Št. 278 (15.380) leto LI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 -Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggb 1 - Tei. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1500 LIR
POŠTNINA PUČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50%
r
CISALP1NA GESTIONI
l S.jv A
investicijski skladi
Ml
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA

SREDA, 18. OKTOBRA 1995
Quo
vadiš,
Austria
felix?
Ivan Lukan
Nesoglasja o proračunu, padec vlade, razpustitev parlamenta, razpis predčasnih volitev in zdaj Se pisemske bombe desničarskih teroristov! Vse to so v zadnjih petih dneh morali doživeti Avstrijci.
Kam gre Avstrija po teh dramatičnih dogodkih, se upravičeno sprašujejo prebivalci. Bo država in družba dovolj močna, da se bo rešila najhujše notranjepolitične krize v drugi republiki?
Odgovor bo dal volilni boj in izid volitev 17. decembra, ko bo izvoljena nova vlada in se bo konstituiral novi državni zbor. Toda glavno vprašanje je, ali bo na teh volitvah izvoljena vlada, ki ne bo kos le socialno-gospo-darskim izzivom Evrope na prehodu v novo tisočletje, temveč tudi naraščajočemu terorizmu, ki že od leta 1993, ko je razneslo prve pisemske bombe, načrtno skuša destabilizbati avstrijsko državo, njeno demokratično ureditev in tudi družbo.
Na avstrijskem poli-tičem odru se je pojavil terorizem, odgovor vseh demokratičnih strank in avstrijskih vodičev na ta vznemirljiv Pojav pa bo odločal o tem, na kakšno pot so bo podala Avstrija. Izbire naj bi bila le ena: krepitev demokracije, družbe in države ter odločen ne vsem, ki nameravajo zrušiti te vrednote. Teroristom, njihovim pomočnikom in somišljenikom ne sme prepustiti niti centimetra demokratične družbe. To velja za Avstrijo in tudi druge demokratične države - v Evropi ali drugje v svetu.
Avstrija in njeni prebivalci imajo v naslednjih dneh in tednih priložnost, da to trdno stališče uveljavijo. Eden od stebrov demokracije je brez dvoma tudi solidarnost z najbolj šibkimi v družbi, s tujci, begunci, manjšinami. Bombni atentati v Avstriji so dokaz več, da terorizem Prav tu začenja rušiti družbo, državo, demokracijo.
I
Politična kriza deželne vlade
TRST - Furlanija-Julijska krajina je od pone-deljska brez deželne vlade. Predsednica Alessan-dra Guerra je namreč formalno odstopila, potem ko je odbor izpolnil še nekatere zadnje obveze in sprejel pomembne ukrepe.
Politična situacija je dokaj zmedena. Na obzorju pa se vsekakor pojavlja koalicija Severne lige in levosredinskih strank DSL, zelenih in nekdanjih socialistov.
Na 5. strani
I
Železarna je že spet oživela
TRST - V škedenjski železarni so začeli obnavljati proizvodnjo, kar potrjuje verodostojnost njenih novih lastnikov - jeklarja Lucchinija in traderske družbe Bolmat - prihodnjo sredo bo priplula že četrta ladja s tovorom rude, prvega novembra pa se bo začel strokovno-usposoblje-nostni tečaj za prvo skupino 200 mladih delovnih moči, s katerimi bo nova družba zamenjala delavce, ki se bodo upokojili.
Na 6. strani
FRANCIJA / NOV NAPAD ALŽIRSKIH ISLAMSKIH SKRAJNEŽEV
V atentatu na podzemno železnico ranjenih 28 oseb
Premier Juppe poudaril, da se ne bodo pustili zastraševati
PARIZ - V eksploziji z žeblji in maticami napolnjene plinske jeklenke, podtaknjene v vagonu pariške podzemne železnice, je bilo včeraj ranjenih osemindvajset ljudi, med njimi pet huje. Ker je bil tudi včerajšnji atentat izveden podobno kot dosedanji, ki so se začeli konec julija, policija domneva, da so za napad odgovorni pripadniki alžirske teroristične organizacije Oborožena islamska skupina (Gl A).
Predsednik francoske vlade Juppe je vnovič poudaril, da se Francija ne bo postila zastraševati in da se ne namerava vmešavati v alžirske notranje zadeve.
Na 17. strani
RIM / PROGRESISTI PREDLAGAJO NEZAUPNICO MINISTRU
Senat danes o Mancusu
RIM - Danes se bo v senatu začela razprava o nezaupnici pravosodnemu ministru Filippu Mancusu. Progresisti, ki so vložili predlog nezaupnice, ob-
tožujejo med drugim ministra, da je »povzročil prepad med politiki in sodstvom s svojo obsedostjo za inšpekcije«.
O usodi spornega pravo-
Danes v Primorskem dnevniku
Nova tovarna za obdelavo volne
V	tržaški industrijski coni so te dni odprti nov obrat -tovarno za obdelavo, pranje in prejo volne.
Stran 6
Predstavniki kmetovalcev pri prefektu
Predstavniki kmečkih organizacij na Tržaškem so včeraj novega vladnega komisarja, prefekta Maria MoscateUija seznanili s položajem kmetijstva.
Stran?
Zgoniške dvojezične izkaznice
V	zgoniški občini predstavnik FI nasprotuje dvojezičnim izkaznicam in se sNicuje na Slovenijo.
Stran?
Tržaško priznanje Zlobcu
Velikemu slovenskemu pesniku je tržaška občina namenila najvišje priznanje, srednjeveški pečat Trsta.
Stran 8
Gorica: 50 let ZSKD
Jutri se začenja niz prireditev, s katerimi nameravajo na Goriškem obeležiti 50-letnico delovanja.
Stran 13
Začetek Dialogov
S koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija se bo jutri začel prikaz sodobnega kulturnega ustvarjanja na srednjovzhodnem evropskem območju.
Stran 14
sodnega ministra, ki je že šest mesecev v središču polemik, se bo senat izrekel jutri po Mancusovi repliki. Izid glasovanja ni v dvomu, saj ima levosredinska koalicija v zgornjem domu, krepko večino. Kljub temu pa ni gotovo, da bo z neza-pnico primer Mancuso rešen. Komentatorji so prepričani, da bo šel minister v protinapad in ne bo odstopil, tudi če mu senat ne bo potrdil zaupanja. K vztrajanju na okopu pravosodnega ministrstva je Mancusa pozval Kartel svoboščin, čeprav v desnosredinske zavezništvu niso vsi zelo za-
gnani v obrambi ministra.
Zmeda je posledica nejasnosti italijanske zakonodaje. Doslej je parlament v nekaterih primerih zavrnil predloge nezaupnic, v nekaterih drugih pa so ministri spontano odstopili, preden se je parlament sploh izrekel. Kaj se bo zgodilo tokrat, je odvisno predvsem od ministra Mancusa. Ge se bo, kot vsi menijo, uprl sklepu parlamenta, se primer pravosodnega ministra ne bo končal z jutrišnjim glasovanjem, ampak se bo Sele začel nov, še bolj zapleten konflikt.
Na 3. strani
Nevarnost novih pisemskih bomb
DUNAJ - Ni več dvoma, da so za napade s pisemskimi bombami odgovorni skrajneži Bajuvarske osvobodilne armade, je včeraj povedal avstrijski notranji minister Einem. Njihovo vpletenost potrjujejo tudi rezultati policijske preiskave ostankov pisam-skih bomb. »Gre za napad na demokracijo in politiko humanizma in solidarnosti s šibkejšimi,« je dejal Einem. Notranje ministrstvo je včeraj prek sredstev javnega obveščanja posvarilo Avstrijce pred morebitnimi smrtonosnimi pošiljkami, med njimi Se posebej aktiviste za človekove pravice, begunce in pripadnike manjšin. Na Dunaju pa se nadaljuje obravnava proti neonacistoma, ki sta obtožena za atentate s pisemskimi bombami leta 1993.
Na 17. strani
Sporočilo bralcem in naročnikom
Zaradi stavke grafičnih delavcev podjetja PRAE Primorski dnevnik štiri dni ni izšel. V ponedeljek so se stavki pridružili tudi novinarji Primorskega dnevnika.
Sporočilo
tovarniškega sveta in sindikata FIUSCGIL
Bralcem Primorskega dnevnika
Grafični delavci in pomožno osebje DZP-PRAE so oklicali štiridnevno stavko iz sledečih razlogov:
-podjetje od avgusta neredno izplačuje uslužbencem mesečne dohodke in ne nudi nobenih jamstev za bodoče redno izplačevanje;
-v okviru teh splošnih gospodarskih težav je upravni svet DZP-PRAE predložil načrt za krčenje Primorskega dnevnika, s katerim namerava zmanjšati število grafičnih delavcev in pomožnega osebja od 22 na 12 enot;
-število strani Primorskega dnevnika se bo skrčilo na dvajset, ukinjena pa bo ponedeljkova številka časopisa.
Načrt, ki ga je predložil založnik, ne nudi nobenih perspektiv za bodoči razvoj časopisa, ampak postavlja pogoje za njegovo postopno podiranje, kar že ogroža njegovo prisotnost v informacijski stvarnosti.
Nadaljevanje na 2. strani
Sporočilo novinarjev Primorskega dnevnika
Bralcem!
Naš dnevnik je že nekaj mesecev v hudih finančnih težavah, za katerih razsežnost smo v glavnih obrisih zvedeli Sele v ponedeljek, ko nam je upravni svet predložil osnutek sanacijskega načrta. Zaradi izredno globokih rezov, ki bi dnevnik vsebinsko izredno osiromašili in ošibili, smo se v ponedeljek tudi novinarji odločili za stavko. Upravni svet podjetja DZP je namreč sklenil, da ukine ponedeljkovo številko in zniža dnevno število strani z 28 na 20 (ob nedeljah s 40 na 28). Načrt o reorganizaciji dnevnika, ki naj bi stopil v veljavo 1. decembra, predvideva tudi krčenje števila osebja (skupno naj bi se število zaposlenih zmanjšalo za 14, od katerih so Štirje novinarji) in zunanjih sodelavcev. K temu gre dodati, da že celo leto zelo neredno, v zadnjem obdobju pa sploh ne prejemamo mesečnih dohodkov.
Vendar nas bolj kot osebne težave zaskrblja osnutek predstavljenega načrta, ker po naši oceni ne zagotavlja obstoja in ne postavlja nobenih trdnih osnov za razvoj dnevnika.
-	Nadaljevanje na 2. strani
Sporočilo vodstva podjetja DZP-PRAE
Založniško podjetje se opravičuje bralcem Primorskega dnevnika, ker so bili zaradi stavke uslužbencev za štiri dni prikrajšani za svoj časopis.
Družba za založniške pobude si že vseskozi intenzivno prizadeva za zagotovitev osnovnih finančnih pogojev, ki bi omogočali dnevniku redno izhajanje. Se zlasti v zadnjem letu se je moralo podjetje soočiti s skokovitim naraščanjem stroškov, ki so skupno s finančnimi bremeni privedli do položaja, da ni bilo mogoče redno izplačevati uslužbencem mesečnih dohodkov.
Založniško podjetje je v nastalih okoliščinah prisiljeno ukrepati v skladu z realnim stanjem, čeprav se dobro zaveda, da pomenijo restriktivni ukrepi krnitev obsega časopisa ter njegove kakovosti na raven, ki nikakor ne bi bila ustrezna za naše bralce. Obenem ukrepi tudi težko posegajo v življenjske razmere uslužbencev in njihovih družin. Vendar podjetje v skladu z obstoječimi zakoni in finančnimi težavami nima druge poti kot oklicati krizno stanje in predstaviti načrt reorganizacije, katerega rezultat je ob pomanjkanju svežih finančnih virov lahko samo krčenje stroškov.
Nadaljevanje na 2. strani
Sporočila o stanju na Primorskem dnevniku
(Nadaljevanja s 1. strani)
Sporočilo tovarniškega sveta in sindikata FILIS-CGIL
Situacija se je zaostrila ne samo zaradi zumud, s katerimi italijanska država izplačuje vladne podpore, ampak predvsem zaradi zmede in notranjih nesoglasij v slovenski manjšini v Italiji, katerih edini rezultat je, da je republika Slovenija blokirala finansiranja.
Grafični delavci in pomožno osebje pozivajo politične sile, bralce in razne kulturne organizacije, da dvignejo svoj glas v bran Primorskega dnevnika ter da ne pasivno spremljajo zaprtja edinega dnevnika slovenske narodnostne skupnosti.
