I tMll l> !■ 11^ y> 'I li nk/Z-à JP I w / Y-'V^sifP ' .-. / V ' i- %'fì '@L «a / /+ •*, ••■ » Offastfo l'iìpQDskif) '■ sentenršcnilcop XX -1 1987-86 ćtfseKna 3WmtéIjanja;, 3VxJ6fi spisi . . . Onterau ..... poezija............. 9Voxa............. . I)umon.............. ^Cromka, siatislika yvaxalo. . . . . . SlTtt'i'l % Ò ;i •;> 2,9 £4 & ò 5 *1*1 Stcomièljatita J J 'knjižnic* V VIP- V - KRIŽEC NA ČELU V zgodnjem jutru sva nevede drug za drugega - vstopila v cerkvico k sveti maši. Vse okrog mene je bilo čudno lepo in vso to lepoto sem kar vsrkaval vase neve-doč, da jo ustvarja praznično vzdušje mojega srca, ki je bilo nenavadno veselo. Cerkev mi je postajala vse bolj domača, kajti pozornosti mojega duha niso ušle niti najdrobnejše stvari. Na vsakem predmetu sem pustil nekaj dobre volje in vedel sem, da šem oživel, čeprav samo zase. Po maši sva se nasmejala drug drugemu in si voščila srečen dan vedoč, da ga bova krojila skupaj. Odšla sva k njemu domov. Natovorila sva vsak svoje kolo in hotela odriniti. A mati je prijatelja za hip zadržala. Pogledala mu je v oči in ga prekrižala na čelu s palcem svoje materinske roke. Gledal sem, strmel in v moji notranjosti je bilo tako čudno. Presenetil me je ta majhen križec. Povedal je veliko več kot morajo povedati besede. Zdelo se mi je, da mu je mati dala nekaj svojega, da se mu na poti ne bi kaj zgodilo. Prijatelj je pristopil in sedel na kolo, a njegov nasmeh je bil drugačen. Mislim, da je bil tudi malo v zadregi, a oči so mu žarele. CANKAR, ZAKAJ MI VEST OČITAŠ? Prinesel sem s sabo nemir utrujenega duha, naveličanost, bolečino. Srce ni vztrepetalo, ko je zagledalo domačo hišo, ni opazilo roš, ki so cvetele pred njo - slep sem bil za rumene sončnice, ker v meni ni bilo sonca. Tudi razmetani čevlji v veži in kup majhnjih obuval me niso spomnili na življenjski utrip domače hiše, na sestrici, ki ne poznata naveličanosti, marveč le smeh in veselje; ir celo materin glas me je puščal ravnodušnega. "Nimam časa!" Moj zadoneči glas doni po stopnišču, odmeva od sten in se poln neke čudne razdvojenosti vali proti materi - namesto toplega pozdrava. Še enkrat se ponovi njen glas in ponovno odgovori prijazno na moj neprizanesljiv vzklik: "Počakaj vendar!" Kaj res ni slišala tega nehvaležnega glasu, da je tudi tokrat tako svetlo in brez užalostenosti odgovorila in še enkrat prosila, naj ostanem za trenutek. A jaz sem zaloputnil vrata misleč, da delam prav - kajti mudilo se mi je, in sem odhajal z novo bolečino v srcu. ò 3VtJ6fr sptei TI SI TA LUČ SVETA Zavel je mrzel veter. Niti sam nisem vedelaid kod in kdaj. Vrgel je name strupeno brezbrižno meglo. Ovila mi je duha, ga začela stiskati in mu sesati kri. Zagrnila je sonce, nisem več čutilinjegav,ih'toplih žarkov. Iskal sem jasnega neba, a povsod je drgetala le zoprna, umazana bela svetloba, ki je pekla in izvabljala skeleče solze. Otepal sem se hinavskih ostrih konic in skušal razkleniti zadušljive klešče. Spreletavalo me je kot takrat, ko sem padel v bazen in še nisem znal plavati. Z zlobnim smehom je objem popustil. Sivina je izginila, a še kar naprej se je ledeno rogala, kot bi hotela reči: "Vrnila se bom!" Ostal sem sam, bled in izmučen, ves zmeden. Povsod je bolelo, kjerkoli se je kdo dotaknil. Zazrl sem se v plakat pred kapelo : ". . . teden duhovnosti v Stržišču od ... " "Saj to bo že'jutri," sem pomislil. "Škoda, ne morem iti. Zakaj imam ravno sedaj ure za vozniški izpit? Morda bi se pa le dalo!" Naslednji dan sem po kosilu sedel na kolo in brez tuširanja čisto moker prilezel v Strzišče. Po dveh dneh sem odšel domov in se konec tedna zopet vznemirjen vrnil. "Kako me bodo sprejeli?" Grenil me je strah, da se ne bom mogel več vključiti v utrip skupine. Povspel sem se po strmih stopnicah v podstreš- A no sobo, kjer sem imel spalno vrečo. Zagledal sem znane mlade obraze in odkrite jasne oči. Brez posebnih besed so me povabili k svojemu toplemu "ognjišč'". Usta so se mi raztegnila do ušes in nepotrebna bojazen je izginila. Bil sem zopet ecen od členov v verigi. Kakor da sploh ne bi