List 4. Kdaj je dobro teleta rediti, in kako jih rediti, da se krave ne poškodovajo in teleta vendar krepko rastejo? Nekteri v svojo škodo terdijo, da v prestopnem letu nikdar ni dobro telet rediti, ker živinčetu prestopnega leta drugi zobje lepo ne zrastejo, temuč med zobmi je vi-diti toliko prostora, kakor da bi zoba manjkalo, to pa ži-vinče kazi, da ni za kupčijo in ne za pašo. Ta je pa skoz in skoz bosa. Kdor ima za teleta dobre kerme, naj le teleta redi, če je tudi prestopno leto, in on se bo v treh ali štirih letih prepričal, da se leto po povednih zobeh ne prestopa. Vsak nekoliko skušen gospodar pa dobro ve, da vročina in muhe tudi močni živini rasti ne pospešujejo, mlade mehke teličke pa na pol zamorijo, torej teleta le kaže rediti, ki se po Mali maši do svetega Jožefa storijo, vse druge v bolj vroči dobi leta je bolje za meso oberniti. Težava je sicer dandanašnji z živinorejo. Vendar tudi reven kmet, ki še nekaj sena ima, že dobi še kje kako kravo v rejo; al on si ravno zavolj mleka in masla ne upa telet rediti, ker mu krava, ako jo tele 10 in 12 tednov sesa, kmalo ob mleko pride; verh tega se mu še pozno poja, ali pa celo tisto leto jalovka ostane. Kmet brez lastne živine, naj potrebniše podpore kmetijstva, tako dolgo na zem-ljišu revšino obira, in si ne ve ne tje ne sem pomagati, dokler ga poslednjič boben požene s praznimi rokami po svetu. Poznam jez živinorejca, ki nima ravno velike kmetije, pa se mu živinorejstvo dobro obnaša. Naj povem, kako on v tej reči dela: Dve kravi se mu obravite, on pusti juničicama po 3 tedne sesati, /daj se mu telet prodati škoda zdi, pa tudi krav je škoda, ako bi se teleta še k njima pušale; on torej veleva krave molsti in po perstu *) teletoma mleko piti dajat'. Počasi se mleko teletoma priterguje in toliko mlačne slane vode **) k mleku priliva. Juničici pa tudi dobivate zraven dobre kerme vsaki dan pest otrobov, in čez 30 mes-cov se že vsaktera teh junic oteli s krepkim teletom. Da bi pa mladih krav teleti ne poškodovale, ju kar nič pod kravi ne pusti, temuč zapove teleti, kakor se na noge skobacate in hočete sesati, vsaktero posebej v suhoten in dobro nastljan hlevček djati, krave do čistega pomolsti in jima pervo mleko po perstu dati spiti. *) Da pa tele perstov ne ogrize, naj se na dnu posode nekoliko bolj pri strani jermenček na vsakem koncu z žebljičkom blizo skupaj pribije, da tako jermenček za kaka dva pavca kviško moli. Tele za jermenček z gobčkom prime, ter željno in urno serka, dokler je kaj v posodi. Posoda, v ktero je jermenček pribit, naj se vsakikrat do čistega pomije; tudi je prav, da se le pol mleka va-njo vlije, in kadar ga tele popije, pa še druga polovica, da mu mleko preveč ne uhaja v nosnice. Posodo, iz ktere tele pije, je treba vsakikrat z rokama dobro deržati, da je tele ne preoberne in mleka ne zlije. **) Ako bi se merzle vode prililo, bi se mleko shladilo, in tele bi ga ne hotlo piti. Kadar se pa mlačne vode prilije, tudi tele pozna, da je mleko slabeje, zato je treba ga nekoliko osoliti, in tele potlej tako z veseljem pije. kakor da bi bilo naj bolje mleko. Pis. Mlademu teletu se skozi 4 dni po petkrat da mleka piti, in če ima krava obilo mleka, se sme vselej nekoliko pritergati; po četertem dnevu se pa sme teletu že bolj obilo dajati in le po 3krat na dan. Kravi se tudi ponudi piti mlačne vode, v ktero se moke ali otrobov