Tovarniški svet in sindikat FILIS-CGIL
Sporočilo
novinarjev
Primorskega
dnevnika
Odločno zavračamo sklep o ukinitvi ponedeljkove številke, ki je zaradi pretežno športne vsebine med mladimi zelo brana. In ker moramo kljub oziroma predvsem zaradi današnjih težav razmišljati o prihodnosti, menimo, da si s takšnimi odločitvami dnevnik sam reže peruti.
Novinarji Primorskega dnevnika, ki se žal nismo prvič znašli v velikih težavah, se povsem zavedamo resnosti položaja in zastrašujočega obsega gospodarske krize, v kateri je veliko ustanov slovenske manjšine v Italiji. Zato smo mnenja, da je treba poiskati trajnejše rešitve, za katere se mora zavzeti vsa manjšina, ki doslej zaradi vseostrejših političnih nesoglasij te-
ga ni bila sposobna. Enoten nastop manjšine pa bi izzval drugačen odgovor Slovenije, ki je letos našemu dnevniku pomagala z enkratnim finančnim prispevkom, ni pa dala nobenega zagotovila za prihodnost. V zvezi s prispevki, ki nam jih dodeljuje Italija, pa lahko ugotavljamo, da prihajajo z običajno zamudo, kar pogojuje poslovanje podjetja.
V trdnem prepričanju, da je dnevnik prav tako vaš kakor naš, da je nepogrešljiv glas slovenske manjšine, pozivamo vas in vse organizacije, da se skupaj zavzamemo zato, da po 50 letih ne zamre edini slovenski dnevnik v Italiji.
Novinarji Primorskega dnevnika
Sporočilo
uprave
podjetja
DZP-PRAE
Želimo podčrtati, da so dohodki Primorskega dnevnika v glavnem iz dveh virov: prvega predstavljajo subvencije italijanske države po rednih zakonih o založništvu, drugega pa lastni dohodki podjetja od prodaje in reklame. To pa za ohranjanje dnevnika v dostojnem obsegu ne zadostuje, kakor tudi ne zadostuje enkratna finančna pomoC, ki jo je založniško podjetje v zadnjih mesecih prejelo iz Slovenije in za katero smo pristojnim v matici dolžni zahvalo.
Jamstvo za rešitev položaja dnevnika vidi podjetje v utrjevanju obstoječih dohodkov, poleg tega pa v trajni finančni pomoči iz matične države, ki bi morala biti zagotovljena s sprejetjem ustreznega zakona o manjšinskem tisku. V te smeri bodo tako kot doslej šla vsa naša prizadevanja.
Uprava podjetja DZP - PRAE
Sporočilo deželnega sveta Novinarske zbornice FJK
Najavljeni lesthkcijski načrt za Primorski dnevnik z občutnim krčenjem redakcije (štirje novinarji manj), tiskarskega osebja in števila strani ter z odpravo ponedeljkove številke predstavlja po mnenju Novinarske zbornice Furlanije - Julijske krajine ponoven napad na svet informacije v naši deželi, ki ga že ogrožajo poskusi preustroja tržaškega Piccola in videmskega Messagge-ra Veneta, kakor tudi težave radijskih in televizijskih postaj. V tem primeru omejitev Primorskega dnevnika ne bi prizadela samo slovenske manjšine, ampak bi obubožala celovito deželno skupnost. Spriča splošnega omejevanja informativnega prostora in pritiskov na novinarsko profesionalnost je deželni odbor Novinarske zbornice na svoji seji v ponedeljek, 16. oktobra poudaril nanadomestljivo vlogo manjšinskega tiska pri uveljavljanju sožitja in medsebojnega poznavanja med različnimi komponentami naše dežele, tudi v okviru širšega mednarodnega sodelovanja, in se bo zato zavzel za iskanje primernih rešitev, ki naj zagotovijo preživetje in razvoj Primorskega dnevnika.
Na isti seji je deželni svet Novinarske zbornice sprejel pobudo, da bi pri Garantu za založništvo preveril hipotezo monopola v deželni informaciji ter zakonitost posebnih založniških pobud, kot so priloge deželnih dnevnikov.
Sporočilo
deželnega
novinarskega
sindikata
Kriza, ki pesti Primorski dnevnik, se uvršča v hudo stisko informacijskega sistema Furlanije Julijske krajine. Težavam radijskih in televizijskih postaj ter poskusov za preustroj tržaškega Piccola in videmskega Messaggera Veneta se sedaj pridružuje nacrt za redukcijo dnevnika slovenske manjšine v Italiji.
Furlanija Julijska krajina, ki je bila nekoč laboratorij za poskusno oblikovanje novih informacijskih modelov, postopno izgublja vlogo pozornega opazovalca srednjeevropske in balkanske stvarnosti. Tudi spričo bolj zapletenega pohtičnega položaja je deželna informacijska stvarnost odigrala to vlogo z veliko poklicno strokovnostjo. V tem sklopu se zdi značilna kriza Primorskega dnevnika, ki je od vsega začetka igral informativno vlogo tudi v odnosu do Slovenije in vlogo povezovalca narodnih manjšin v Italiji, Sloveniji in Avstriji.
Redukcija slovenskega dnevnika na temeljih, ki ne jamčijo perspektiv in tudi samega obstoja časopisa obuboža in predstavlja hudo nevarnost za celotni deželni informacijski sistem. Sindikalna zveza novinarjev FJk žal ugotavlja, da zadobiva vprašanje javnih občil v deželni stvarnosti vsedržavno razsežnost in izraža popolno solidarnost kolegom Primorskega dnevnika, ki so znova žrtve hudih redukcijskih ukrepov. Novinarski sindikat na koncu potrjuje, da se bo z vsemi silami uprl poskusom normalizacije in poenotenja deželnega informacijskega sistema.
PROCES ANDREOTTI / ZASKRBLJENOST NOTRANJEGA MINISTRA
Nevarnost mafijskega atentata ogroža proces
Spor med tožilstvom in obrambo o dokaznem gradivu
PALERMO - Na procesu proti bivšemu
spopad med tožilstvom in obrambo. Ves včerajšnji dan je bil posvečen razpravi o tem, katero gradivo naj sodni senat upošteva v presojanju morebitne Andreottijeve krivde. Tožilstvo je predlagalo vrsto dokumentov (med temi so zasliševanja skesancev tudi med drugimi preiskavami), medtem ko se jim je obramba uprla. Sodni senat je po dolgem posvetu vCeraj sprejel nekatere zahteve obtožbe, medtem ko bo o drugih zahtevah razsodil danes.
Bolj kot vsebina obravnave pa je pritegnila pozornost komentatorjev nevarnost, da bi mafija skušala z atentatom (tudi z uporabo raketnega orožja) preprečiti proces. Na to nevarnost je opozoril podpredsednik poslanske zbornice in izvedenec v mafijskih vprašanjih Luciane Violante, upravičenost njegove zaskrbljenosti pa je potrdil včeraj notranji minister Rinaldo Coronas, ki je opozoril, da je mafija dobro oborožena. Dodal je, da je prav zaradi tega notranje ministrstvo odredilo na Siciliji, pa tudi po vsej Italiji izredne ne ukrepe za zaščito Sodnikov in tistih, ki sodelujejo s pravico.
premiem Giuliu Andreottiju, ki je osumljen sodelovanja z mafijo, se nadaljuje tehnični
Poostreno nadzorstvo karabinjerjev pred sodiščem v Palermu, kjer seje včeraj nadaljeval proces proti Giuliu Andreottiju (telefoto AP)
_______POLEMIKE / ZARADI ODNOSA DO SODNIKOV________
Antonio Di Pietro proti Silviu Berlusconiju
Anketa SWG potrdila veliko popularnost bivšega sodnika tima »čiste roke«
MILAN - Antonio Di Pietro vztraja v svoji kritiki proti Silviu Berlusconiju. Bivši sodnik, ki je bistveno prispeval k razkritju podkupninske afere, je o svojem odnosu do predsednika Forza Italia spregovoril v rubriki na tedniku Oggi.
Di Pietro je poudaril, da je »nesprejemljiva laž« Berlusconijeva obtožba, da milansko tožilstvo ni hotelo voditi preiskave o dejavnosti nekaterih voditeljev KPI in DSL. Predvsem pa zavrača obtožbo, da so si milanski sodniki »izmislili dokaze proti Berlusconiju s ciljem, da bi ga politično pogubili«. »Berlusconijeve odgovornosti sem raziskoval iz Čuta dolžnosti in ne zato, da bi ga politično preganjal,« je zapisal Di Pietro.
»Ce bodo sodniki ocenih, da iz-
sledki preiskave ne dokazujejo krivde preiskovancev (vključno z Berlusconijem) bo zadoščeno pravici. Toda verodostojnost izsledkov morajo pretehtati sodniki in ne Berlusconi. Skratka nisem jaz izdal Berlusconija. Nasprotno, zdi se mi, da bo Berlusconi izdal pričakovanja svojih volilcev, če bo vztrajal v krčevitem odklanjanju dialoga s sodniki,« je menil Di Pietro.
Bivši sodnik je v odgovoru nekemu drugemu bralcu spregovoril tudi o svojem morebitnem angažiranju v politiki. Dejal je, da »država ne potrebuje nekega osamljenega zastavonoše, ampak strokovno pripravljeno ekipo z jasnimi programi«. Pogovor z voditeljema Oljke Romanom prodi jem in VValterjem Veltronijem je označil kot »umirjeno srečanje ljudi,
ki se zavedajo svoje različnosti, a tudi stičnih točk«.
Kako pa ocenjujejo njegovo politično udejstvovanje ljudje? Po javnomnenjski raziskavi tržaške SVVG, ki je anketirala vzorec 700 ljudi, je 49, 8 odstotka Italijanov prepričanih, da bi bilo bolje, Ce bi se Di Pie-tro ne ukvarjal s politiko, medtem ko se za politično angažiranost opredeljuje 43, 4 odstotka, večina anketiranih je bila mnenja, da je Di Pietro zgrešil, ker je zapustil sodstvo. Anketa je tudi potrdila veliko priljubljenost bivšega sodnika, veliko zmede pa je bilo ob vprašanju, kakšna je nazorska opredehtev Di Pietra-Skoraj polovica intervjuvanih ni znala odgovoriti, od ostalih pa je vsak intervjujavi skušal uvrstiti Di Pietra v vrste svojih somišljenikov.
MILAN / PRIZIVNI PROCES
MORILEC ŽE ZA ZAPAHI
Rdeče brigade o umom komisarja Calabresija
MIT .AN - Ustanovitelja Rdečih brigad Renata Curcia ni bilo na včerajšnjem zasedanju prizivnega procesa zaradi umora komisarja Calabresija. Zaslišali naj bi ga kot pričo, vendar se je obramba odpovedala njegovemu pričevanju, vsakakor pa Curcio ni prišel iz Rima, kjer se vsak večer mora vrniti v zapor.
Pred sodnike pa je stopil Alberto Franceschini, ki je tudi med ustanovitelji RdeCih brigad. Povedal je, da je njegova teroristična organizacija dalj Časa raziskovala ozadje umora komisarja javne varnosti Luigia Calabresija. Sumili so, da je šlo za pobudo »konkurenčne« organizacije Lotta Continua ali pa skupine Gap, ki jo je podpiral založnik Giangiacomo Feltrinelli.Vendar jim ni uspelo ugotoviti, če je katera od teh skrajnoleviCarskih organizacij bila vpletena v umor Calabresija, je dejal Franceschini.
Na sliki: Calabresijeva vdova z otrokoma pred sodiščem (telefoto AP)
Z nožem prerezal vrat materi svojih dveh otrok
PORDENONE Nečak je 36-letno Ga-briello Salvador, mater dveh otrok, našel pred-sinoCnjim s prerezanim vratom v njenem stanovanju v Forcate di Fon-tanafredda, kmečki vasi v pordenonski pokrajini. Morilec jo je z nožem zabodel tudi v trebuh in srce. Okrog trupla so bili vidni znaki prerivanja, avto Salvadorjeve je imel prerezane gume, nekdo ga je z nožem tudi popraskal.