nekaj dni manjkal Zadihal sem zopet svež gorski zrak. Popoldne se je s spokornim bogoslužjem začelo praznovanje srca. Besede samoočišče- • vanja so težko in nerodno, v raztrganih mislih prihajale na svetlo. Nisem si hotel lagati. Po končani spovedi sem se čutil izpraznjenega kot pomita ma jolika,iz katere sem stočil skisano vino. Postavil se- jo pod Božji sod in čakal rujne kaplje. Pozno zvečer sem trudnih oči in misli zlezel vspalno vrečo. Od naslednjega dne sem veliko pričakoval. Bal sem se, da preveč. Kakor .običajno smo se v soboto zjutraj vsi zbrali v skupni sobi. Sledil sem Vinkovemu hripavemu glasu. Zbodle so me besede: "Življenje - priprava na večno praznovanje." Popoldne smo si razdelili delo. Zavrtele so se metle, zapuhal je predpotopni sesalec, hiša se je spremenila v mravljišče. Kavbojke in mikice smo zamenjali s svečanimi oblekami. Umiti lasje so se zopet zalesketali in pisani šopki poljskih rož so zadehteli na prsih. Protu večeru smo skupaj odšli po poti do grape, kjer je prek zelenih skal šumela birstra voda. V prasketajočih plamenih majhne grmade smo nekoliko stran od potoka prižgali velikonočno svečo in dramsko prikazali nekatere dogodke iz Sv. pisma, ki so vsebinsko povezani z ognjem ali vodo. Kljub nekaterim nerodnostim nam je uspelo podati bistvo sporočila. Duhovnik in diakon sta z velikonočno svečo stopila naprej. Mrtvo tišino je presekal glas: "Se odpoveste ... ? Se odpovem! . . . Verujete v Boga ... ? Verujem ...!" Položili smo dlani na vodo in najbližnjemu na čelu naredili križ. V sprevodu smo med molitvijo rožnega venca krenili proti razsvetljeni cerkvici vrh hriba. Kot luč, ki sveti v temi, je šel pred nami svetleč voščen steber. Zaradi spuščajočega se somraka je bila moč simbola tem večja. Nebeški cerkovnik je prižgal brhke zvezde na črnem nebu in tudi svečke v naših rokah so veselo zagorele. Vsak narejeni korak je bil zgovoren odraz s Stvarnikom povezane duše. Povzpeli smo se po kamnitih stopnicah do cerkvenih vrat in vstopili. Zadoni pesem, Bog spregovori po preroku in evangelistu; prošnje brez sramu privrejo iz srca, duhovnik z iztegnjenimi rokami moli in poklekne pred Kristusom: "Glejte, to je Jagnje Božje, ki odjemi je grehe sveta!" Primem posvečen kruh in ga odnesem h ustom. • • • • Kristus zares si me razveselil. Iskrena hvala za te stržiške dni. Ljudje, ki sem jih tukaj srečal so mi pomagali vstati; ob 6 njih sem se učil skromnosti, velikodušnosti darovanja. ■ Rad bi to nadaljeval v vsakdanjem življenju. Ni mi hudo, da se bomo jutri razšli. Dal si mi zaslutiti, da je življenje dar. Ali je lepo ali grdo, je odvisno od mene. Kakor ga bom pač uporabil. Bog ni skoparil, ko je odprl pipo pri svojem sodu in mi natočil. Sveže nedeljsko jutro nas je razteplo nazaj v vsakdanjo dòlino. Življenje se je vrnilo in zapolnilo bolečo praznino v duši. 'Kole. i.. ■ :■ ■ --- • ? PRVIČ Bila je sreda, 12. avgusta. V zgodnji jutranji uri je nemo noč zmotil ropot motorja in v sivo meglo so posvetili žarometi. Tako se je začel tisti poletni dan, ki bi bil sicer dolgočasen, če ne bi bil pristal na tak podvig. Ura se je že bližala šesti, ko so se kolesa avtomobila dokončno ustavila. "Čez štiri ure morava biti na cilju," .me je opozoril gospod župnik, "kar stopiti bo treba." Tako je ostala Pokljuka vedno bolj zadaj. Sprva je pot vodila skozi strm gozd. Nikjer ni bilo nobene skale, ničesar, kar bi me spominjalo na gore. Dobil sem občutek, da je še daleč, preden se sploh začno gore. "Ne bodi nestrpen," sem si rekel, "gore terjajo od vsakega potrpežljivost." Ko sva se bližala koncu gozda, pa so se v višjih predelih, med drevesi prikazale gore. Korak za korakom sva nadaljevala pot, ki se je leno vila po obronku nekega hriba in naju pripeljala do planjave, kjer je bila oznaka za začetek Triglavskega narodnega parka. Okoli planjave so se razprostirala velika melišča - prvi znaki gorskega sveta. Na dnu pa je rasla trava, ki jo je zalival bister potoček. Postajalo je vedno bolj zanimivo, a sem mnenje kmalu spremenil. Ob dvigu po melišču sva se znašla v gosti