LUBLANSKE
k o v i z
JANN. FRIDR. EGERJA.
Nro. 29*
Ltitilana.
Veliki zhetertel' fo njih ]fhk6fova tSiloft luttanfki firft inu 'pervi viffii Shfcof Mihael Baron Brigido po navadi dvanajrt v-bogira ftarim moshera noge umivali v' Shen Jtfiklavshki Zfrkvi. Moshje fo bili fhrirji is lublanfke fhkofifke gofpofke, dva isGo-rizhan, inu fh?ft isSitizhine. Ako bi vfih dvanajft ftaroft po konzi pofhiVil, snefejo njh l?ta tulikaj, kakor je Mathusalem shi^ vel, kateri je narftarifhi .med vfopi ludmi bil, inu devetfto devet inu fh'sftd'ef?t lft doshivel. Po umivanji liog fo dobiii nove%
fuk~
■T i	'	t
fukne, nfkaj denarjov, inu kofilo per njili firfhtovi milofti.
Lublanfke novize povejo, de korarji v* m?ftah Prag inu Olmuz fo poflali njih S ve* tofti Ozhetu Papeshu fto inu dvajfet tav-shent goldinarjev v'm?fto Siena s'pervolen-jain njih fvitlofti nafhiga miloftviga Zefarja. Stari Ozhe z^liga kerfhanftva fe jim je fmi-lil, k?r je is m?fta fvojiga pokoja vnosni ftarofti pregnan , to je v'fvojim eden inu oiemdefetim l?ti.
_ Veliki zhetertek je'v' mffti Zelo na Shta-jerfhkim v' nefrezho padlo, ogen je vun perfhel, od v?tra pod pihan bil, sunaj p?£ hifh vfe v5 pepel prevernil. Ravno na Shtajerfkim % je tudi pogorel terg Mos^rje pod Gornim gradam bliso Nasareta.
Dnnej 31♦ Sujhza.
Zefarfka fvitloft fo bratama Vilhelm inu Sigmund Voigtlander na Duneji pravizo v-dglili im?ti fabriko sa vfe shlaht perpravo delati, katf ra je per fveta merjenji inu v* ma-thematiki potrebna; bodeta vshivala vfe pravize , kakor jeh druge d^lavnize ali fabrike imajo \ sato kerfta pridna inu modra v'takih. d?lah; tudi bodeta fm?la tfa ptuje deshele kupžhovati s'tira fvftam^rnim orodjarn.
• 4 . 'i. ■ i Svitli Zefar je vkasal slate fvetine dati fhtirim moshfiu gorniga Eflerajha, kateri
ri fo kuslimm bolnikam ftregli s' nevarnoft-jo laftniga shivlenja. Ti fo fajmafhter inu trie ranoz?lniki kraja Vildendiirnbah. Zefar fkerbi sa kmeta pod flamnato ftreho kakor sa z?le deshele, satorej mu je vTerze dopadla lubesen tih fhtirih m6sh, kateri fo 5s fto inu dv^h na kugi bolnih fheftiudevet-defet na noge k'sdravju fpravili. Kraiiifki poglavar je njim slate fverine na vrat obelil , ludem fo hvaleshne folse pruti -dobrot-liviffiu Zefarju dolitekle.
Dunejije uni dan vmerla grafina Ko-tek 87-let ftara, bruni ca., ^obrodiva pruti vbogim*
Pred dvemi l^tmi je en zhlovek vidil ere papirje na tla pafti od eniga po z?fti .fsdiozhiga offizirja, on vpie sa njim, al offizir naglo jesdi inu nizh neflifhi. Med papirmi je bilo dofti bankoz?delnov; najde-vez ti ni dal miru, dokler ni svedel sa offizirja, kateri je to sgubil. Take pergodbe naj bodo taiftim rezhene, kateri na zeftah ali drugot kaj najdejo, pa farni obdershe i-nu gofpodarja neifhejo. Po krivim ohraniti je vfe eno, kakor po krivim vseti; fle-herna r?zh sa fvojim gofpodarjam vpie, pra-vio duhovfke inu deshelfke pravize.
S h parila.
v Madrit 22. Svizhana. Kral^vo gofpo-darftvo z^le krone je fhe smiraj v-sadregi?
perho&ki -nefkusajo sa vundajanje; torej 1-ffla Ksial narvfezhi fkerb ti nadlogi pomagati. Oa je vifhi inu majnflii duhovfhino povabil vle slato inu frebiro v' kralfvo salo-go poflati, kar ga ni popolnim tr?ba k'bo-ahji flushbi Fruti letim odpufti Kral duhovnim defetino, katera je v'navadi odzha-fov Jerusalemfkiga romanja; od takrat fo vfe duhovne laftine dajale defetino Kralu pod im^naia Efcusa(k>.
Is Kadix pifhejo, de anglesi od zhafa, kar fo nafhe barke is broda mahnile inu na-saj perfhle, fhe hujfhe brod. sap§rajo, sakaj z?la mnoshiza ofemdvajfet verflmz inu ofem fregat pred Kadixam ftojg inu br?g natgfni-sna obdajajo.,'
Lajhko.
Zisalpinfki glavarji fb fklenilt ludem naloshiti, de bodo mogli pofoditi denarje sa deshelne opravke,, vii premoshnifhi, radi" al neradi. Kirkol zhes dva tavshent li-ber perhodka ima, bo perfiljen pofoditi. Tudi fo posherli vfe Odpade, inu k>gate klo-ftre; Opatam dado fameh tavshent liber v-fako l^to na njih shive dni.