Policija in karabinjerji so začeti lov na morilca in so kaj kmalu izsledili Eligia Valerija, ki je pred Časom živel s Salvadorjevo, s katero je imel tudi dva otroka, sedaj stara štiri oz. šest let. Našli so ga v kraju La Brussa di Caorle, bil je ves okrvavljen. Kaže, da je poskusil narediti samomor. Odpeljali so ga v bolnišnico, vendar zgleda, da njegovo
zdravstveno stanje ni hudo. Valeti, ki ima 41 let, je po ločitvi večkrat skušal znova navezati stike s Salvadorjevo, ki je bila zaposlena v Pordenonu. Tudi predsi-nočnjim se je po delu vrnila domov. Nihče ne ve, kaj se je zatem zgodilo, saj niti mati niti otroka, ki so spali v hiši, niso nic opazili.
Pordenonski namestnik državnega pravd-nika Raffaele Tito, ki koordinira preiskavo, je Valerija obtožil premišljenega umora. Zaenkrat ni znano, Ce obtožba sloni na Valerij e vem priznanju ali pa na ugotovitvah samega sodnika. Moški je v zadnjih mesecih dobesedno zamoril Salvadorjevo s prepričevanjem, da se vrne k njemu. Salvadorjeva pa o tem ni hotela niC slišati in se je večkrat obrnila do karabinjerjev.
RIM / NA ZAHTEVO PROGRESISTOV
Senat danes o nezaupnici pravosodnemu ministru
Vprašanje pa je, ali bo Filippo Mancuso po glasovanju odstopil
RIM - Danes dopoldne se bo v senatu začela razprava o nezaupnici pravosodnemu ministru Filip-Pu Mancusu. Progresisti, Tri so vložili predlog nezaupnice, zahtevajo naj minister Mancuso odstopi, ker »ni upošteval smernic parlamenta v pravosodni politiki« in je »s svojimi odločitvami izival kofliktualnost«. S svojim ravnanjem je po oceni progresistov Man-cuso»povzročil nepopravljiv razdor s predsednikom vlade«.
Z današnjo razpravo, ki se bo končala jutri z repliko obtoženega ministra m z glasovanjem, se bo Zgornji dom italijanskega Parlamenta najbrž lotil enega od najbolj spornih problemov, ki so v tem letu povzročili veliko polemik na italijanski politični sceni. Proti ministru Mancusu so vse levičarske stranke, katerim se bodo najbrž pridružili senatorji Ljudske stranke (vodstvo jih je pozvalo k glasovanju po vesti), medtem ko pravosodnega ministra odločno brani Kartel svoboščin. Najbolj za-8nan je v tem predsednik Forza Italia Silvio Berlusconi, medtem ko so ostale komponente bolj »hladne«.
Glede na razmerje sil v senatu izid glasovanja ni v dvomu in zelo verjetno je, da bodo jutri senatorji odobrili resolucijo o nezaupnici. Vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo potem. Ali bo minister Mancuso Upošteval sklep senata in bo odstopil ali pa se bo, kot mnogi napovedujejo, sklepu uprl in ostal na svojem mestu? Minister bo pojasnil razloge za
svoje dosedanje ravnanje jutri dopoldne med repliko. V političnih krogih prevladuje prepričanje, da bo šel minister v protinapad. Nekateri sumijo celo, da bi lahko vpletel tudi predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara in se pri tem poslužil gradiva preiskovalne komisije, ki ji je predsedoval Mancuso in ki je raziskala afero črnih skladov obveščevalnih služb. Komisija je v sklepnem poročilu povsem oprostila Scalfara, ni izključeno pa, da bo pravosodni minister jutri navedel drugačne zaključke.
K vztrajanju na svojem položaju poziva ministra Kartel svoboščin, čeprav nekatere komponente (na primer Raffaele Costa s svojimi liberaldemokrati in Krščanski demokratič-
ni center) menijo, da bi v primeru nezaupnice minister moral odstopiti.
Italijanska zakonodaja je v primerih, kakršen je Mancusov, zelo nejasna. Ministri, proti katerim so bile vložene nezaupnice, so doslej odstopili pred glasovanjem, zato ni jasno, kdo lahko odvzame Mancusu mandat, če bo minister sklenil, da ne odstopi. Ali to lahko naredi predsednik republike? Ali se Mancuso lahko tudi temu sklepu upre s prizivom na ustavno sodišče?
Izvedenci za ustavno pravo niso enotni v tolmačenju ustavnih določil. Gotovo je, da bo jutri senat izrekel nezaupnico Mancusu, malo verjetno pa, da bo s tem sklepom primer Mancuso razvozlan.
Pravosodni minister Filippo Mancuso (telefoto AP)
Pet mesecev ostrih sporov z levo sredino, s sodniki in predsednikom republike
RIM - Od kar je bil mneščen, je minister Filippo Mancuso odredil vrsto inšpekcij na italijanskih tožilstvih in sodiščih, največ polemik pa je izzvala inšpekcija na milanskem tožilstvu.
Inšpekcija se je začela 3. maja, novico o tem ukrepu pa je Mancuso uradno potrdil teden dni pozneje. Pravosodni minister je v senatu inšpekcijo utemeljil s trditvijo, da je sodnijski tim »čiste roke« onemogočil inšpekcijo, ki jo je odredil njegov predhodnik Ad-fredo Biondi, ker je ustrahoval inšpektorje. Zaradi te izjave so inšpektorji množično odstopili. Po pogovora z ministrom je kazalo, da je spor rešen, toda Mancuso je kljub temu odslovil inšpektorje, ki so sodelovali pri prvi inšpekciji.
Vzporedno s stopnjevanjem inšpekcije se je zaostril odnos s sodniki, predvsem pa s koalicijo, ki podpira vlado Lamberta Dinija, težavni pa so postali tudi odnosi med premieram in pravosodnim ministrom, ter med pravosodnim ministrom in predsednikom republike.
Mancuso je inšpekcijo v Milanu utemeljil z obtožbo, da je sodnijski tim »čiste roke« »grobo kršil temeljno dolžnost moralne korektnosti in lojalnosti«. Te besede so izzvale ostro polemiko. Levosredinska koalicija, ki podpira Dinije-vo vlado, je skušala problem razrešiti tako, da je sprejela resolucijo s smernicami pravosodne politike. S tem dokumentom je tudi zahtevala, naj pravosodni minister
»uskladi svojo pristojnost inšpekcije s splošno politično usmeritvijo vlade«.
Mancuso teh smernic ni upošteval in je ostro odgovoril vsem kritikom. Napadel je predsednika republike Scalfara, ko mu je očital, da »ruši« delo sodnikov. In ostro se je obregnil tudi ob premiera, češ da ni dovolj energično reagiral na predlog nezapnice progresistov.
Tudi v zadnjih dneh minister ni ravnal nič kaj spravljivo. Medtem ko je plamtela polemika zaradi inšpekcije, je Mancuso vložil zakonski predlog, ki bi ministrskim inšpektorjem omogočil, da bi dobih vse gradivo od sodnikov. In odredil je vrsto novih inšpekcij ter disciplinskih postopkov proti pripadnikom tima »čiste roke«.
ZADREGA V BELI HIŠI
Politični zapletljaj ob Finijevem obisku v ZDA
RIM, NEW YORK - Potovanje predsednika Nacionalnega zavezništva Gian-franca Finija (na sliki AP) v Združenih državah je naletelo na nepričakovan diplomatski zapletljaj, ki povzroča zadrego tako v krogih mogočnega italijansko-ameriškega lobija, kot tudi v sami Beli hiši.
Problem je nastal glede vabil na vsakoletni ples združenja NIAF, v katerem so množično včlanjeni Američani italijanskega porekla. Častni gost plesa, ki bo v soboto v VVashingtonu, bo sam ameriški predsednik Bill Clinton, od italijanskih politikov pa bo prisoten samo Fini, ki se že mudi v ZDA in ki ga je NIAF že pred časom povabila. Prisotnost edinole Finija ob ameriškem predsedniku pa bi po mnenju marsikoga bila neprimerna, saj bi povzročila zadrego ne samo Beli hiši, ki ni prav navdušena nad dejstvom, da bi predsedniku NZ kar tako naklonila pečat »demokratičnega« političnega voditelja, ampak tudi sami NIAF, ki je po statutu nepolitično združenje in katere podoba bi se znala tako prevesiti preveč na desno.
In tako so pri NIAF na vrat na nos našli »rešitev« in povabili na ples tudi tajnika
DSL Massima D’Ale-mo. Toda voditelju Hrasta ni bilo prav nioč do tega, da bi peljal vodo na Finijev mlin in tako vabilo prijazno odklonil. V zelo vljudnem pismu predsedniku NIAF Alfredu Rotondaru je poudaril, da mu je žal, ampak da mu je vabilo prišlo prepozno in da mu prej sprejete obveznosti ne dovoljujejo potovanja v ZDA.
Fini je iz New Yorka ironiziral, čaš da je D’Alemo sram, da bi sedel za mizo s njim, in da mu niso pri srcu problemi italijanskih priseljencev, dejstvo pa je, da se je nad njegovim obiskom v Združenih državah pojavil madež, ki si ga pri NZ niso nadejali.
PROMET / PODPISALI SO GA POPOLDNE Z VLADO
NOVICE
Sporazum s kontrolorji poletov: do junija ne bodo več stavkali
Včeraj na letališčih še velike zamude in ukinitve številnih poletov
RIM - Italijanski] slom potnikom so raj popoldne vrerm snila. Vlada in vsi združenje konh letalskih poletov dolgih mesecih s oelih stavk in velil zamud na letališči Pisala sporazum, k omogočil normal zračnega prometa v Sporazum pred sledeče: Združer stentov poletov Ah Postala 1. januar j javna gospodarska 'm. zatem pa de družba. To naj bi oi 0 določeno prožr ?rganizaciji dela {odtju premajhnega kontrolorjev. Vlada pravila ustrezni de konca novembra. I ca leta se bo konti služba okrepila
daljnjih 60 kontrolorjev, zatem pa še za 28 (le-te si bo civilno letalstvo »izposodilo« pri vojaškem).
Združenje kontrolorjev se je obvezalo, da se bo do 30. junija prihodnjega leta
odreklo stavkam. S tem naj bi italijanski koristniki letalskega prometa zadihali: zamude in preloženih poletov vsaj za nekaj časa ne bo več, če jih ne bodo sprožile druge de-
lavske kategorije, ki poslujejo na letališčih (za petek, 20. oktobra, so gasilci, zaposleni na letališčih, že napovedali stavko).
Minister za prevoze Ca-ravale je po podpisu spo-
razuma menil, da so se s tem zaključila težka pogajanja. Sporazum ni podpisal sindikat CGIL, čeprav je njegov predstavnik poudaril, da se strinja z duhom dokumenta.
Italijanska letališča so tudi včeraj doživela nov težak dan. Zamude poletov so bile na dnevnem redu, prav tako tudi preklici poletov. Včeraj popoldne so na letališču pri Ronkah ukinili vse štiri »notranje« polete (iz Milana in v Milan ter iz Rima in v Rim), ostah poleti pa so imeli dokajšnje zamude.
Na sliki (telefoto AP) minister za delo Treu, podtajnik Cardia, minister za prevoze Caravale in komisar ANAV Tricani (z leve) med včerajšnjo tiskovno konferenco.
11

Za zapahi znani mafijec
MINAL - Milanska policija je v Nici aretirala Biagia Crisafullija, ki je po mnenju preiskovalcev glavni vodja organiziranega kriminala v milanski pokrajini, povezanega z ’ndragheto in mafijo. Operacijo so izvedli s sodelovanjem francoske policije, Interpola ter osrednje operativne službe Criminalpola. Crisafullija so iskali vse od predlanskim, obtožujejo pa ga mafijskega združevanja, umora in prekupčevanja z mamili in orožjem. Kaže, da so ugotovili, kako se je s prenosnim računalnikom povezoval z nekaterimi bankami, s katerimi je opravljal razne operacije. V past naj bi ga ujeli s pomočjo najsodobnejše tehnike (niso pojasnili, če je šlo za telefonsko ali kakšno drago tehniko).
Danes pričetek procesa proti Donatelli Di Rosa
FIRENCE - Potem ko so ga za leto dni prenesli, se bo danes v Firencah pričel proces proti Donatelli Di Rosi in njenemu možu Aldu Michittuju, ki sta obtožena poskusa prevare in izsiljevanja (od generala Franca Monticoneja naj bi bila izsilila 700 milijonov lir). Monticone naj bi bil žrtev zapeljevanja, s katerim naj bi ga Di Rosa »olajšala« za stotine milijonov, ki si jih je sposodil pri visokih vojaških častnikih. Po aferi o domnevni prevari sta furlanska zakonca poskrbela za celo vrsto »razkritij« o domnevnem prekupčevanjem z orožjem in prevratniškimi načrti, pri katerih naj bi bil protagonist Monticone skupaj z desničarskim skrajnežem Giannijem Nardijem (ki je umrl leta 1976 v Španiji). Preiskovalci iz Firenc pa menijo, da so »razkritja« brez vsake osnove.