megli, pa & še'vedno bolj strmo je postajalo. A na vrhu naju je čakalo še eno presenečanje. Nad meglo, ki je ostala spodaj, se je ponudil čudovit razgled - vrhovi gora, obarvani od vzhajajočega sonca. Od tod naprej je postala steza precej enolična in dolgočasna, razgled pa onemogočala jutranja megla. Tako je bilo vse do Vodnikove koče, kjer sem se spomnil, da še nisem zajtrkoval. Tisti jogurt ni bil še nikoli tako okusen kot takrat. Po kratkem počitku sva nadaljevala pot, ki je bila vedno manj meglena. S poti je bilo videti vedno več naravnih lepot, sledov božje stvariteljske domišljije. Vzpona kar ni hotelo biti konec, tako da sem postajal vedno bolj utrujen. Kratki spusti in nato ponovni vzponi so delovali tako, kot če bi otroka dražil z bonbonom. "Neumnež, le čemu sem se podal sem gor? Kaj neki imam od tega?" so se mi pojavljale misli, ko so me noge že močno bolele. Naenkrat pa že kar Kredarica. Vsa izčrpanost in jeza sta minili. Zdaj sem se zavedal, da sem v kraljestvu višin. Bil sem zadovoljen, da sem tu in ne kje drugje. "Ljubim vas, gore, vredne ste truda",sem si rekel in se z očmi sprehajal po njih in spoznayal, da gore zahtevajo ne le potrpežljivosti, ampak tudi vztrajnost in samopremagovanje. Ura je bila devet. Pred kočo je bilo že veliko vernih planincev, ki so se zbrali 9 okoli oltarja. Ob desetih se je pričela slavnostna maša ob 100-letnici prvega Aljaževega vzpona na Triglav, ob 90-letnici postavitve kapele lurške Marije, ki pa je bila po vojni porušena in ob 60-letnici Aljaževe smrti. Sveto mašo sta vodila ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar — prvi škof, ki se je povzpel na Triglav - ter župnik France Urbanija, sodelovalo pa je še skoraj 50 duhovnikov. Maša je bila zelo lepa, na poseben način svečana, obdana z gorskimi masivi. Pri maši se je zbralo kar 550 ljudi, med katerimi so bili tudi znani obrazi : v zboru kajpada Cilka Kavčič, za eno od video-kamer se je držal Marko Marinko, pa tudi naš nekdanji sošolec Tomažič Marko je bil tam. Vreme • nam je bilo kar naklonjeno in ogrevalo je dan s toplim soncem. Med mašo sem pogled večkrat dvignil na Triglav in žalostno pomislil, da ga'danes verjetno ne bom videl, saj je bil g. župnik omejen s časom. No, saj je že Kredarica veliko za en dan. Po maši stopi g. župnik iz koče: "Greva gor!" Od veselja sem dobil svežih moči, da sva se kar podala na vrh. "To je pa'preveč," sem si rekel, "da grem prvič na Triglav ravno ob taki priložnosti." Še nekaj hoje po grebenu in končno - Triglav! "Hic et nune," mi je prišlo kar samo na misel. Spoznal sem nove vrednote, popolno ■srečo, ki jo dobiš, če premagaš lastno breme. Samo uspeh po velikem trudu, ki prinese pravo zadovoljstvo. Ko se oziraš po daljavah, lahko le premišljaš in odkrivaš sebe. Še bom hodil gor; zdravo je za telo in dušo. S Triglava sva se spustila proti koči Planika. Od tam sva se obdana s čudovitim gorskim svetom podala proti Vodnikovi koči. Bil je čudovit dan. Utrujem sem se vračal domov, poln novih doživdtij in spoznanj. Še v postelji so se misli vračale nazaj k Aljaževemu stolpu. Tistega dne sem imel tudi rojstni dan. Triglav, hvala ti za najlepše darilo. Tt OSAMLJEN Lepega poletnega večera mi srce ni dalo, da bi čepel doma in buljil v televizijo. Sklenil sem obiskati svojega prijatelja Mateja. To je zelo dober fant in v marsikateri stvari mi je vzgled. Že od otroštva naprej veliko časa preživiva skupaj in zato ni čudno, da skušava mnoge probleme skupaj razvozlati in najti pametno rešitev. Tako sva tudi ta večer razglabljala o vseh mogočih stvareh. Ko sem se že poslavljal, je Matej rekel: "Še nekaj bi ti rad povedal." Spet sva sedla za mizo in Matej me čisto resno vpraša: "Si se že kdaj počutil osamljenega?" Začudeno ga pogledam in hitro skušam najti primer iz svojega življenja. Toda Matej me prehiti in mi začne pripovedovati: "Veš, do letos nisem razmišljal o tem in se sploh nisem počutil osamljenega. Todaj sedaj opažam, da sploh nimam pravih.prijateljev med sovrstniki. Vsi se me nekako otepajo. Če pridem v njihovo družbo, se