Pristopi lahko vsak, komur je mar prospeh slovenskega šolstva. Letnina znaša 4 K. K pristopu se je prijaviti pod naslovom: G. Andrej Senekovič, c. kr. ravnatelj v Ljubljani. Iz Noveštifte pri Gornjem gradn. Pri nas smo mirni ljudje, za katere se svet ne zmeni veliko, ki pa tudi sami le raalo občujemo s svetom. Vse radi z voljo prenašamo. Zadnje čase se nam pa le marsikaj nekam čudno vidi. Kar se je namreč pričel volilni boj med Žičkarjem in Hribarjem, udje naSega bralnega društva ne dobijo nič več v roke »Sl. Gospodarja«, na katerega je društvo naročeno. S čudovito doslednostjo se zgubi vsakokrat ta nam priljubljeni Iist, a s tem večjo natančnostjo in goreCnostjo se ponuja druStvenikom »Domovina«. Radi bi znali, čemu vse to početje? Jeli tudi to nasledek zborovanj na Ljubnem? Hočejo se li tako ljudje dobiti za Hribarja, da ne zvejo ničesar, kar govori za Zičkarja? Iz tega namena sta pač tudi zadnjo nedeljo prisla k nam znana agitatorja iz Gornjega grada g. Šijanec in pa >zlata duSa«, ki sta pri Golobu na vso moč priporočevala Hribarjevo izvolitev in prodajala še druge modrosti. — Tako naš dopisnik iz NoveStifte. Tudi iz Kozjega izvemo, da v ondotno bralno druStvo naš list ne najde vsakokrat poti. SomiSlieniki pozor! Radovedni smo, ali bo mariborski frakarski b r i v e c, ki v ,Narodu' napoveduje, da bo začel »maziljencem« »vrezavati tonzure«, sedaj tudi besnel kakor razdivjan dervis ter kričal, da Hribarjevi pristaši napadajo naSo »tvrdko«. Mlad je dovolj, da naredi tudi to neumnost. Ptnjski lisjak wStajerc" se kar cedi ljubeznivosti nasproti slovenskemu kmetu Kadar odpre usta, že pride na dan kak ljubi kmet,* >dragi kmet,« »preljubljeni tovariš« ali kaj enakega. »Štajerc« že ve, akaj mora tako sladko govoriti, kajti hinavec od svojega početka, se boji, da bi sicer naš kmet prehitro spoznal volka v ovčji obleki. Vsa prijaznost »Štajerčeva« nasproti slovenskemu kmetu ni piškavega oreha vredna. >Štaierca« so si ustanovili nemški in nemškutarski trgovci, oni ga tudi širijo in vzdržujeio. »Štajerc« torej ni kmetski list, ampak trgovski list. On zastopa pravzaprav le nemške in nemškutarske trgovce, in če govori za kmeta, }e to le navidezno, neodkritosrčno. Ali še veste, kdaj se je »Štajerc« vstanovil? Takrat ko je naš list navduševal kmete, naj se postavijo na svoje noge, naj se organizujejo, da ne bodo več od nemških in nemškutarskih trgovcev odvisni. Da iz strahu, da bi se slovenski kmet res postavil na svoje noge, vstanovili so si trgovci »Štajerca.« Ali je torej to kmetski list? Kmetje, bodite pozorni! Mnrsko polje. Piše se nam: »Štajerc,* sovražen milemu nam narodu in slov. kmetu, se vedno bolj in bolj širi med našim ljudstvom. Ono si ga sicer ne naročuje, a prinaša si ga iz nemškutarskih trgovin. Vsak ga sprejme misleč: »Ni mi ga trebalo plačati, dobil sem ga zastonj.