Sreda, 18. oktobra 1995
MNENJA, RUBRIKE
4
OGLEDALA)
Karavana
zaodovine
V peščeni nevihni ne vidiš karavane, le slutiš, da prihaja. Bodo na kamelah sedeli trgovci z blagom in dišavami ali roparji z ostrimi noži? Prej ali slej karavana pride.
Živimo v vetru in med peščenimi oblaki, v kleteh vreje mošt in upamo na dobro vino, kar nekaj neznank nas vendarle navdaja z nestrpnostjo pred pokušino. Trgovali bomo, ko bo prišla karavana, ocenili vino, ko bo mošt prozorna in čista tekočina. Ni modro, da medtem sedimo s prekrižanimi rokami, vendar bomo o resničnem in otipljivem življenju spregovorili, ko se bodo vremena vsaj nekoliko zjasnila.
Z liričnim uvodom sem želel predstaviti tezo, da bomo dobro (ali slabo) mislili, ko bo tok dogajanj razvozlal nekatere pomembne neznanke. Hočeš nočeš se pomikam v bojnem prostoru: italijanskem, slovenskem in manjšinskem: povsod piha veter, dviguje se prah in v kleteh vreje vino po letini, ki ni bila povsod najboljša. Z zanimanjem sem bral več člankov in izjav, poslušal bolj ali manj obvezne ocene, komentarje na članke in sproti tvegal zarisovati tloris dogodkov. Prav gotovo z nespretno roko, saj sta bila risanje in zemljepis v šolskih letih moji ahilovi peti (v resnici sem imel kar nekaj več bosih pet). Krajša naš-tevanka pomeni točke, ki zaznamujejo izhodišča in cilje mojih črt: manjšina kot subjekt, dobro upravljanje, ustvarjalna kultura, gospodarstvo med nevarno krizo in možnim razvojem, odnosi med Slovenijo in manjšino, odnosi na levici, agresivnost desnice, banke, tisk, odnosi manjšina-večina in še kaj; vsekakor preveč, da bi bralca ne bolela glava. Ko sem se šel zemljemerca, sem med eno in drugo točko ponovno obiskal urade Dežele FJK, da bi izvedel, kako je z odobrenimi, a že dve leti neprejetimi prispevki za slovensko kulturno organizacijo.
Stopil sem med pesek in meglo. Od funkcionarjev do uradnikov so se mi tožili, da ni dovolj ljudi, da je prava četa stopila na zadnji vlak za zgodno pokojnino, da je prošenj in papirjev ogromno, da zaman prosijo politike za okrepitev uradniških vrst, skratka, moraš imeti potrpljenje. Za vogalom kak zlobneš prišepne, da je storilnost uradov nižja kot v zasebnem sektorju, a to preslišiš, ker moraš imeti z uradniki in funkcionarji dobre odnose, če ne želiš, da tvoje prošnje ostanejo na dnu ku-
Ace Mermoua
pa. Morda je tudi ta sklep prehudo-ben in imajo pritožbe svoje razloge. Organizacije in ustanove pa čakajo in plačujejo bančne obresti za posojila. Kot navaden državljan, ki ima vendarle pravico do svojega, sem z obiska izluščil droben nauk. Dokler se politična slika ne razčisti, dokler v naši dežeb in Italiji ne pride do jasne polarizacije in takšnih vlad, ki bodo lahko resnično upravljale, bomo državljani hlapci Jerneji, ki zaman blodijo v iskanju pravice. Ni nujno, da bo razčiščenje za vse ugodno, morda zmaga stran, ki te bo s kijem po glavi, vendar je včasih jasnost manj boleča od usode Buzzattijevib vojakov, ki so v trdnjavi Bastiani zaman čakali na prihod Tatarov.
Kaj ima ta nauk opraviti s Slovenci in manjšino? Smo v zelo podobnem položaju. Dokler se v manjšini ne razčistijo osnovna stališča in opcije, dokler strani in možna zavezništva ne povedo, kako si vsaj zamišljajo naše življenje v bodoče in zberejo ob pogledih kon-sens, bodo ostala bistvena vprašanja v ozadju. Mešali bomo žito in plevel, subjektivne krivde in objektivne okoliščine, stare zamere in nove neumnosti. Komaj prikriti mah-ničevski "aut-aut” med krovnima organizacijama (tokrat je nož najbolj nabmšen med "belimi”, če lahko uporabim ljudski izraz za ločevanje duhov), nerazčiščeni odnosi na levici in med laičnimi "duhovi”, objektivno drugačen položaj SKGZ, glasovi (in včasih nerazumljiva teža) čez noč vzniklih skupin mašijo usta zahtevam po "dobrem upravljanju” in režejo peruti idejam in načrtom. Dokler se naš osnovni politični, ideološki in idejni tloris ne začrta, umiri in najde oblike stvarnega soočanja, ne bomo, nobena stran ne bo, kljubovali izzivom, ki nas danes predvsem tepejo. Si želimo sprememb? Naj pride do sprememb. Dovolj izkušenj imam, da lahko zapišem stavek: slabe bodo spremembe, če si bomo nastavljali vislice in pozabili na razum. S tem ne zanikam moškega a korektnega soočanja in niti kritike, še najmanj pa željo in potrebo po prilagajanju novim zahtevam in časom. Brez razčiščenja nam bo puščavski veter zdesetkal sile in nas vodil v povsem poljubne trditve.
Nobene volje nimam, da bi polemiziral s slovenskim glasom, vsak pač misli svoje. Lep primer našega
stanja pa je podnaslov k članku o Scalfarovem sprejemu predstavništva zamejskih Slovencev: »Milan Ko-glot in Darko Bratina vodila slovenski delegaciji.«
Bratina je slovenski senator in predstavlja na desetinah volitvah preverjeno "bazo”. Ce pa imenujemo Koglota za vodjo slovenske delegacije, potem se tudi sam lahko imenujem za najpomembnejšega Slovenca v zamejstvu. Če ne zaradi drugega, ker imam dvojno državljanstvo: goriško in padriško. Pred leti sem bil goriški občinski svetovalec in tudi danes se bi lahko vrinil v kak komite, saj bi me ne zapodili, če bi želel pomagati pri sestavljanju vabil na srečanja in pomagati za kioski. In tudi če vse to nič ne pomeni, se lahko samo čutim najpomembnejši Slovenec in pika. Lahko bi se smejali, če ne bi bili to drobci (seveda ne moja pomembnost) našega življenja dodaten dokaz, da dokler ne bo jasnosti in resničnih načrtov in namenov na javni mizi, bomo čakali in se grizli. Se zdaleč ne mislim, da smo vsega sami krivi. Ne morem prezreti stvarnih pritiskov italijanskih oblasti in niti ne mavričnega odnosa osrednje slovenske politike do naše manjšine. Ta mavrica seveda ni za romantične ljubimce, ampak za naše mrke poglede. Mislim pa, da se bo tudi na Kranjskem prej ali slej zjasnilo, čeprav bo verjetno tudi ta razjasnitev presenečenje. Mi bomo na to malo vplivali. Tudi Italije ne bomo sami spremenili. Moško soočanje, ki ne pomeni zgodovinskega obračuna (naše korenine segajo globoko), in to, da vsak prevzame nase svoje odgovornosti pa nas lahko pripeljeta preko vrhunca dramske strukture v prostor, kjer bo ponovno mogoče govoriti o resničnih problemih: o subjektu in preživetju, kulturi in dobremu upravljanju. Karavana zgodovine je že leta na poti, verjetno bo veter pojenjal. Nevarno je, da bomo mi pihali v pesek, da ne bi videli mimohoda zato, da bi vsak obranil svoj prav in mislil, da sedi na vrhu najvišjega hrasta. Le če se bomo obnašali drugače, bomo z vso treznostjo lahko vendarle začrtali koordinate našega bodočega življenja in naše plovbe. Potem bomo lahko celo vplivali na matico in tudi na Italijo. Manjšine postajajo v modernem svetu dejanske večine, zakaj naj bi mi ostati majhni zaradi neke pristno slovenske trme?
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Tret
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Tret, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELBER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov HEG
PATRONAT INAC SVETUJE
Pojasnilo o »pokojninskih poviških« upokojencem
Netočne vesti o uveljavljanju pokojninskih pravic, ki so se te dni z velikim poudarkom pojavile v italijanskih sredstvih množičnega obveščanja, so po nepotrebnem vnesle veliko zmedo v vrste upokojencev. Zakon St. 438/92 je skrčil z desetih na tri leta rok za uveljavljanje sodnega varstva zoper negativno odločbo skrbstvenega zavoda INPS. Do 19. septembm 1995 so bili morali vložiti tožbo le tisti upravičenci, katerim je INPS v vseh fazah dokončno odbil zahtevek. Se vedno pa je odprt rok za predložitev pritožbe na INPS zoper negativno odločbo, Sele naknadno lahko steče sodni postopek.
ZgreSen je vtis, da gre za neko splošno pravico do poviška na pokojnini. Dejansko so zainteresirani le svojci preminulega zakonca, ki imajo na osnovi razsodbe Ustavnega sodišča St. 495/93 pravico do družinske pokojnine v visini 60 odstotkov zneska, ki ga je prejemal pokojnik in v primeru minimalne pokojnine tudi do deleža socialnega dodatka (integracije), ki ga priznava INPS na osnovi dohodkov upravičenca. INPS naj bi od februarja 1995 avtomatično izvajal to razsodbo in izplačeval že usklajene (60-odstotne) družinske pokojnine, medtem ko bo pred tem datumom izplačane pokojnine prilagodil kasneje (zaradi po-manjakanja finančnih sredstev) vključno z dozorelimi zaostanki. V tem primeru predlagamo, da upravičenci. Če tega niso Se storili - vložijo na INPS pritožbo zoper višino pokojnine (le če je pokojnik prejemal minimalno pokojnino!) in zahtevajo povišano odmero pokojninskega zneska, (ma)
PISMO UREDNIŠTVU
Šolski skrbnik o »zaprtju« urada za slovenske osnovne šole in vrtce
PREDMET: Članek objavljen dne 7. oktobra 1995
Spoštovano uredništvo,
v zvezi s člankom, objavljenim 7. oktobra 1995 na Primorskem dnevniku, spodaj podpisani izražam presenečenje zaradi vesti, ki izkrivljajo stvarnost in ustvarjajo neupravičen preplah v slovensko govoreči šolski skupnosti.
Ne odgovarja namreč resnici, da je bil urad za osnovne šole slovenskega jezika zaprt, preprosto, ker ni samostojna administrativna enota.
Zakon št. 932 z dne 21.12.1973, ki dodeljuje tržaškemu skrbništvu enega ravnatelja ali enega profesorja in pet osnovnošolskih učiteljev šolam s slovenskim učnim jezikom, le-tem jamči potek administrativnih poslov v slovenskem jeziku, ne ustanavlja pa samostojnih uradov.
Posledica tega je, da je učno osebje, dodeljeno na osnovi zakona 932/73, vključeno v strukturo pokrajinskega šolskega urada in točneje v odgovarjajoče odseke za šole z italijanskim učnim jezikom. Ta zakon tudi ne predvideva funkcionarjev z upravno ali vodstveno funkcijo za opravljanje zgoraj omenjenih funkcij, kot dokazujejo zahteve slovenske skupnosti, ki jih vsebuje eden od raznih zakonskih osnutkov za zaščito manjšine, v katerem se izraža zahtevo po ustanovitvi urada za slovenske zadeve, katerega bi vodil slovenski funkcionar z vodstveno funkcijo ali upravni funkcionar IX. stopnje.
Pritožbe, da sta samo dva od šestih dodeljenih šolnikov zadolžena za izvrševanje nalog, ki zadevajo šole s slovenskim učnim jezikom, medtem ko so ostali štirje profesorji zaposleni v drugih uradih (upravnih), so resnične, vendar se učno osebje samo še nikoli ni pritožilo glede tega.
Po drugi strani je v goriški pokrajini situacija taka že več let.