pogovor obrne v.drugo smer, ali pa mi dajo na kak drug način vedeti, da ne spadam v njihovo družbo. Sploh me več ne veseli zahajati med nje, ker se bojim novih ran. Saj razumeš, da me to boli? Ni mi lahko. Veliko razmišljam, zakaj sem jim odveč. Bojim se, da sem jim kaj hudega storil. Mogoče pa me nočejo zato, ker ne grem z njimi na žure, plese in vse mogoče zabave. Toda vse to se mi zdi preplehko in brez velike vrednosti. Veš, proti svojemu prepričanju pa ne morem delati." Nato je Matej utihnil. Pogledam ga in vidim njegov obraz otožen in čutim se dolžnega, da mu povem nekaj besed v spodbudo. Zavedam se, kako težko mu je pri srcu . Toda nič drugega ne najdem, kot da mu priznam, da se tudi sam počutim včasih osamljenega, ko pridem na počitnice. Oba sva utihnila in odgovora nisva našla. Tako ostaja nama in vsem najinim sovrstnikom nerešeno vprašanje; "Zakaj se čutimo osamljene?" Crw\ 0 A 4 v N 1 C A 3 L 1 P /•“N V A 3 PO L /^S A 3 UGIBANKA je izpolnjevanka, pri kateri iz štirih pojmov dobimo še èn pojem iz istega področja, kot so ostali. Številka ob besedah povedo, koliko črk imajo posamezni pojmi skupnih z rešitvijo, do katere prideš z logičnih sklepanjem. Primer: AŠKERC 4 TAVČAR 3 TRDINA 3 ANDRIC 3 Rešitev:CANKAR i'š&* in "J-//: -=S'- -f -. V '< V ; '•' i- S€5 m Latte*-StMoM zWAWK ZA očč£>nE l>0L£2rJ' CR£pA ìcleòul / A'£>6U TOI/ÀJW V' 6X.Lx>Xf KAIS7ÀW erViN UMUM e st N£C£S* 5AWUM. ENO NO- EL. MoZ-iKh *.!&A por ?o DbVCZUlz C 1 il <1 S*č •2 •> ÀJkA* cip ts CLoVt* v Z.ScPN'JI Poti ML£Z* Z7I/A FTCTTWZX W»ST«WU|i UaPFŽAN^ /UW0AP zwe\(A £*X£2eA’ IB.IPO p«rn.i tAofSKA. PapkàA cbUKA /Tl. Anto La*JA£NCC ĆU/ICH ^A.Mfvrt OB. D RA/7 HtMfcTO ŠT£FAW £KONO~ MO/O iMe «v pAimoc » CiAA^, 2/bi ole ' Dtom /n 7ACT71 l/OKAZ KeUHNèX r ZAPA 3£K.icaujJ THCC'CC#£' TRrt. PcMKtA /H/AJL W.01C K*->0 (k£JUKe) imis.iw i SO «.OJNIK wcupev osci? r^A ptosrEM X&IIIAN7C OUOI *M:0. TAR.O OJJOZ'JE (.. ,N ?o5C UM. ve lo 7AMK0 Ke>-£NiK tulMP £>0R.tfDAii A'CHMU) &Me«upw r CiP.SK A ČCLKA H oM£R= "Tei/ eP M£Mè>XA «talita r* SKkc? UL A«-AB*KO iME OV^ZJJfi. S*<-tpA LL • 3 A «M 2.01 CJN/A *>t>AVA -IEJL.1.. KDOJl isce, r/MDE, Y. NQV£h; be& ]£ zAnvm J- vž XAA "3 7« oFArn i 20. LETD IbKE R. 3Wxa Dragi boječi oz. zaspani semenisčnik! Ta stran čaka na tvoj prispevek. ŽIVETI, ŽIVETI ZA DRUGE! Hodimo, hodimo v tihi noči skozi gozd, mimo trudnih vasi. Molimo, včasih celo zapojemo, pa spet za dolgo utihnemo. Pesek igra čisto enakomerno, dolgo, trudno melodijo bednih popotnikov. Utihnil bo šele pred sivo kačo, ki le suho odzvanja na neme udarce zaspanih in utrujenih romarjev. Listje si šepeta v krošnjah dreves o skrivnostnih tujih gostih, na nebu govorijo zvezde o svoji zapeljivi neskončnosti, na poti kdaj pa kdaj zakričijo mrzle mlake; kličejo me iž spominov in sanj. Na obzorju iščem cerkveni zvonik na Sveti gori, pretvornik, iščem tisto rdečo luč -naš skupni cilj. Ni je in je ni. Trudim se. Na poti sem. Morala se bo prikazati, saj nosim s seboj zahvalo za počitniške dni, prošnje za novo šolsko leto. Nesem jih Mariji na goro, da mu jih posreduje. V daljavi migetajo lučke. Skrivajo se za mogočnimi bukvami trnovskega gozda, pa spet igrivo stopajo pred oči. Tam spodaj je Vipavska dolina, tam daleč nekje Gorica. Vidi se celo svetilnik - morje bobni tam daleč za črnimi zavesami.razdal je in teme. Zavese se vse bolj razgrinjajo. Vse bliže so. Veseli in žalostni so dogodki. Prijetni so, ko zabrnijo na strunah spomina. Kako lepo je včasih življenje, da pojem, da mi srce vriska od sreče. Posebno lepo pa je takrat, ko svojo srečo deliš z drugimi, ko svoje veselje daruješ Bogu. Portorož je blistel v zahajajočem soncu. Starši so vstopili v svetišče, da bi Bogu darovali svoje žrtve, svoje težave, svoje delavnike, svoje praznične dni. Njihovi duševno prizadeti otroci so Boga počastili po svoje, preprosto, po otroško,. Zapolnili so cerkev s svojo preproščino, zapolnili svoja in naša srca s svojo nedolžnostjo. Na srca in ladjice so zapisali svoja imena, na ribice zarisali svoje skrivnosti. Pa ne le otroci, tudi odrasli so si med