« A kakose varaš, slovenski kmet! Pa kako drago še ga moraš plačati! Pri blagu, kojega kupis, si dobro zaračuni številko, ki ti jo je navidezno velikodušno daroval. Pomisli, da on lista ne dobiva zastonj, ampak mora za te mnogobrojne iztiske plačati naročnino. Ne bode jo plačal iz lastnega žepa, ampak s pridobljenimi slovenskimi groši! Ne kupujte tedaj pri takih trgovcih, ki Irošijo med ljudi ta ostuden list, da ga ne boste podpirali! Ne sprejmite ga, če se vam vsiljuje, kajti on vam hoče vzeti vaš najdražji zaklad, namreč vero in narodnost! Gostinčarjeva pravda. Minoli petek se je pred najvišjim sodnim in kasacijskim dvorom vršila razprava o ničnostni pritožbi, ki jo je učitelj v Grižah, g. Fran Gostinčar podal zoper sodbo celjskega porotnega sodišča. Isto je, kakor znano gosp. Gostinčarja obsodilo v enomeseSen zapor, ker se ie povodom celjskih demonstracij lanskega leta proti nemškim napadalcem, ki so ga zavratno napadli, branil z revolverjem ter ob tej priliki nekoliko poškodoval nekega Jos. Polanca. Zastopnik dr. Hrašovec iz Celja je utemelieval ničnostno pritožbo s tem, da se ni zasližalo več po branitelju predlaganih prič, katerih izpoved bi bila uplivala na razpravo, ter s tem, da porotnikom stavljena vprašania niso bila zakonita. (čujte!) Zastopnik gen. prokurature, dr. Okretič, je nasproti temu trdil, da bi zahtevane priče ne bile nič uplivale na razvoj razprave in da nezakonito formulirana vprašanja porotnikov niso spravila v zmoto, kar svedoči pravorek, s katerim so porotniki potrdili, da je Gostinčar samo neprevidno ravnal, da pa ni imel namena Polanca telesno poškodovati. Na to je kasaciiski dvor Gostinčarjevo nifinostno pritožbo odbil. Umrla je gospa Jožef a V o š n j a k v ŠoStanji dne 20. novembra v 94. letu svoje starosti. Bila je mati gosp. dr. Josipa in Mih. VoSniaka ter gospe pl. Justenberg in V. Goričarieve in babica dež. posl. g. Ivana Vošnjaka. Ob njenem grobu žaluje zraven gori imenovanih pet otrok, 23 unukov in 19 praunukov. Slovesni pogreb |e bil v sredo 21. novembra. Ranjka je bila vzor pridne gospodinje in dobre matere. Živela je v srečnem zakonu skozi 49 let z g. Mih. VoSniakom, ki je leta 1878 umrl. Zaspala je mirno vsled starostne slabosti, pa bila do zadnjih dni jasnega duha. Duhovniske vesti. Provizorjem v Poličanah je imenovan ondotni kaplan č. g. Fr. Cerjak. Kot kaplan je zopet nastavljen v Šmartinu pri Slov. Gradcu dosedanji tamošnii provizor 6. g. Mihael Šket. — Poličane so razpisane do 27. decembra. Društvene zadeve. Ptujska narodna čitalnica priredi v nedeljo 25. listopada ob polu 8. zvečer Slomšekovo slavnost z govorom, deklamacijo in petiem. Udje in prijatelji se uljudno vabijo. Bralno in pevsko društvo Maribor priredi dne 8. decembra »Miklavžev večer«. Iz Polzele se nam naznanja, da priredi tam v nedeljo dne 25. novembra katoliško bralno društvo svoj letni občni zbor združen s >Slomšekovo besedo« — popoldan ob treh. K obilni udeležbi vabi odbor. V Tinjah se je v nedeljo dne 18. t. m. osnovalo bralno društvo. Osnovalno zborovanje je sijajno vspelo. Natančneji popis zaradi pomanjkanja prostora šele prihodniič. Iz Konjic. Vabilo k občnem zborovanju podružnice sv. Cirila in Metoda v Konjicah, katero se vrSi v nedeljo dne 25. novembra 1.1. v čitalničnih prostorih ob 3. uri popoludne. — Vspored: 1. pozdrav načelnika, 2. poročilo odbornikov, 3. vsprejemanje novih udov, 4. slučajnosti. — Če bi ob 3. uri ne bil zbor sklepčen, vrši se ob 4. uri zborovanje pri vsakem številu udov. — Z ozirom na važnost tega društva prosijo se vsi somišljeniki, da se v čim večjem številu udeleže. — Po zborovanju ob 8. uri v istih prostorih sledi domača zabava s petjem, godbo in plesom. Na veselo svidenje! Odbor. Bralno društvo pri Sv. Juriji ob Taboru v zvezi s cerkvenim zborom priredi v nedeljo 25. novembra popoludne o b t r e h Slomšekovo veselico v društvenej sobi z naslednim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Slavnostni govor. 