Ce interpretiram logični smisel zakona št.932/73, menim, da bi moralo biti zgoraj omenjeno osebje dodeljeno ne-upravnim oziroma ne-računovod-skim uradom, pač pa tajniškim. Da do tega doslej še ni prišlo, gre pripisati kroničnemu pomanjkanju osebja pokrajinskega šolskega urada in dejstvu, da tega niso zahtevali uslužbenci sami.
Danes, s postopnim prehodom z računovodskih in administrativnih funkcij računovodstva pokrajinskega šolskega urada šolam, je to končno mogoče doseči.
Omejeno število dodeljenih ne bo nikoli moglo kriti vseh pri-
stojnosti urada, glede na to, da so se le-te v zadnjih letih pomnožile zaradi ministrskih ali zakonskih določb.
Podpisani se v celoti zavedam teh razmer in sem jih na lastno odgovornost skušal rešiti tako, da sem razširil togo ureditev organov, ki jih določata zakon in ministrstvo, ko le-ti ne predvidevajo prisotnosti predstavnikov slovenskega jezika, tako da sem imenoval priključeno osebje.
Lahko bi napisal dolg seznam teh organov, ki delujejo v tem uradu.
V zvezi z obtožbo, da dodeljeno učno osebje v primeru odsotnosti iz katerega koli razloga ni bilo nadomeščeno, gre povedati, da bi bilo za nadomestitev treba poskrbeti, vendar je treba upoštevati, da gre za suplen-co v primeru maloštevilnega in drugod zaposlenega osebja, zaradi česar je lahko včasih kakovost te usluge nezadovoljiva.
Dodelitev osebe, ki se ukvarja s slovenskimi vprašanji, je izključno stvar strateške izbire, odvisne od potrebe, da se novoustanovljenemu uradu za odnose z javnostjo nudi samostojno ureditev kot določajo zakon in smernice ministrstva za javno upravo in ministrstva za šolstvo.
Gotovo se lahko strinjamo s tem, da bi bilo primerno dodeljeno osebje namestiti v samostojnem uradu in temu bom podpisani v prihodnje posvetil lastno pozornost.
Po teh pojasnilih želim preiti k izjavam predstavnice sindikata gospe Marte Kopun in »osornega in omalovažujočega« odgovora, ki mi ga pripisuje vaš dnevnik.
Gospa Kopun je ta moj odgovor dobila ob 14.30, ko me je srečala pred uradom, ko sem čakal na avtobus, to se pravi, da ni šlo za formalno srečanje. Očitno je šlo za bežno »bouta-de«, ki se je nanašala na nujnost, da je treba zahteve slovenske manjšine, ki zaenkrat še ne naletijo na odziv v italijanski zakonodaji, obravnavati in urejati na meddržavni ravni.
Ne bom moralno opredeljeval izkrivljanja tega bežnega stavka, ki sem ga izrekel izven lastnega urada, oziroma njegove zlorabe, ki meri k zastrupitvi odnosov s slovensko skupnostjo; to prepuščam mirni in nepristranski oceni javnosti.
Zavedam se, da so v zadnjih časih šolska uprava oziroma druge ustanove sprejele nekatere ukrepe (kot na primer tiste, ki sem jih naštel v članku), ki so morda upravičeno povzročili preplah zaradi domnevnega načr-
ta krčenja pravic slovenske manjšine.
Menim, da je ta preplah neutemeljen in neupravičen, ker bodo nekatere ukrepe prav gotovo preklicali, da bi ugodno rešili prošnje manjšine (npr. sindikalni dopust, plača za učno osebje s štipendijo, itd.).
Upam, da vesti, ki jih je dnevnik objavil, če mi dovolite, nekoliko površno in tendenciozno, ne bodo kalile odnosov tvornega sodelovanja in medsebojnega spoštovanja, ki sem jih imel dolga leta prej s slovensko skupnostjo v goriški pokrajini, potem pa s skupnostjo na Tržaškem, vselej v priznavanju njunih pravic in utemeljenih pričakovanj.
Prosim, da moje pismo objavite v celoti in se Vam zahvaljujem
Šolski skrbnik dr. Vito Čampo
Pripis uredništva:
Na drugih vratih levo v drugem nadstropju tržaškega šolskega skrbništva je bil včeraj dopoldne še zalepljen rumenkast listek z napisom »Scuo-le materne ed elemen-tari italiane con lingua d’insegnamento slove-na.« V tistem uradu je očitno nekdo uradoval, a sedaj ne uraduje več. Kako bi temu rekli: ukinitev? zaprtje? Odgovor prepuščam mirni in nepristranski oceni javnosti.
Šolski skrbnik priznava, da so slovenski šolniki dodeljeni po zakonu skrbništvu za zadeve slovenskih šol. »Kronično pomanjkanje osebja pokrajinskega šolskega urada« ne more in ne sme biti razlog za kršenje zakona. Šolski skrbnik piše, da se »učno osebje samo še nikoli ni pritožilo glede tega«. Učno osebje je združeno v Sindikatu slovenske šole, in Sindikat je v preteklih letih že večkrat protestiral na skrbništvu, ker slovensko osebje ne opravlja nalog, ki jih predpisuje zakon Belci-Skerk Vprašanja slovenskega šolstva v Italiji so resna zadeva, šolski skrbnik jih - neformalno - ponižuje na nivo »boutade«. Zanimivo bi bilo izvedeti, kaj bi o takem odnosu menih psihoanalitiki.
Na koncu šolski skrbnik meni, da bodo nekatere ukrepe, ki so v zadnjih mesecih prizadeli slovensko šolstvo v Italiji, »prav gotovo preklicali.« Pri tem omenja ohranitev plače za šolnike s štipendijami za izpopolnjevanje v Sloveniji. Morda pozablja, da slovenski šolniki že tri leta čakajo na preklic tistega ukrepa.
Iz	zapisanega
izhaja, da je preplah zaradi krčenja pravic slovenske manjšine povsem utemeljen in upravičen.
Marjan Kemperle
PO PONEDELJKOVEM ODSTOPU PREDSEDNICE ALESSANDRE GUERRE
STALIŠČE DEŽELNEGA VODSTVA
Dežela ostala brez vlade Še nejasni politični izgledi
Največ možnosti ima vsekakor levosredinska koalicijo z Ligo
Alessandra Guerra (f. KROMA)
TRST - Po ponedeljkovem odstopu predsednice odbora Ales-sandre Guerre in vseh odbornikov se je Furlanija-Julijska krajina znašla brez vlade. To je že tretja politična kriza od volitev leta 1993, na katerih je Severna liga čez noč postala prva stranka v deželnem svetu. Prvemu odboru (enobarvna koalicija Lige) je predsedoval Pietro Fontani, ki ga je nasledil Renzo Travanut (DSL) na Čelu koalicije med DSL, Ljudsko stranko, zelenimi in nekaterimi svetovalci, ki so zapustili Bossije-vo stranko.
Guerrova je vodila krhko koalicijo, ki je temeljila na sporazumu med Ligo, Ljudsko stranko, republikanci in ”Forza Italia". Povod za krizo je dal avgustovski sporazum med avtocestno družbo Au-tovie Venete in britanskim koncernom British Telecom o postavitvi optičnih kablov vzdolž furlanskih avtocest. Liga in predsednica Guerrova sta podprli ta dogo-
vor, Ljudska stranka in predvsem 'Torza Italia" pa sta mu glasno nasprotovali. Sporazum z Angleži je tako spodletel, zaradi tega pa je padla tudi deželna vlada.
Predsednica odbora je odstopila v ponedeljek, pred formalnim odstopom pa je na krajši tiskovni konferenci sporočila, da je vlada izpolnila mandat deželnega sveta. To pomeni, da je v načrtovanih časovnih rokih sprejela nekatere pomembne ukrepe v zvezi s finansiranjem kmetijstva in še nekaterih drugih gospodarskih panog. Guerrova je tudi povedala, da je izčrpala svojo institucionalno vlogo in da so sedaj na potezi stranke oziroma svetovalske skupine.
Odstop predsednice in odbora še zdaleC ni razčistil politične situacije, ki ostaja še dalje zmedena. Med vsemi političnimi hipotezami ima v tem trenutku največ možnosti za prodor levosredinska koalicija s Severno ligo, ki bi lahko računala na dokaj čvrsto
vedno v deželni skupščini. Rešitve pa niso za vogalom, posebno zaradi razhajanj v deželnem vodstvu Bossijeve stranke, kjer nekateri podpirajo sodelovanje z Ljudsko stranko in z DSL, drugi pa so mnenja, da bi morala Liga, v vsakem primeru, ostati izven deželnega odbora.
Svetovalske skupine DSL, Lige, Ljudske stranke, zelenih, socialistov in republikancev so vsekakor že na delu za oblikovanje morebitnega skupnega programa. V ponedeljek so vzele v pretres institucionalna vprašanja in reformo deželne volilne zakonodaje, danes pa bodo svetovalci teh strank proučili gospodarsko problematiko.
Za Stranko komunistične prenove pa ostaja edina možnost za premostitev krize razpust deželnega sveta, ki bi seveda odprl pot takojšnjim predčasnim volitvam. Deželni svet lahko formalno razpusti edino predsednik republike.
Z ZASEDANJA ODBORA ZA MEDNARODNE ODNOSE
Minister Thaler »Sloveniji se ne mudi, na potezi je zdaj Italija«
LJUBLJANA - »Sloveniji se trenutno ne mudi,« je izjavil slovenski zunanji minister Zoran Thaler med kratkim premorom ponedeljkovega zasedanja odbora državnega zbora za mednarodne odnose, ki je bilo za zaprtimi vrati. »Uspelo nam je prepričati svet, da je zdaj na potezi Italija, in da se mora izjasniti najprej Italija,« je rekel Thaler.
Odbor zato včeraj ni sprejel nobenih določnih sklepov. Razprava je bila polemična. Predsednik SKD Lojze Peterle je menil, da bi se morala najprej izreci vlada, na osnovi njenega mnenja pa bi razpravljal in odločal odbor: Sloveniji se, po menju Peterleta, mudi in vlada ne sme bežati pred svojo odgovornostjo.
Slišati pa je bilo tudi popolnoma nasprotno mnenje, da mora imeti odbor in z njim parlament večjo vlogo, in da se je treba vprašati, kakšen je interes Slovenije in slo-
venskega naroda.
Predsednik Združene liste socialdemokratov, poslanec Janez Kocijančič, je menil, da je treba ustvariti širši konsenz in urediti odnose z vsemi sosedi. Predsednik Ljudske stranke Marjan Podobnik je prav tako izhajal iz načela odgovorne drže do širšega narodnega interesa. Zato je predlagal ustanovitev posebnega telesa, ki bi ga sestavljali predsedniki repubhke, državnega zbora, državnega sveta, vlade, predsedniki parlamentarnih strank in zunanji minister, M bi se ob ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih, kot so odnosi z Italijo, dogovorili za nacionalni interes. Ti problemi pa ne bi bili predmet predvolilnih ah strankarskih tekem.
V imenu Slovenske nacionalne stranke je Zmago JelinCiC zatrdil, da »slovenska vlada ne sme popustiti in vrniti niti ene same hiše«. Ivo Hvalica (SDSS) je menil, da se je na
odboru veliko govorilo in nič doreklo, ker je »to leposlovje in ne politika«. Med razpravo je bilo sUšati tudi podatek, da je Slovenija po pogodbi iz leta 1983 vrnila italijanskim lastnikom na osnovi dedovanja že dva tisoč nepremičnin.
Polemična in ostra je bila tudi razprava o Tržaški kreditni banki, ki je bila prav tako za zaprtimi vrati. Odbor je sklenil, da mora vlada do konca oktobra izdelati konkretne ukrepe, ki bodo podprli institucije slovenske manjšine. Minister Mitja Gaspari je omenil, da je tak predlog že izdelan oziroma da vlada pripravlja takšen osnutek. Splošna formulacija tega sklepa govori o tem, da ne gre več za reševanje banke, saj smo nemadno izvedeli, da so bili tudi med ponedeljkovo razpravo v ospredju predlogi o ustanovitvi banke iz Slovenije v Trstu, ki naj bi skrbela za potrebe slovenske manjšine. (B.S.)