seboj zaupali težave in skrivnosti svojega življenja. "Kako lepo je tukaj! Nikjer še nisem tako začutila božje bližine; "mi je zaupala Mojca iz Maribora, dekle z dolgimi rumenimi lasmi, z dolgimi rumenimi nohti, brezposelna modna kreatorka. "Le od daleč še slišim obrekovanje, sikanje zlobnih jezikov, daleč so mrzli pogledi, ki padajo name in na mojo štiriletno nezakonsko hčerko. Tako daleč je fant, onečaščen z alkoholom in gnusom, ko sem trpela pod trdimi zamahi njegove nemoči. Prvič po petih letih sem spet pri sveti maši. Verouka že dolgo več ne obiskujem. Zadnjič sem bila pri verouku takrat, ko je odstopil naš kaplan. Cene, je &og res nekatere ustvaril samo zato, da bi trpeli v ponižanjih do konca življenja? Ali nimam pravice upreti se temu? Odpravila sem se na pot iskanja... Nasmejani obrazi, iskre v očeh, fantje, ki darujejo^ ki ne kradejo, ki ne mislijo že prvi hip na posteljo. Postati jim hočem podobna. Nočem več tistih črnih mislih na samomor. Živeti, živeti za druge!" Bilo je v Stržišču v soboto zvečer. Po delovnem tenu, polnem razmišljanj in novih spoznanj, po iskanju Boga in po prepevanju je prišel čas, da obhajamo praznik, da zapojemo Alelujo, kakor na velikonočnico. Prižgali smo ognje, se drug drugega pokrižali z blagoslovljeno vodo, zagoreli v plamenčkih sto štiriindvajsetih svečic. Rako je bilo lepo! Marsikatera solza sreče je drsela tisti večer po ožarjenih licih. Živeti, živeti za druge! Ne rosna trava ob sikanju srpov okrog smrečič, niti dež ob razžaganju in skladariju drv nista motila veselje tihih gozdnih prebivalcev. Tihih in hkrati zgovornih, plašnih in hkrati prijetno ustrežljivih. Pokukajo iz krošenj dreves kakor sramežljivo sonce izza težkih črnih oblakov in žgulijo v srce skrivnosti božjega stvarstva, lepote, ljubezni. Krošnja. Drgetanje kosilnic in traktorjev. Drhtenje trave, šumenje sena. Iskreče, suhe, zlate bilke pod zlatim soncem. Črne kope sena pod črnimi kopami oblakov. Mirni, utrujeni, pa vendar veseli večeri ob petju čričkov, ki v teh počitniških dneh skupaj s sv. Frančiškom pojejo hvalnico: "Naj hvali Te, Gospod moj, naša mati zemlja, ki hrani nas in vzreja... Vsak travnik, vsaka jasa, vsako drevo, vsaka hiša ob cesti nosi s seboj svojo podobo, svoj dogodek, svoje sporočilo. Ob meni lò zdaj stopa mož srednjih let, zatopljen v svoje misli, pa spet mati, ki je že precej v letih, pa vendar pogumno stopa ob svoji palici. Moja brata se nekje spredaj držita svoje družbe. Zdaj spet stopam s prijateljico, ki zvesto spremlja svojo mamo. Čeblja o počitnicah, o novem šolskem letu, o sestri, ki jo je pustila doma ... Oddalji se, a še vedno jo slišim, še vedno ju slišim, kot sem ju pogosto slišal v tistih sanjavih dneh. Ob cesti zalaja pes. Zvezde ugašajo. Smo na zadnjem vzponu. Na majavih nogah hitijo želje, švigajo misli, žarijo oči. Že vstopamo, že klečimo pred Marijo. Hitijo želje po poti molitve, švigajo misli k besedam zahvale, žarijo oči v sreči, ker sem spoznal, da je pot daritve prava pot, da je to romanje naporno a osrečujoče, da je lepo živeti za druge. 19 3*oe;rìja ŽIVLJENJE ZLATO JE... Kot bister potoček vesel žubori, ko išče med kamni si prave poti; za cvetje, za drevje dd kapljice svoje, daruje se drugim - in zraven zapoje: Življenje zlato je, ga drugim razdaj, da vedno'bo čisti imelo sijaj! Kot ptica ob gnezdu veselo žgoli, ko prvi nemočni se ptič izvali, da drugim še dala veselje bi svoje -tako zdaj še naše srce naj zapoje: Življenje zlato je, ga drugim razdaj, da vedno bo čisti imelo sijaj! SESTRI Ò O Kot večna luč v skrivnostni cerkvi, tihi, mi svetiš ti na zemeljski tej poti, navzočnost božjo kažeš, da ne zmoti, zgubi se duša mi med vriski, vzdihi. Hlasta življenje hitro za oddihi, zamotano v preprosti se lepoti šele zave vezi, in le v samoti se hrup sveta zamenjat zna z menihi. Ti v svoj si svet ob rojstvu se podala, bolezni kup nabrala so ti leta, a zdrava, čista v srcu si ostala. Preprosta, tiha svoje misli spleta . . . Veš, sestra, več kot znanost si mi dala, bogata si - duševno prizadeta! i)amor ALT .VESTE, ĐA. . . - elitni