3. Nazaj v planinski raj. Uglasbil Nedved. Poje pevski zbor. 4. U boj. Uglasbil Iv. pl. Zajc. Poje moški zbor. 5. Deklamacija. 6. Sociialisti, igra v dveh kratkih dejanjih. 7. Kožlovska sodba, burka v enem dejanju. 8. Lahko noč. Poje moSki zbor. Vstopnina: sedež I. vrsta 40 kr., II. vrsta 30 kr., drugi sedeži 25 kr. Stojišče 10 kr. Ker je čisti dohodek namenjen bralnemu društvu, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. Braslovsko pevsko društvo skliče v nedeljo 25. novembra 1.1. ob 9 uri dopoludne svoi VIII. občni zbor v gostilni gosp. Vinko Zrišnik-a. Spored: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Vpisovanje novih udov. 4. Volitev odbora. 5. Razni nasveti. Po sporedu petje moškega in mešanega zbora. Prosta zabava. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor. Za društvo sv. Cirila in Meioda so namesto venca na krsto umrlega c. kr. avskultanta gosp. Frana Osvatiča darovali udje mariborske Čitalnice 28 60 K. Družba sv. Cirila in Metoda razpošilja ravnokar podružnicam poziv, v kterem jih prosi podatkov za izdajo letošnjega Vestnika. V prošnji se pa nahajajo tudi besede, ki so naslovljene na slovenske rodoljubne kroge: Qoižha.s,Ą» Cirila in Meteda prosi vse rodoljube in zlasti svoje podružnice, naj koj zbero vse moči, da družbi, ki je danes na več krajih pogoj našega narodnega obstanka, v_sedanji potrebi prihite na pomoč. ——»^._. rKmetijsko bralno društvo" v Gornji Radgoni priredi v nedeljo 25. t. m. v prostorih g. Osojnika tombolo z mnogobrojnimi in jako lepimi dobitki, ter prosto zabavo s petjem in tamburanjem domačih pevcev in iamburašev. K obilni udeležbi vabi odbor. t Ivana Rotmanova, vrla slovenska žena. »Kdo bo našel močno ženo? Njena cena je kot reči iz daljnega in od zadnjih pokrajin« (Preg. 31, 10.) Tako prelepo opisuje sv. Duh vrednost v čednostih utrjene, močne žene. In taka je bila naSa rajna Ivana, žena posestnika V. Rotmana v Vukovskem dolu, župnije jareninske, ki je po kratki bolezni kot žrtva svojega materinskega poklica Se le v 35. letu svoje starosti dne 12. novembra izdihnila svojo dušo.  Bila je rajna v resnici pobožna žena, ki je svoje verske dolžnosti natanko spolnovala. Iskala je močij za zveto spolnovanje stanovskih dolžnostij pogostoma pri mizi Gospodovi. Nje srce je počivalo v Gospodu, zato je bila vedno vesela. Jako veljajo o njej besede sv. Duha, ki pravi: »Zena katera se Boga boji, ona bo hvaljena« (Preg. 31, 10.) Le pobožna žena se popolnoma zaveda imenitnosti materinskega poklica. Tako tudi rajna Ivana. Z vsem žarom materne svoje Ijubezni je ljubila otročiče svoje in v njih nežna srca je že od početka vcepljala strah božji in gorečo ljubezen do Boga in doMarije. Otročiči so ji bili največje veselje. Res srečni otroci, ki imajo dobro mater! Znamenita je rajne ljubezen do slovenske domovine in do maternega jezika. Iskrenih, narodnih