potrese, precej ko se oteli #), ker je takrat večidel jako žejna. Zdaj je čas, da ima krava prestopno leto na boljo in bolj obilno hrano, in ako se to zgodi, se ona že v četertem ali petem tednu poja. Po teletu že večidel pervi dan malokdaj ali pa nič ne zamuka in tele se krave še ne spomni. Primerilo se je, da je tele ponoči iz svoje zatvo-rice ušlo, je po hlevu skakalo in kadar se je utrudilo, se je uleglo in čakalo, da je zjutrej zopet pomolzenega mleka dobilo, ker ga samo ni vedlo kje iskati. Kdor tako teleta izreja, on gotovo tudi pri dobri hrani mora od krav mnogo več dobička imeti memo tistega, ki pusti kravo sleči in stolčiti, da je kostnjaku podobna. Ce švajcarske živinorednike vprašamo, in druge, ki se umno z živinorejo pečajo, bodo tudi večidel povedali, da je bolje za kravo, teletu piti dajati, kakor pa da bi kravo sesalo. Prenapeti častivec natornih postav bi utegnil reči , da se to pravi od modrega Stvarnika dane postave zaničevati. V gojzdu tele košuto sesa, dokler se mu ljubi in dokler ona kaj mleka ima. Tako bi se moglo tudi z domačim teletom goditi, da bi se v tej reči natorni postavi zadostilo; ali ravno tako bi se tudi ne smelo nobeno drevesice požlah-niti in noben petelinček ali druga žival ne skopiti itd. Al drugač je to treba umeti. Pri tistih stvareh, ki jih je nam u Bog odločil v rabo, se ne pregrešimo, če jih tako obračamo, da nam bolje koristijo; pri pametnih stvareh pa, ki jih je Stvarnik sebi prihranil v službo , naj človek marljivo pazi, da ne prestopi poljubno natornega reda; ali ravno v tej zadevi je pogostoma narobe svet! LKonee sledi.) *} Nekteri imajo prazno vero, da se krava ne otrebi, če se ji da popred piti, in jo zavolj svoje neumnosti terpinčijo včasi več ur s hudo žejo. Pis. List 5. Kdaj je dobro teleta rediti, in kako jih rediti, da se krave ne poškodovajo in teleta vendar krepko rastejo? (Konec.) Kako se pa tele počuti, če le mleko pije in nič ne sesa? Ako misliš tele za meso prodati, mu ne krati mleka, temuč daj mu ga, kar ga spod krave namolzeš, in tele ne bo nič slabše, ampak včasih še boljše, ker se več namolze, kakor bi tele, ki kravo preveč vtrudi, sesaje dobilo. Ce si pa tele za rejo odločil, je pa gotovo boljše, ga prec odstaviti, ko je na svet prišlo. Zakaj? Zato ker 1. tele samo, od vsake druge živine ločeno, ne dobi ne od krave in ne od drugod škodljive dlake v želodec; 2. ako ima krava že po navadi mastno mleko , in če se ji krepka hrana poklada, je še bolj mastno; to pa je zdravju teletovemu škodljivo. Lahko se pa temu pomaga, ako se kozarec mlačne vode mleku prilije vselej, kader se mu daje piti; 3. začne tele, ker ga krava ne moti, že v 3. in 4. tednu seno z otavo pomešano krepko vgrizovati in tukaj se mu opoldne zamore le nekoliko mleka v osoljeno mlačno vodo pridjati; tudi je dobro, ako se mu odsihmal vsaki dan nekoliko otrobov da. Cez 4 tedne pozneje se mu tudi zjutrej in zvečer nekoliko priterguje mleka in mlačne vode prideva, tako dolgo, da poslednjič med mlekom in nekoliko osoljeno mlačno vodo že tLle skorej nič več razločka ne dela, in bi take vode tudi 8 bokalov požlempalo, kar bi mu pa posčivanje nakloniti utegnilo; zatorej se mu je ne sme preveč dajati, in je treba sčasoma slano mlačno vodo z mer zlo namestovati; 4. tele, ki se tako redi, je tako ješče , da bi človek komaj verjel. Tudi ga nič žalost ne tare in po kravi