razred ni smel v Stično zato, ker se je g. rektor bal semeniškega udara. - so zaradi nevarnega četrtega razreda v njihovem letniku spet ugradili oziroma utrdili rešetke. - neki naš profesor odkriva semeniške kriminalce s pomočjo nihala. - tudi letos hodimo na krvodajalske, lomils-ke in podobne krose. - sc semeniščniki zakopali bojno fračo proti semeniškemu vodstvu, ne pa proti profesorskemu zboru. - jt-: g. prefekt opazoval asistenta med sladkim študijskim spanjem. •*• so semeniščniki zelo popularni v šempetr-sk:i. bolnišnici in na zavarovalni skupnosti Triglav. - se vsi profesorji na konferenci potegujejo za nas, sklepi na njej pa so proti naši volji in željam. - je morala s. Vesna narediti večne zaobljube, preden je prišla v semenišče. - je neki semeniščnik, potem ko ga je g. prefekt zbudil iz sladkega spanja dejal: "Človek se ne more upirati naravi!" - so nekateri štori iz višjih razredov kljub jeseni.spet-ozeleneli. - zadnje case semenisčniki mirijo g. prefekta z besedami: ne se razburjat, ker to škoduje lepoti ! Enostavna medicina Danes je bil zelo naporen dan za našega hišnega zdravnika. Obiskalo ga je veliko pacientov z različnimi boleznimi in težavami. Vse je zdravil z zelo preprosto metodo. Ponudil jim je ASPIRIN in jih priporočil božjemu varstvu. "Kdo je pustil metlo na hodniku," je v nekem razredu strogo vprašal g. prefekt. Metla Nekdo mu je odgovoril: "Naši ne! uporabi jamo." Klanje Jo ne Samoupravno smo sklenili, da se cel razred opraviči. Naš delegat stopi do profesorja in ga ponižno prosi pomilostitve, da nas opraviči. Profesor pa ga zavrne v pravilni slovenščini: "Tukaj imam jaz kaj besede!" In že so padle prve neme žrtve. Sejem elektronike Ko smo si ogledovali stvari po razstavišču, smo naleteli tudi na sirene z modro lučko, ki jih navadno videvamo na prevoznih sredstvih milice, gasilcev ali reševalcev. Nek nadobudni semeniščnik se spomni, da bi to stvarco morali nabaviti g. prefektu, saj je sestavni del vseh treh služb. Vidim c\r. ICodncruk It leta codu\m, o<\ bi vas Vpraša. \, los( je pisalo na tistem receptu. | p, ste mi cp\ \ predpisali. y Cfànorrika, sfati slika "VIPAVSKA TRGATEV" - OGLEDALO NAŠE KULTURE? Kulturno-turistični teden "Vipavska trgatev" redno zbira svoje številne privržence in teh tudi letos ni bilo malo. Organizacijski odbor se vsako leto potrudi ob pripravljanju raznovrstnega programa. Prav je, da si ogledamo obe plati te medalje... V soboto, 12. septembra je nekaj manj kot tisoč obiskovalcev v umetniško obnovljeni cerkvi v Logu prisostvovalo nastopu slovenskega okteta, ki je skupaj z organistom Hubertom Bergantom pričaral čudovit večer. V nekoliko kasnejših urah pa je v domiselno pripravljenem abientu na vipavskem trgu začel zabavati predvsem mlade poslušalce ansambel Rendez vous. V semenišču smo zaradi lege stavbe kar nekako prisiljeni poslušati ves program s Trga, tako tudi ta koncert. Izvajani glasbi ni kaj očitati, vse je bilo v najlepšem redu, dokler ni nekdo od pevcev (ali pa morda voditelj) začel kazati svoj neslani smisel za humor. Ne bom izgubljal besed ob neumestnem izvajanju "Svete noči", podprte s ciničnijn komentarjem. Slišati je bilo, da so nekateri poslušalci, povsem upravičeno odgovarjali z žvižgi! Čudno se mi zdi, da nekateri lahko krhajo odnose med državo in Cerkvijo. Duhovniki pri pridigah, kar je javni nastop, nikoli ne pripovedujejo inačic internacionale. Upravičeno 2>.b bi torej pričakovali, da bodo kulturni ljudje spoštovali versko prepričanje poslušalcev. Kljub sicer dobro pripravljenemu programu smo se dolžni oglasiti, kadar nam kdo smeši tisto, kar naj je drago. Pa še nekaj: Nekateri so imeli od takega sporeda korist (!). Drugim so bile take smešnice pogodu. Nekdo je gotovo podpisal ves program. Zakaj pa bi moral ostalim ostati grenak priokus. Mar se bomo večno delili na "verne in misleče"?! ISKRE SKOZI DVAJSET SEMENIŠKIH LET Osnovatelj in hkrati pionir glasila malo-semeniščnikov - Isker je bil takratni ravnatelj in prof. slovenskega jezika dr. Tone Požar (1958-71). Zamisel zanjo sega