žen, kakoršnih imajo obilo drugi narodi, posebno naši bratje Poljaki, še Slovenci zelo pogrešamo. V tem oziru je bila Ivana daleč okrog gotovo najbolj zavedna in iskrena Slovenka. Silno rada je čitala lepe slevenske knjige in časnike, »Sl. Gospodarja« je vsikdar že komaj pričakovala. Odkar obstoji jareninsko bralno društvo, je bila vedno njegova zvesta članica in podpornica. Večkrat je z velikim vspehom celo sodelovala pri glediščnih igrah tega družtva. Če je bilo treba ob slovesnih prilikah kakega nagovora, posebno še v imenu žen, bila je za ta posel vsikdar izbrana rajna Ivana. Gladko in milo ji je tekla slovenska beseda, ko je izvrSevala tak časten posel. Sama iskrena narodnjakinja je želela, da bi tudi njeni hčerki postali njej enaki. Rekla je večkrat: »Če mi da Bog še nekaj časa živeti, si hčerki svoji vzgojim v navdušeni Slovenki. Da bi ta cilj tem lažje dosegla, si je prva izmed jareninskih žen omislila prelepo knjigo za slovenske matere: »Materino delo za Boga in domovino«. Iz te knjige je zajemala navdušenosti za svoj prelepi poklic. Ta knjiga pa ludi zasluži, da bi jo čitala in se po nienih naukih ravnala sleherna slovenska mati. O naših narodnih zadevah je bila kaj dobro poučena. Iz vsake njene besede se je razodevala velika vnema za slovenski napredek. Prijetno je bilo se razgovarjati s to zavedno ženo, saj je bila povsod doma. Da se je vsake narodne slavnosti udeležila ne le v domači župniji, temveč ludi v soseščini, je bilo pri njeni veliki navdušenosti samo ob sebi umevno. Na njo se po vsej pravici lahko obračajo besede sv. pisma: >Razumna žena, dobro poučena duša se z ničemur ne zamenja«. (Sir. 26, 18.) Še eno lepo lastnost rajne Ivane moram povdarjati. Sv. Duh pravi: »Srčna žena svojega moža razveseljuje (Sir. 26, 2.).« Toda Ivana s svojo izredno srčnostjo ni samo razveseljevala svojega moža, nego vsakogar, kdor jo je poznal, je s srčnim svojim nastopom vzbudila in navduSila za dobro stvar. Bila je zares srčna neustrašljiva Slovenka. Povsod, tudi med najbolj zagrizenimi nasprotniki se je kazala navduSeno Slovenko. Pogostoma je ob takih priložnostih z vsem ognjem zagovarjale naSe pravice in terjatve. Zares, posnemanja vredna žena! Tudi ob volitvah ni mirovala. Večkrat je s ponosom izjavila: >Ko bi jaz bila mož, stala bi v prvih vrstah naSih boriteljev!« Kogar je videla, vsakega je prigovarjala, da se naj gotovo udeleži volitve, da zmaga slovenska stvar. L. 1897. ob priliki glavne volitve v peti kuriji, se je s svojim možem, ki je bil takrat volilni mož, peljala celo v Marbor, da bi mogla od bliza opazovati volilno gibanje. Le nekaj takih žen nam bi treba bilo po naših občinah, pa bi naša stvar marsikje bila na boljem, kakor sedaj. Rajna je bila torej vseskozi vzorna rodoljubna žena. Navedene čednosti njene, so pa tako odlične, da je vsakdo obžaloval njeno prerano smrt. Obilna udeležba pri pogrebu je pričala, da ni bila rajna čisto navadna žena. Bog daj slov. narodu mnogo tako gorečih, tako srčnih žen, kakoršna je bila Ivana! Naj bi našla veliko posnemovalk med slovenskimi ženami širom domovine naše! Dobra mati, zvesta žena in Slovenka preiskrena bila si Ivana Ti. Bog Ti plačaj dobra dela, naj Ti duša bo vesela tam v nebesih večne dni!