LIESE / TRADICIONALNI PRAZNIK BO KONEC TEDNA
Kulturna jesen še bogatejša
LIESE - Kulturno društvo Rečan J- Lies vabi na Kulturno jesen, ki °° v soboto, 21. in v nedeljo, 22. oktobra. Letošnja izvedba bo nekoliko drugačna od prejšnjih, s®j je ne bodo pripravili v prosto-rih telovadnice, marveč na odpr-jem. Se več. Tokratna pobuda bo s kulturnega vidika bogatejša, od-vijala se bo kar v treh krajih grmske občine, in sicer v Hlodiču, Zverinacu in Seucah.
Člani kulturnega društva Rečan niso izdelali celotnega sporeda, povedali pa so nam, da bo prireditev naravnana tako, da bi ob Ijud-skih tradicijah izpostavili tudi skrb za domaCo besedo in kulturo.
Nedeljski del sporeda se bo 2acel z mašo, nadaljeval pa s Pohodom, ki želi biti priložnost, na udeleženci spoznajo lepote zaselkov in vasi v Občini Grmek. z1 anien prirediteljev je tudi ta, da tn ob progi postavili table s kraj e v-nuni slovenskimi napisi. Prav postaja pešpoti bo vodila do Zverin-
ca, ki ga je društvo Rečan izbralo za »vsa leta«. V tem kraju bodo ob 14. uri predstavili kaseto letošnjega senjama beneški pesmi.
Osrednji del praznovanja se bo začel ob 16. uri v Hlodiču, kjer bodo prišli na svoj račun priznani beneški harmonikaši. Ob tej priložnosti pa ne bodo manjkali pečeni kostanj, rebula ter številne druge dobrote, ki jih bodo domače gospodinje pripravile za obiskovalce, katerim bo na razpolago tudi tradicionalna beneška kuhinja. Dovolj bo, da obiščejo eno od treh gostiln grmske občine, ki so pristopile k pobudi »Vabilo na kosilo«.
Gobe, kostanj, seuke (beneška zvrst jabolk), sir in med bodo do konca oktobra (ob sobotah in nedeljah) na voljo odjemalcem na tradicionalni, 15. razstavi, ki jo v Spetru prireja Gorska skupnost za Nediške doline v sodelovanju s kmetijskima zadrugama Apo in Seuka. V okviru letošnje prodajne
razstave bodo pripravili tudi vrsto kulturnih prireditev. Beneška planinska družina pa se že pripravlja na letošnji Burnjak, ki bo v nedeljo, 29. oktobra in na katerem se bodo zbrali planinci z obeh strani meje in številni ljubitelji naravnih lepot Benečije. Letošnji Burnjak bo v vasici Črni vrh, ki je daleC naokoli poznana zaradi Humarjev.
Spored nedeljskega srečanja se bo zaCel ob 10.30 s pohodom na Vogu. V prvih popoldanskih urah pa bo sledilo družabno srečanje, na katerem, tako zagotavljajo prireditelji, ne bo manjkalo kostanja in rebule. Za veselo razpoloženje pa bo poskrbel Graziano s svojo harmoniko.
Za ljubitelje beneških sirov povejmo, da bodo danes, v soboto, in v nedeljo v Čedadu pripravili »Gran gala del formaggio« ob priliki odprtja nove mlekarne nasproti železniške postaje.
Rudi Pavšič
Primorski dnevi na Koroškem
CELOVEC - Krščanska kulturna zveza v Celovcu, Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici in Slovenska prosveta v Trstu, ki letos že sedmič prirejajo Primorske dneve na Koroškem, bodo morali razmišljati o novem, bolj inovativnem pristopu pri organizaciji, vsebinski ponudbi in izvedbi te že tradicionalne kulturne izmenjave med Slovenci v Avstriji in v Italiji.
To je rezultat kritične analize dosedanjih prireditev v okviru le-, tosnjih Primorskih dne-vov na Koroškem, ki so se začeli konec preteklega tedna in žal niso bili deležni zaželjene pozornosti s strani koroških Slovencev.
Koncert vokalne skupine Resonet iz Trsta v farni cerkvi v Šmihelu nad Pliberkom in dan kasneje v Selah je bil le povprečno obiskan, prav tako tudi obisk veseloigre »Kandidiraj, le kandidiraj!« v Šentjakobu, s katero je nastopila dramska skupina iz Standreža pri Gorici.
Večje pozornosti je bil deležen pesnik Miroslav Košuta, ki se je s svojimi pesmi predstavil slovenski šolski mladini na Koroškem, uspešna pa je bila tudi predstavitev knjige dr. Rafka Dolharja »Od Trente do Zajzere« (knjigo je predstavila dr. Nada Pertot) v Mohorjevi v Celovcu.
7. Primorski dnevi na Koroškem se iztekajo jutri ob 19. mi v Mode-stovem domu v Celovcu s koncertom MePZ »Gallus« iz Trsta, v soboto pa je na sporedu še srečanje glasbenih šol; nastopajo učenci centra »Emil Komel« iz Gorice in učenci Glasbene Sole na Koroškem. 21. in 22. oktobra bo na povabilo Mlade Enotne liste še srečanje mladih s Primorske in Koroške. (I.L.)
SSk za resnično demokratično enotnost Slovencev
Prejeli smo in objavljamo:
V zvezi s poročilom, ki ga je izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze izdal o svoji zadnji seji z dne 9. oktobra 1995 in ki je skoraj v celoti posvečeno hudim težavam Tržaške kreditne banke, a se dotika tudi vprašanja enotnosti slovenske manjšine, želi deželno tajništvo SSk pojasniti naslednje:
1.	Znano je, da slovenski denarni zavodi v Italiji doživljajo pritiske in udarce, ki so večkrat politično obarvani. Na dlani pa je, da bi bilo treba iskati vzroke za sedanje stanje TKB tudi v njenem dosedanjem vodenju.
2.	Ni nam docela jasno stališče, ki ga je zavzela vlada Republike Slovenije glede možnosti vstopa denarnega zavoda LHB iz Frankfurta s slovenskim kapitalom v TKB oziroma ohranitve TKB v pretežno slovenskih rokah. Ugotavljamo pa, da je ta sklep slovenska vlada sprejela soglasno, pri čemer ne gre spregledati, da gre za vlado, v kateri imata večino Liberalna demokracija Slovenije in Združena lista socialnih demokratov.
3.	SSk je že marsikaj napravila v bran slovenskih denarnih zavodov v Italiji in še posebej TKB. Tako se je oktobra 1994, tudi na prošnjo SKGZ, prek svojih zvez odločilno zavzela, da ni prišlo do (že odrejene) komisarske uprave v TKB.
4.	SSk namerava tudi v bodoče napraviti vse, kar bo v njeni moCi, za ohranitev in razvoj gospodarskih struktur in dejavnosti Slovencev v Italiji, poudarja pa nujnost, da se natančno ugotovijo odgovornosti za nastali položaj v slovenskih denarnih zavodih, ki sta v težavah, saj je to predpogoj za vsako nadaljnje ustrezno ukrepanje.
5.	SSk obsoja izkrivljeno obveščanje javnosti s strani SKGZ, ki prikriva resnične odgovornosti za stanje v TKB, hkrati pa še povečuje nerazumevanje in spore v vrstah Slovencev v Italiji, posebej pa v odnosih med slovensko manjšino v Italiji
in matično državo.
6. SSk se od vselej odprto in odločno zavzema za resnično demokratično enotnost Slovencev v Italiji, ker je prepričana, da je to predpogoj za polni razmah vseh energij v naši skupnosti, za uveljavitev naših pravic in s tem za vzpostavitev enakopravnega sožitja ter dobrososedskih odnosov v našem obmejnem prostoru. V tej luči se tudi zavzema za preseganje monopolov in privilegijev, ki so pri nas zrasli v senci S FR Jugoslavije in ki po svojem bistvu kvarijo odnose med Slovenci v Italiji. Trmoglava obramba omenjenih monopolov in privilegijev je skregana z zgodovino in povrh postavlja pod vprašaj življenje ustanov, ki bi morale po svojem izvora, naravi in namembnosti pripadati celotni slovenski narodnostni skupnosti v Italiji.
Deželni tajništvo SSk
Na Videmskem več tečajev slovenščine
SPETER - V prostorih dvojezičnega Šolskega središča v Spetru se je začel tečaj slovenščine, Id je namenjen odraslim. Vodi ga prof. Jožek Štucin. TeZaj za začetnike je vsak četrtek od 16.15 do 17.45, nadaljevalni tečaj pa vsak torek od 18. do 19.30. Prejšnji teden se je začel tudi tečaj slovenskega jezika in kulture v prostorih zavoda Malignani v Vidmu, ki se letos ponavlja že sedmo leto zapored in ga bo tudi letos vodil prof. Marino Vertovec. Tečaj bo vsak ponedeljek od 18. do 19.30 za skupnih 30 ur. Novost predstavlja letos tečaj slovenščine v Subi-du, v slovenski vasi mešane občine Ahten. Začel se bo v petek, 20. oktobra v prostorih tamkajšnje Cari-tas in bo potekal vsak petek ob 18.30 do 20. um. V programu je sedem lekcij, ki jih bo imel prof. Vertovec, dve uvodni lekciji o naselitvi Slovencev, slovenski prisotnosti in izročilu bo imel prof. Viljem Cemo. (rp)
Svetovalsaka skupina Zelenih v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine
vabi na srečanje
OD MURUROE DO KRŠKEGA
Protijederska bitka Zelenih se nadaljuje
Sodelujejo:
LINO DE BENEDETTI
poslanec Zelenih, ki se je udeležil akcij naravnovarstvenega združenja Greenpeace v Pacifiku.
ADO BUTALA
podpredsednik Zelenih Slovenije
BORIS FILLI
presednik sveta Zelenih Slovenije
PAOLO GHERSINA
deželni svetovalec Zelenih Furlanije-Julijske krajine
JUTRI ČETRTEK,
19. OKTOBRA 1995 OB 19. URI V GLEDALIŠČU MIELA
Sreda, 18. oktobra 1995
TRST
-T----
SKEDENJ / Z VČERAJŠNJO REAKT1VIZACIJO PLAV2A
V železarni končno obnovili proizvodnjo
Decembra bodo že zaposlili svežo delovno silo
V	tem tednu škedenj-ska železarna obnavlja svojo dejavnost. Včeraj so zaceli postopek za reaktivacijo plavža, Ce bo šlo vse po načrtih, pa bo proizvodnja litega železa ponovno stekla še pred koncem tega tedna. Prvo litje nameravajo v škedenjskem obratu tudi primerno obeležiti.
V	resnici gre za pomemben dogodek, saj s tem škedenjska železarna začenja novo življenje. Pri tem ne gre pozabiti, da še nekaj mesecev od tega ni bilo jasno, ali bo sploh preživela, in da je v resnici marsikdo po tihem nad njo že obupal. Pa kaj bi ne, saj je bil škedenjski obrat od julija 1992 pod komisarsko upravo in vse se je tako vleklo, da je spominjalo na počasno, a neizogibno pogrezanje potapljajoče se ladje. Ponudbe za odkup železarne, ki je do nedavnega bila v glavnem v rokah podjetij skupine IRI, so se sicer pojavljale, a odzivi nanje so bili tako počasni in birokratski zapleti tako dolgovezni, da nihče ni vedel, ali gre za resna pogajanja ali pa za pesek v oči.
No, zgodba se je potem k sreči drugače zasukala. Zadnji dan avgusta je prišlo do podpisa pogodbe, s katero je škedenjski obrat prevzela naveza Lucchini-Bolmat. Lahko rečemo, da si je tedaj Trst oddahnil, predvsem pa so so si oddahnili zaposleni v železarni in njihove družine. Ne gre za majhno število ljudi, saj je v železarni doslej delalo 750 ljudi.
POKRAJINA / NACRT ZA LETO 1995
Starostnikom več pozornosti
Pomoč nepokretnim in mladoletnim
Pokrajinska uprava je izdala tiskovno sporočilo, v katerem pojasnjuje značilnosti svojega socialno-skrbstvenega programa za tekoče leto (ki se sicer nagiblje h koncu). Ta naj bi bil docela v skladu s krajevno specifičnostjo in dejanskimi potrebami ljudi, slonel pa naj bi prvenstveno na trajnem sodelovanju oziroma na posvetovalnih sestankih z vsemi šestimi občinskimi upravami in seveda tudi s Podjetjem za zdravstvene storitve, kakor so poimenovali bivšo Krajevno zdravstveno enoto št. 1.
Program predvideva bodisi finančno pomoč pristojnih občinskih oblasti kakor tudi deželne uprave, sicer pa je razčlenjen glede na prednostne probleme.