že v prva leta ustanovitve Malega semenišča in Srednje verske šole v Vipavi (1957). Kasneje se ta ideja še oglaša, a poganjek teh načrtov prepreči razne notranje in zunanje težave. Tak splet okoliščin je zanetil prve številke notranjega šolskega lista pri fantih gorečega in osvajalskega duha. Nekateri njih -vseh je bilo 80 - so sedaj duhovniki, med njimi mnogo iz primorske škofije. Spočetju pa gotovo ni botrovala samo neuklonljiva pripravljenost fantov samih, ampak tudi zagretost takratnega profesorskega kadra in vodstva, ki sta odločitev razumevajoče podprla. Skupna je bila tudi denarna podpora, ki pa ni sušila prvega popka semeniškega glasila. Tako prva številka ukreše datum 1, 2. 1969. Uradni naziv - Iskre - se zaradi izvirnosti vse do danes ni spremenil. V semeniške Iskre ste povabljeni pisati vsi vi, ki vam utriplje pesniška žilica,ali morda čutite moč v proznem delu, morda celo v oblikovanju črtice, poročila o kakem dogodku; poleg tega je list odprt za humor, spise, razmišljanja, literarne zvrsti sploh. Vidite!Uspeh Isker je odvisen samo od vas! Posredujte v list svoja mladostna snovanja, delo, načrte; hkrati pa pokažite svoje lju- •as bežen do slovenske besede in naroda. Iz leta v leto semeniščniki pomlajajo list z izvirnostjo in novostmi. Ta tradicija že ni bila prekinjena. Glasilo se je iskrilo v nemoteni veri in prizadevanju za rast, oblikovanje lastnih sposobnosti, razvijanje talentov. Zato so bila potrebna mnoga rešeta napora za zbistritev ene same misli, katerih polne so Iskre. Lep del snovi, ki napaja list, je jasen odsev semeniškega življenja. Ta kronika lahko služi za poljubno spoznavanje tukajšnjega usmerjanja in njegovih sprememb. Mnoga razmišljanja, prosti spisi, pesmi prešinjajo probleme, miselnost in osebno udejstvovanje posameznikov. So bogat vir primerjave nas in naših predhodnikov. Med stalne prispevke lahko štejemo tudi humor in križanko. Obseg Isker so krojili fantje sami s svojo pridnostjo. Od začetnih 2o-ih strani prve številke,jih je prekipelo na 54. Seveda ne, j brez križevega pota padcev in vzponov. Sedaj bi povprečje valovilo okoli 28 strani. Nikoli pa na teh straneh ni zmanjkalo prostoro za umetniške besede in misli, kar je tudi glavni in edini cilj. Enako členovit pa, je tudi obseg števila Isker. Prvo leto se je med fanti skovalo pet številk. Zamisel je bila, da bi bil to mesečnik, vendar je že naslednje leto padlo za številko. Prvič po petih letih so Iskre zacvetele kar v osmih popkih. Tako poplavo pa je vzdržalo le leto dni. Kmalu je spet. padlo na začetno število in še pod njo vse -39 do dveh. Ta ciklus se ponavlja vse skozi' do danes. Enako je valovila tudi naklada. Od žačetnih 150 kom se je po hudih razlikah v nekaj letih zajezilo na 400. Veliki razmiki so bili še v letniku samem, kaj šele med njimi. Začetne številke krasijo rokopisni naslovi, skromne vinjete, slogovno raznovrstne platnice; podpisi pod članki pa so največkrat psevdonimi. Ob nenehni, in čeprav neznatni, a vstra-jni rasti pa nemalokrat zasijejo edinstvene misli. Za "revolucijo" lahko smatramo celo prvo leto "poskusnega glasila". Kljub začetnim hibam pa ocena kritike ni slaba.-štart je bil dovolj uspešen za nadaljno klešenje Isker. Kasneje so se vpletle še raznovrstne novosti : objava naslo'vov vipavskih semeniščnikov vojakov, prva risba semenišča delo Bizjaka D. V četrtem letu se osnuje članek o športnih rezultatih, naslednje leto se skuje boljši zunanji videz, predvsem močnejše platnice. Veliko zanimivost pa zaneti deveti letnik s prvo in doslej edino objavljeno izvirno pesmijo z melodijo (Krečič P.). Ploha domislic pa poplavi deseti jubilejni letnik. Platnice krasi koncilski odlok o duhovniški vzgoji ter statut Slovenskega malega semenišča. Pomembni cvetki sta tudi intervju in prvo poročilo iz semeniške kronike. Poleg tega pa objavlja še ves dotedanji kader profesorjev in vodstva. Tudi zunanji videz dobi svo- jo krono lepote. S svojim sokom spodbudnih besed pa otežijo g. škofje vseh treh škofij enajsto leto izhajanja Isker. Do lanskega leta pa, ko se je