nič ne javka; kar se pa vselej zgodi, kader se tele pod kravo #) spušča, kjer se, kader se tele odstavi, oba dereta, da ljudem, ki blizo takega hleva stanujejo, ni moč več noči oči zatisniti. Kaj dobro je za tele , da se vsaki dan , posebno, kader je že odstavljeno, pol četertinke ure po hlevu poigra in sprehodi. — Meni znani živinorejec se tako, kakor je tu popisano, v svoji živinoreji obnaša, in če bi on še lOkrat večjo kmetijo imel, bi ravno tako ravnal; zato tudi mislim, da se tisti nikakor ne bo kesal, kteri ptujo skušnjo tukaj z lastno po-terditi hoče. Ni še zadosti živini le s pijačo in hrano postreči, temuč je treba tudi ž njo lepo in prijazno ravnati. Če kak nap rej p o stavljen se ven in ven dere nad svojimi podložnimi in gerdo in nepriljudno reži, so oni kaj radi termasti in nagavi; če učnik z učencom le preveč po očimsko ravna, se učenec lahko zbega in spremini v malopridneža. Pa tudi pri nespametni živini se mnogo mnogo napak najde, kte-rih bi celo nič ne bilo, ako bi se do nje lepše in prijazniše obnašanje skazovalo. Ce je gospodar togotnež, bo on le malo sreče imel pri živinoreji, in če tak gospodar togotnemu poslu živino zaupa, bo ta kmalo pri živini več škodoval, kakor on na leto zasluži. K blagu ali živini je treba vselej krotkega in brezstrastnega posla, ki ima veselje do blaga in usmiljenje z živino. Priden gospodar pa lahko posla spozna, ako mu je mar, kar Angleži pravijo: gospodarjevo oko vola debeli". Skerben gospodar da, posebno kader se živina v hlevu kermi, jo vsaki dan štrigljati in tudi teleta z ojstro kertačo česati, kadar so odstavljene. Ce se živina raduje in se veselo nastavlja in ponuja hlapcu, ko se ji s štrigljom približuje, je to obilna hvala za-nj ; kadar se pa ona jame tresti, nepokojna biti in se umikovati, kadar hlapec česalo v roke vzame, že to spričuje, da bo tak hlapec malo pri živini koristil. Omikane gospe se s svojim kužetom pogovarjajo, jezdec s svojim konjem kramlja, in konj z glavo prijazno kima in se s svojim jezdicom ponaša, da je kaj. Bo le kdo dobremu poslu zameril, če se on lepo pogovarja z nedolžno živinico? Poznam gospodarja, ki je dal junice v redu s štrigljom česati, in kadar so začele pripuščati, je ojstro prepovedal, da ne sme nihče jih po vimenu ošlatovati, dokler se ne ote-lijo. Pri tistih junicah je vime celo malo bilo oteklo , in ker se je vedno lepo ž njim ravnalo , jih je dekla, ko je začela molsti, z rahlo besedo umirila in ni bilo nič sitnosti ž njimi. Nekteri pa svojega živinčeta nikdar ne osnaži, in kadar pervesnica začne pripuščati, jo kmalo ta kmalo uni za vime tipa, misleč, da jo s tem privadi in da se bo pustila rada molsti. Iz tega uzroka pa živinčetu vime oteče, da je groza; nespametni ljudje kravo tepejo, ki zavolj bolečin se ne da molsti in jo tudi poslednjič v spono denejo #\), da se poslednjič te kazni navadi, ter se nikdar drugač ne pusti molsti, kakor če na treh nogah stoji. Včasi pa tudi zvečer dekla pozabi spone rešiti, in jo zjutrej najde na treh nogah stati, kjer čaka, da jo dekla pomolze in spone reši. V takih okolišinah se pač ne ve, komu bi se smel um prisoditi: zarobljencu ali živini ali nobenemu? Križnogorski. *) Semtertje tudi ljudje, kadar mesar po tele pride, mu glavo oskubejo in dajo kravi telečjo dlako med kruhom požreti, da po teletu preveč ne muka. Precudno zdravilo iz vražnih zakladov !! Pis.