Nepokoj v'Rimi je perfhel od'nevote per ludftvu; kader fp vidili, de Papesh je od fedajnih glavarjov permoran is Rima iti, inu (objeli farni febi dajati ime ene republike, je ludftvo nevolnp poftalo; po verhi fe
~ ' je
je rasglafilo, de franzosi z^rkve inu^palar fte ropajo, takrat ni bilp vezh mogpzhe lu-d^m braniti, vfe je vr?lo, v' kolobar fhlo, inu farni franzoski foldatje fo j?li na glaf godernatii
# /
Sila inu ftrah fta mogla biti, de fo lud-j§ fppt potihnili, fizer bi franzosi| nebili fmerti odfhli.
Nekateri Kardinali fo t$li po fili v' Rimi oftati, al oblaft jih je s^erdim isgnala.
Sh?fti dan Sufhza je franzoski poflanik Faypoult v* Rim perfhel , otf ima od VA* ; sharftva v'Parisi povele gofpofko v' Kirni vravnati inu vftaviti.
^ Novi Rimfki Konfuli fo j?li nove denarje delati, inu m?nio, kdov?kaj bolfhi-ga bode, ako je denar fizer nov, vundef irfbro smirej ftaro oftane.
Franzia.
Zhes Anglio je trifto tavshent foldatov perpravlenih; ob glihi nozhi inu dn?va bodo viharji sa podili anglesjce barke v'brodQ-ve,-takrat bomb zh?f lriahmli. Po vfih na-fhih btddnih m^ftah perpravlajo nozhindan dvakrat peSeni kruh sa feboj vsgtfna morje.
VParisi jev?zhid?l ludi tiho inu fe ne«. -pezhajo nizh s* ozhitneni rezhmi, neprasfcuK
jo sa fklepe shranili m6sh, bogati plffbejo*, v'komedie hodio, novize pobarajo, piejo, poj^dajo. Kuharfka um^tnofi: je popolnima poftala, ofhtirji inu trakterji imajo polne hifhe ludi. Pogovor je od koju, pl?fa, ba-rovk, od noveh fheg v* oblazhenji, s' eno beffdo: Parisarji fo plefavzi, uemarniki, fkakavzi, danef zlierni, jutri bfli, vfi na fkerpzih. f *
Batavia.
Po vfih'holandifkih brodovih na pre-terganje barke popravlajo, nove t§f$ejo; franzoski minift^r je perganjazli.
Danemark.
Franzosi fo d v? danfke barke pobrali; katfre fo angleško blas:o v* fvojo domazho deshelo Danemark nofile. Nafh dvor tiga lieperpufti, inu Anglesi bo;do dofti bark v* liafho morje poflali, de bodo kupzhio varovale.
Shvfdia.
Franzosi fo kupzhii. velik prungel pod noge vergli, fkusi prepoved angleskiga blaga. Nafh Sv?difki Kral je oblubil vojfkne barke vun poflati, de bodo nafhe domazhe barke inu kupzhifke ladie fpr^mlale. Jfup-zi pa fo napruti oblubili Kralu dajati od v-' fake vagne morfke t^she en n^mfhki toler.
Kral
Krat je osnanil en poftni inu [pokorni dan po z?lim kraleftvi inu sraven perftavil rekozh :frezhno jeludftvo, katero pravo kri-ftianf ko v$ro ne farno fposnsf, ampak tudi dopolni , sakaj v't? v?re dobrotlivim per-jasnim nauki fe vidi, de ona je od Boga ra-sod?ta inu narimenitnifhi. V^mo kaj pomaga per ludfh Kralov 4ep isgl^d, fkusi bosh* ji dar nebomo pomaukali vam dajati lepo podobo dobriga sadershanja. „
Fushine inu rudniki fo v' Sv?dii n ar i me-' nitnifhi pomozh h'kruhu, satorej je filno leshiozhe,de fe gojsdiinu Iffovi obvarvajo; inu Kral je poftavil komifarje sa pregledati, al fe s'lefam prav gofpodari, al ne,
Shvajz.
Franzosi nederejo dalaj v'Shvajzarfke kantone, ampak oftanejo v* kvart?rji po m?-ftah Soloturn, Bera, Friburg, inu Vaat-land. General Brune je fhel v' Rim namefti ' Mafsena.
Svajzarfki foldatje fo nevolni narasers f lili; vfi foldatje inu hidftvo fo polni togo-te, de jim en unajni hodi njih deshelo pre-narejat. Smefhnava, lila, inu kriviza vfa-ke forte fe godi ludgm«. Eni fo fe is iievo-le iami febe Vmorili; do sadne kaple fo miflili fe potegniti shene inu otro. zi fo fe branili inu bojovhli, inu ako bi bilo vezh saftpnofli inu glih mifli med ludmi,
b\ fe bili vbranili. inu dev?tdef£t fhtu-kov fo nam franzosi pobrali, inir Ha fvoj dom vlekli.
Vmerli fo v' Lublani.
37. dan Sufhza.	.
Qofpod Juri Grofauer, uzhenik duhovfkeh praviz per lublanfkeh, vi£okeh Cholah , ftar 33 1. na Predm^i Nro. 9.
Shitna zgna v'Lublani na tergu 31. dan Sufhza 1798.
	fl.	kr.	fl.	kr.	n	k.......f kr.
Pfheniza 1. mernik	I	53	I	5i	x ,,	
Turfhiza - - -	K 1	17	—	—	—	'—
fcdsh - - • -	I	32	I	17	I	
Jezhmen -> - -						
M V	t			•A -		
Profo f * • -		T	—■	■'rb	—	—
Ajda * - - -	I	15	I	8		—
pvef * - « -	"t	I	—	—	i	
i' s.						
y«ndana od Lublanfke mgftne Gofpofkr i n^i^dan Sufhza 179&