porodila praktična poteza zmanjšati format na prvotnega - trajal je slaba tri leta - ni bilo več bistvenih sprememb. Vseeno se vsako leto vkreše vsaj kaka zamisel, ki pomeni novost. V svojem dvajsetem letu so Iskre sprejele sedem svetovalcev. Prvi dr. Tone Požar je držal mentorstvo štiri leta. Nadomestil ga je prof. Janez Zupet, a le za leto dni, ko je odgovornost sprejel prof. Pavel Spora. Uspešno je sodeloval štiri leta. Za njim je enako dobo nastopil prof. Otmar Črnilogar, prof. Branko Melink (eden izmed delavcev prve številke) pa pol dobe predhodnika. Ravno tako dolgo je Iskre negoval prefekt Stane Gradišek. Za njim pa je prišla "zmešnjava", saj so bili kar trije mentorji (za vsako št. drugi): prefekt Ludvik Žagar, prof. Janez Zupet in Branko Melink. Lansko leto pa je delo ponovno prevzel prof. Janez Zupet. Semeniško kulturno glasilo Iskre tako korakajo vštric drugim šolam. Vsako leto jo oživljajo nove značajne poteze dijakov, nov uredniški odbor, nov zagon novincev. Do danes se je zvrstilo vseh soustvarjalcev nekaj manj kot 150. Dijaki ne pozabimo, da je to naše glasilo, s katerim lahko podamo marsikomu realen pogled nà našo skupnost! Naj vaša muza slovenskega jezika ne ostane neizpeta! Ut ISKRAM NA POT Ko po dvajsetih letih sprejemam spet mentorstvo Iskram, želim najprej izraziti veselje, da to dete živi, da semeniško glasilo izhaja neprekinjeno toliko let. Sotrudniki kažejo zdravo željo po uveljavljenju, rasti in zorenju. Iskre so dokaz, da tudi v našem semenišču "duh išče pot" skozi labirint sodobnih ideologij, poti in stranpoti do čistine božjih obzorij. Iskre pričajo, da so semeniščniki misleči ljudje. Niso pasivno verujoči, marveč zavestni iskalci resnice, ki hočejo spoznati in razumeti znamenja časov in se pripraviti na življenje! Želja za prihodnost: Naj iz malega zraste kaj velikega pri posamezniku - kot tudi v semeniškem občestvu! Vaš mentor MEMENTO Poleg rajnih domačih se spoštljivo spomnimo tudi rajnih duhovnikov -predstojnikov in sester, ki so delovali v našem semenišču. Ti so: Mons. dr. Mihael TOROŠ, apostolski administrator in upravitelj Malega Semenišča. Umrl je 29.12.1963. Mons. Ignacij BREITENBERGER, vipavski dekan in prvi rektor našega semenišča. Umrl 6.5.1961. Slavko PODOBNIK, vipavski dekan in drugi rektor v-našem semenišču. Umrl 31.7.1971. Rajne sestre notredamke: s. Klara, S Frančiška, s. Auxilija, s. Antonija in s. Krescencija. GOSPOD, DAJ JIM BOGATO PLAČILO V NEBESIH! _______SEMEMIŠiCA____________________ !\ 'v ! r' "A V VIPAVI VOxcalo Križec na čelu .............. Cankar, zakaj mi vest očitaš Ti si ta luč sveta .......... Prvič ....................... Osamljen .................... Pogovor ob 20. letnici Isker Rebus in premetanka ......... ! Križanka .................... Živeti, živeti za druge ........... Življenje zlato je ................ Sestri ............................ Ali veste, da ..................... Šale............................... "Vipavska trgatev" - ogledalo naše kulture............................ [iskre skozi dvajset semeniških let Tskram na pot ..................... Memento ........................... Kazalo ............................ 1 2 3 7 11 13 21 22 24 25 29 30 31 32 35 37 41 42 44 glasili? oipciosfcilj sementščnikoo 2o. jubilejno Ido i. ijeoHka — ^ttei sodi ~ 1. n. 198? glavni urednik..............čusirt biljem Šebji tieni urednik............3on Shter litigete.....................3(ok9^ačar Brejci m iialaja................4. leirdk ‘fflenior: ........ . %:Sone%xar ‘Haldacla W Voodoo Sdjaja priložnostno ^lasloo 9S0CK.Č -Slovensko malo semenišče grabrijanopa 19 6ye?i tipava ^xdrxuje se s prostovoljnimi prispevki. Šog p ou n ti! Šolsko glasilo KNJIŽNICA Leto XX, = ISKRE N 03 Inv.št. 19107 ll000000ll191074l oj uvui ; sely ntrfoi!) 'Sleda frepec&irad tjnobapi JfgT tisoč svetit, n* križe» kamne uttjr fornii € J* jesenski oenčaja caefori -trsdj mrtutlj dem ! ^ferctracfr spojim pa pokopi..., a le klečite, le molile l vV ttn rtrMirnvnnmlt Viinrtr < I po nepoxabnil} uam čohate Simorr 0re§orač Semenišče Vipava