Kot prvega navaja sporočilo žgoče vprašanje starostnikov ter kronično obolelih oziroma nepokretnih oseb in omenja, da bi bilo le-tem treba v čim večji meri omogočiti oskrbo na domu -v prvi vrsti tistim, ki so v družbeno-eko-nomskem pogledu posebno izpostavljeni. Za takšno oskrbo bi skrbelo tudi strokovno osebje, kot so na primer bol-
ničarji in specialisti za rehabilitacijo, a tovrstna služba bi morala pokrivati celotno pokrajinsko ozemlje. Zdravstvena oskrba oziroma rehabilitacija nepokretnih oseb ah starostnikov, ki potrebujejo daljše obdobje okrevanja po težjih kirurških posegih (na stegnenici in kolku) bi bila v pristojnosti Podjetja za zdravstvene storitve, za to, da bi bili deležni tudi deželne podpore, pa so občinske uprave pripravile dva načrta, ki predvidevata tudi sodelovanje socialnih asistentov, družinskih zdravnikov, specia-lististov idr.
Drugo poglavje zadeva zaščito mladoletnih, ki živijo na rizičnem obrobju družine ali družbe, in to v obliki sodelovanja z osnovno- in srednješolskim osebjem, s člani voluntarističnih organizacij, psihopedagoško službo Podjetja za zdravstvene storitve in socialno službo pravosodnega ministrstva.
Zatem pa so na vrsti handikapirani, katerim naj bi poseben odbor, ki mu bo načeloval predsednik Pokrajine (zdaj komisar) pomagal pri vključevanju v delovni svet.
Res je, da jih 163 gre v predčasni pokoj, toda novo lastništvo je obljubilo, da bo v nekaj mesecih sprejelo v službo kakih 200 mladih. Obljuba ne bo ostala prazna: reaktivacija plavža je bila predvidena konec tega meseca, do nje pa prihaja že te dni, a po drugi strani bodo prvo skupino mladih vključili v poklicno-usposoblje-nostni tečaj 1. novembra in jo decembra poslali v tovarno. Ne samo, prejšnji teden je priplula še tretja ladja z zalogo rude za železarno, ki ji bo prve dni prihodnjega tedna sledila četrta. Novo lastništvo torej ne mara zgubljati časa in hoče železarno Cim racionalneje izkoristiti, kar pomeni, da se za tržaško gospodarstvo odpira novo poglavje.
ZDRAVSTVO / KLJUB ZAGOTOVILOM
Klinika Igea na prepihu
Dežela še zmerom ni odobrila preustrojiivenega načrta
Podjetje za zdravstvene storitve (bivša Krajevna zdravstvena enota) bo danes zjutraj predložilo pristojnemu odborništvu na tržaškem županstvu načrt za preustroj klinike Igea v Ul. Valdirivo, ki naj bi se spremenila v dom za starostnike, zatem pa bi morala projekt dokončno odobriti deželna uprava. To bi se bilo moralo zgoditi pravzaprav že prejšnji teden, vendar so medtem nastopile težave, ki so jih povzročili pregledniki računov, saj je kliniki zmanjkalo finančnih sredstev.
Zakaj? Kakor je povedal predsednik upravnega sveta Raffaele De Riu, zaradi tega, ker je uvodoma omenjeno podjetje v smislu novih deželnih predpisov na zdravstvenem področju omejilo število pacientov: prej so v kliniko sprejemali tako hu-
de kot kronične bolnike, potem pa so le-tem zaprli vrata, s čimer so se seveda ustrezno zmanjšali prihodki. Kliniko lahko torej reši iz denarne stiske edinole preoblikovanje v dom za starostnike oziroma kronične bolnike, pri čemer naj bi sicer skrčili število ležišč za kakšnih deset. Preustroj bi bil nujen tudi zato, ker za kronične bolnike v drugih zdravstvenih strukturah skoraj ni več prostora.
Kakor smo že poročali, je vodstvo zdravstvenega doma poslalo vsem 41 uslužbencem odslovilno pismo, ki pa so ga potem preklicali, češ da se je zadeva rešila, medtem ko se v resnici ni. Sindikalisti iz vrst CGIL in UIL so zdaj spet ostro nastopih, saj jih je vnovična potrditev vesti o možnem zaprtju klinike, močno presenetila.
POSVET / KONEC TEDNA V TRSTU
Znanstveno sodelovanje v srednji in vzhodni Evropi
»Znanstveno in tehnološko sodelovanje v srednji in vzhodni Evropi«. To je naslov pomembnega posveta, ki se bo odvijal v petek in soboto, 20. in 21. oktobra, v kongresnem središču na pomorski postaji v Trstu. Znanstveno srečanje prireja Center za znanstvene in tehnološke raziskave iz Padrič pri Trstu v sodelovanju z Evropsko zvezo, Tržaško trgovinsko zbornico in Univerzo v Trstu ter pod pokroviteljstvom Srednjeevropske pobude ter Delovne skupnosti Al-pe-Jadran, uokvirja pa se v program »čezmejnih kon-
WOOLTECH EUROPE / INDUSTRIJSKA PROSTA CONA
Nova tovarna za obdelavo volne
rHOBCINA ODOBRILA RAZPISh
Gradnja odcepa od Ključa do Katinare čez dve leti
V	tržaški industrijski prosti coni so predvčerajšnjim predah svojemu namenu nov obrat - tovarno za obdelavo, pranje in prejo volne, ki jo je zgradila delniška družba VVooltech Europe (to je italijanska družba, ki jo v celoti nadzoruje največja avstralska industrijska grupa VVooltech Limited). Slavnostnega odprtja novega obrata so se udeležili podpredsednik avstralske grupe Ken VVorriner, predsednik evropske fi-lialke Bill Cook in pa Peter Hopkins, prisoten pa je bil tudi bivši avstralski ambasador v Italiji Louis Joseph Lance.
V	novi tovarni (v njej je trenutno zaposlenih 15 oseb, ko bo delovala s polnim režimom pa se bo njihovo število povišalo na 35) uporabljajo alternativno tehnologijo za pranje volne; ciklus obdelave volne v celoti sloni na načelih o varstvu okolja, kar prav goto-
vo prinaša tudi velike komercialne prednosti. V industrijski coni bo družba v kratkem zgradila tudi tovarno za prejo volne, celotna naložba pa bo znašala 50 milijard lir; predvideno je, da bo-
do v obratu obdelali 5000 ton volne letno. Naj še dodamo, da je avstralsko podjetje izbralo prav Trst za izgradnjo tovarne, ker je Italija med glavnimi državami v sektorju tkanja volne,
poleg tega pa so na tem področju za take proizvodne dejavnosti predvidene tudi olajšave finančnega značaja. Na sliki (foto KROMA) del naprav za obdelavo, pranje in prejo volne.
Občinski odbor je naposled le sprejel sklep, ki bo omogočil dokončanje hitre ceste, na kateri manjka še odcep od Ključa do Katinare, za kar je predvidenih 250 milijard lir. Začeti pa morajo vse znova: sklep občinske uprave namreč pomeni, da so izdelali razpis tako za predhodne kot za dokončne in izvajalne načrte. Razpis bodo v kratkem objavili v biltenu Evropske unije, nakar bodo razposlali vabila za udeležbo. Zainteresirana podjetja naj bi imela okrog dva ah tri mesece časa, da predstavijo predhodne načrte, ki jih bo pregledala in ocenila posebna komisija. Izbrala bo pet načrtov. Sledil bo razpis za izbiro tistega, kateremu bodo poverili dokončni načrt, ki bo prinašal najboljše rešitve (predvideno je,
naj bi cesto speljali po okrog 3,5 km dolgem poredoru). Sele tedaj bodo dali dela v zakup. Celotni postopek naj bi se zaključil čez okrog dve leti, ko bodo konkretno začeli z deli. Se prej pa morajo preveriti, da ni nikakršnih težav ah zapletov z omenjenimi fondi v višini 250 milijard, ki so po trditvah Anasa potrebni za odprtje odcepa. Gre za denar iz državne blagajne in je namenjen načrtu, ki ga predvideva protokol med Ana-som, Deželo ter Občino.
Kot smo dejali, naj bi pred začetkom del potekli približno dve leti, kar pa je po mnenju zelenih odločno preveč. V tiskovnem sporočilu namreč pravijo, da je tako dolgo obdobje glede na dosedanje zamude nesprejemljivo.
Terene«, za katerega je dala pobudo sama EZ.
Posvet so predstavili konec minulega tedna na italijanskem zunanjem ministrstvu v Rimu. Iz tega lahko sklepamo, da mu italijanske osrednje oblasti pripisujejo velik pomen. Med osebnostmi, ki bodo v petek dopolne pozdravile udeležence konference, pa bo tudi slovenski minister za znanost in tehnologijo Rado Bohinc, kar lahko razumemo tudi kot posebno pozornost Sloveniji. Na četrtkovi otvoritveni slovesnosti bodo govorili še evropska komisarka Edith Cresson, italijanski minister za industrijo Alberto Cio ter rektor tržaške univerze Gia-como Borruso, evropski poslanec Luigi Caligaris, predstavnik uprave EZ za znanost in tehnologij0 Paolo Fasella ter predsednik padriškega Centra za raziskave Domenico R°' meo.
V okviru otvoritvene slovesnosti bodo v pritličnih prostorih pomorske postaje odprh tudi razstavo o visokem znanstvenem raziskovanju, ki jo je pripravilo združenje Globo Trieste. Sicer pa bo konferenca razdeljena na 5 delov. Prvi se bo ukvarjal z interelacijami prej vozi-okolje-energija, dingi z uporabno fiziko in znanostjo materialov, tretji z biološkimi vedami, četrti s prenosom tehnologije, inovacijami in marketingom, peti del pa z vzgojo in izobraževanjem. Konferenco bo sklenil podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Emanuele Scamnaac-ca del Murgo. Nameni posveta so trije, in sicer ugotoviti sedanje stanje sodelovanja na znanstvenem in tehnološkem področju, poiskati nove možnosti tovrstnega sodelovanja ter pripraviti konkretne projekte v tem smislu.
_______ZGONIK / OBČINSKI SVET_
Še vedno jih motijo dvojezične izkaznice
Svetovalec Fl se sklicuje na Slovenijo
Na predsinoCnji seji 2goniskega občinskega sveta je bila še pred razpravo o sicer številnih točkah dnevnega reda na vrsti diskusija o dvojezičnih osebnih izkaznicah: svetovalec Forze Ita-lia Mario Verbacci je namreč vložil vprašanje s predlogom, naj bi občanom izdajali tudi samo italijanske izkaznice. Pri tem se je skliceval na dogajanje v Sloveniji, kjer teče parlamentarna razprava, da bi na dvojezičnih območjih opustili dosedanjo prakso in Uvedli tudi enojezične izkaznice. Županja Tani ara Blažina mu je obrazložila, da izkaznice v zgoniški občini izdajajo na podlagi veljavnih zakonov in pravilnikov, ki izvirajo še iz Časov Za-yezniške vojaške uprave in ki so jih potrdili v naslednjih mednarodnih dogovorih, pa tudi v sa--mem normativu italijanskega notranjega ministrstva, ki občini dostavlja dvojezične izkaznice in nenazdanje tudi na pod-legi občinskega pravilnika. Vsekakor na dvojezičnih območjih Slovenije doslej še izdajajo dvojezične dokumente, je pripomnila županja, ko pa bi dosedanjo pravico odpravili, to še ne bi bil razlog za recipročnost na najnižjem nivoju s krčenjem priznanih Pravic manjšine: Ce pa bi danes morali zagotoviti Pogoje recipročnosti, bi vsekakor slovenska pranjšina pridobila veliko pravic v primerjavi s tistimi, ki jih uživa doslej. Sicer pa v Času, ko se Evropa združuje in Presega meje, je anahro-
nistično, da se Verbacci Čuti užaljenega kot Italijan zaradi besed v jeziku soobcanov, je ugotovila županja.
Po odgovoru Verbac-cija, ki se seveda ni strinjal z izvajanji županje, je razprava prešla na druge točke dnevnega reda. Odobrili so resolucijo proti zaprtju občinske ambulante Krajevne zdravstvene enote: kljub maloštevilCnosti prebi-vastva in sklicevanju na racionalizacijo, ne bi smeli oškodovati občanov, ki bi sicer morali s slabimi javnimi avtobusnimi povezavami do nabrežinske ambulante. Med drugim je pred dvema letoma Občina na novo preuredila prostore in res bi bilo škoda, da bi tista investicija bila za-
man. Po resoluciji v zvezi z oznako krajevnih vin, ki bi morala upoštevati tudi tipični teritorialni izvor, je občinski svet odobril še najem posojila 250 milijonov lir za kritje primanjklajaja prevoznega podjetja Act v letih 1987-92; predsednik ACT Bruno Megna je bil med drugim ravno predvčerajšnjim na obisku v Zgoniku, kjer so ga seznanili s potrebnimi izboljšavami javnih prevozov. Končno je svet vzel na znanje predloge občinskega odbora za nove previlnike smetarske službe, davkov na smeti in za delovanje samega sveta, o katerem bo po soočenju med svetovalskimi skupinami odločal občinski svet na svoji prihodnji seji.
H DOGOVOR / 1LLY-SINDIKATI h
Acega naj prisluhne slehernemu občanu
V smislu splošne listine o soglasju, ki so jo podpisali 7. decembra lam predstavniki Občine Trst ter CGIL, CISL in UTL z namenom, da bi utrdili sodelovanje med mestno upravo m sindikalisti kar zadeva učinkovitost javnih služb, je včeraj župan Riccardo Illy v spremstvu odbornika Franca Degrassija podpisal s tajniki sindikatov Brunom Zvechom, Paolom Coppo in Adele Pino še protokol o soglasju za okrepitev storitev podjetja Acega in njihovo dejansko prila-
goditev potrebam prebivalstva. Sporazum bo obveljal ne glede na bodoči ustroj podjetja, saj se še ne ve, Ce ga bodo preoblikovali v delniško ali pa v tako imenovano posebno družbo. Po dvostranskem dogovoru bo moral Acega povzdigniti raven svojih storitev in jih raztegniti še na druga področja, pa tudi Cez mejo, z druge stram pa bolj upoštevati zahteve manj premožnih slojev. Ce se bo prelevil v delniško družbo, bo morala Občina ohraniti večinski delež.
___________SREČANJE
Prefektova zagotovila za kmetijstvo
Obisk kmečkih organizacij
Predstavniki stanovskih kmečkih organizacij na Tržaškem: posl. G. Tombesi za Unione agri-coltori, E. Bukavec za Kmečko zvezo in dr. Vito Rubert za Zvezo neposrednih obdelovalcev (Col-diretti), so včeraj obiskali novega tržaškega prefekta in vladnega komisarja za deželo F-Jk dr. Maria Moscatellija, da se seznanijo s položajem tega primarnega sektorja v tržaški pokrajini tudi spričo njegove povsem specifične vloge. V svojih izvajanjih so predstavniki stanovskih organizacij kmetov poudarili, da danes vsi dejavniki priznavajo pomembnost kmetijstva na Tržaškem z gospodarskega vidika, posebej še glede na visoko razvite panoge kot so vinogradništvo, oljkarstvo, cvetličarstvo, živinoreja, vrtnarstvo in njih proizvodi ter kmečki turizem. Ob tem gospodarskem vidiku ni nič manj pomemben splošni, teritorialni vidik, saj kmetijstvo posredno skrbi za kulturno pokrajino, kar je važno tako kot za druge gospodarske sektorje. Tretji vidik, ki je bil prav tako poudarjen na srečanju s prefektom dr. M. Moscatellijem, pa predstavlja dejstvo, da je velika večina tržaških kmetovalcev slovenske narodnosti.
Vse to so razlogi, je bilo pouarjeno, da je treba kmetijskemu sektorju na Tržaškem pomagati, zato pa so še toliko bolj pomembne naložbe, ki jih vladni komisariat vlaga v kmetijstvo preko Sklada za Trst. Predstavniki vseh treh stanovskih organizacij so tudi izrazili pričakovanje, da bo kmetijstvo še naprej deležno pomoCi iz tega sklada.
Glede slovensko-italijanskih avtonomnih računov pa so izrazili željo, da bi bilo vanje polnopravno vključeno tudi kmetijstvo. Zato so prefekta tudi zaprosili naj vpliva, da bi se Zadružni kraški mlekarni dodelila zadostna količina mleka, kar bi ji zagotovljajo ne le preživetje, marveč bi ugodno vplivalo tudi na razvoj govedoreje pri nas. Iz tega razloga bi bilo še pomembno, da bi v pristojni komisiji za zunanjo trgovino dobil mesto tudi neposredni predstavnik kmetov.
Vladni komisar dr. Mario Moscatelli je z veliko prijaznostjo sprejel predstavnike stanovskih kmečkih organizacij, pozorno poslušal njihova izvajanja in zagotovil, da bo s posebno pozornostjo sledil temu primarnemu sektorju. Ko je izrazil svojo pripravljenost na Cim širšo podporo kmetijstvu, je tudi omenil svojo navezanost nanj, saj je v letih, ko je bil komisar Trgovinske zbornice v Viterbu, s posebnimi ukrepi pomagal kmetijstvu zlasti na področju kreditiranja posojil po znižani obrestni meri in je tudi tržaški trgovionski zbornici že posredoval svoje izkušnje v tem smislu.
Na koncu se je prefekt rade volje odzval vabilu naj v najkrajšem Času obišče nekatera kmetijska posestva na Tržaškem.
j.k.
NOVICE
Razstava visoke znanosti in tehnologije
Na pomorski postaji v Trstu bodo ta petek ob 11. mi slovesno odprli 3. razstavo visokega raziskovanja (Esposizione ricerca avanzata). Prireja jo tržaško združenje Globo v sodelovanju s padriškim Centrom za znanstvene in tehnološke raziskave. Poleg tržaških znanstvenih ustanov bodo na razstavi sodelovali nekateri izmed najpomembnejših italijanskih raziskovalnih centrov, kakor bodo tudi prisotni znanstveni inštituti iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Razstava bo na ogled do 1. novembra, njena petkova otvoritev pa soupada z začetkom dvodnevne konference o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju v srednji in vzhodni Evropi. Ob razstavi bo stekla vrsta predavanj.
Trst pred pariško javnostjo
Jutri bo na sedežu Krožka Union hiteralliee v Ul. Faubourg Saint-Honore 33 v Parizu javno srečanje na temo »Trst in Francija: perspektive off-shorea«. Na srečanju, ki ga prireja Italijanska trgovinska zbornica za Francijo, bodo sodelovali tržaški župan Riccardo Hly, predsednik Tržaške trgovinske zbornice Adalberto Donaggio in pooblaščeni upravitelj družbe Sincrotrone Trieste Giuseppe Viani. Govor bo o finančnem off shoreu ter o drugih možnostih sodelovanja, ki jih nudi Trst.
Kulture projekta
Danes bo z začetkom ob 17. uri na sedežu Deželnega študijskga centra za umsko zdravje v bivši umobolnici pri Sv. Ivanu v Trstu javno srečanje na temo »Kulture projekta«. Na njem bodo arhitekti Carmen An-driani, Giuseppe Baibieri, Alberto Clementi, Giangia-como Ardia, Gigetta Tamaro in Antonino Terranova predstavili 15. številko revije »Piano, progetto, citta« (»Plan, načrt, mesto«), ki je posvetila posebno prilogo novemu regulacijsmemu načrtu tržaške občine.
Predstavitev knjige L. Sirovicha
Danes bo z začetkom ob 18. uri v avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 v Trstu predstavitev knjige Livia Sirovicha »Čari, non scrivetemi tutto. Gli Isaak: ima famiglia in trappola fin Hitler e Stalin« (»Dragi, ne pišitemi vsega. Isaakovi - družina v primežu med Hitlerjem in Stalinom«), ki je pravkar izšla pri založbi Mondadori. Knjigo bo predstavil zgodovinar Marcello Pezzetti iz Milana, prisoten pa bo tudi avtor.
Razstva o zdravnikih
Danes bodo ob 18. uri v občinski galeriji na Trgu Unita 4 odprli zgodovinsko fotografsko razstavo z naslovom »Zdravniki v mitteleuropskem Trstu med 19. in 20. stoletjem«. Razstavo je uredil prof. Loris Premuda, docent zgodovine medicine na Univerzi v Padovi, prirejajo pa jo Tržaški mestni muzeji v sodelovanju z odbomištvom za kulturo Občine Trst.
Štipendije za specilizacijo
Tržaška prefektura obvešCa, da je prejela obvestilo ministrstva za zunanje zadeve, po katerem več tujih držav in mednarodnih organizacij ponuja ita-Ujanskim državljanom štipendije za strokovno izpopolnjevanje na univerzah in visokih šolah na tujem. Zainteresirani se lahko obrnejo na tržaško prefekturo, soba 30.
__»MACARONT E VIT CUMPRA’» / TUDI V TRŽAŠKI KNJIGARNI
»EVROPSKI DIALOGI« / PRVA POBUDA ZDRUŽENJA
Pobude proti rasizmu
Z nastopom kantavtorja Claudia Lollija se je v nedeljo zvečer v kontovelski društveni gostilni začel splet manifestacij proti rasizmu, ki se bo odvijal do konca meseca. V ponedeljek so v pasaži Terge-stea otvorili razstavo, po kateri nosi naslov vsa manifestacija: »Macaroni e Vfi cumpra«. Na 31 panojih so na ogled fotogra-nje, ki nazorno prikazujejo vzporedno usodo Vseh, ki jih je stiska pri-jnorala s trebuhom za Nunom: včeraj izseljenci lz Italije, danes pa priseljenci iz Vzhodne Evrope in Afrike. Razstava bo na ogled do 29. oktobra, za šole pa so organizatorji Priredili vodene obiske IZa dogovor telefonirati na številko 913111 od 8.30 do 13. ure ter od 15.30 do 19. ure).
V ponedeljek je bilo v dvorani pri cerkvi S. Maria Maggiore predavanje o Priseljevanju v našo de-Zelo, včeraj pa so v Tr-
žaški knjigarni otvorili razstavo vinjet furlanskega risarja Calligara.
V sklopu številnih predavanj, koncertov, praznovanj in predvajanj filmov v zvezi s priseljenci bo drevi ob 20.30 v dvorani Verdi v Miljah koncert, ki
ga prireja skupina Amna-grumba: nastopili bodo VVarren, Old Red Shaman, Ingrid Tance in Transilva-nia.
Manifestacija bo potekala do konca meseca in jo je pod pokroviteljstvom tržaške občine priredilo
deset organizacij kot so Arci, Anita, Acli in Veleen, sodeluje pa tudi Zveza slovenskih kulturnih društev. Pri ZSKD, kakor tudi v krožku Tabor na Opčinah, so v prodaji abonmaji za vstop na vse manifestacije, ki stanejo 10 tisoC lir.
Zakon za obmejna območja
Dvodnevno zasedanje, da bi pred zapadlostjo izkoristili ugodnosti
Jutri in pojutrišnjem bo v dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicold 5 prva pobuda pred kratkim ustanovljenega združenja »Evropski Dialogi«. Razpravljali bodo o zakonu za obmejna območja v zvezi s termini, ki jih postavljajo določila Evropske unije in italijanski zakoni. Vprašanje je namreč, kako bo mogoče pravočasno izkoristiti vse ugodnosti in finansiranja, ki jih nudi omenjeni zakon.
Zasedanje se bo pričelo ob 16. uri s poročilom nekdanjega evropskega poslanca Giorgia Rossettija, v razpravo pa bodo posegli predsednik združenja in-dustrijcev Azzarita, deželna tajnika Uil Pino in Cisl Patuelli, deželni odbornik za prevoze Degano in podpredsednik deželnega sveta Budin. Zasedanje se bo nadaljevalo v petek popoldne s poročilom predsednika evropske komisije za regionalno politiko Roberta Specialeja.
Koordinacija za stabilizacijo obale
Deželna uprava oz. direkcija za prevoze, okolje in teritorialno načrtovanje, tržaška in devinsko-nabrežinska občina, cestno podjetje Anas, uprava železnic in Acega so na včerajšnjem srečanju sklenile ustanoviti tehnično koordinacijo za probleme stabilnosti obale od Grijana do Sesljana. Gre za območje, po katerem tečejo ceste, železnica, vodovodne in druge napeljave, kjer pa zaradi nestabilnosti tal nastajajo veliki problemi. Med temi so nedvomno najbolj občuteni večkratni usadi in padanje kamenja na obalno cesto pri »naravnem predoru«, zaradi Cesar je bila pomembna prometnica že večkrat za-
prta. Vendar pa so tudi druge krizne točke, in sicer pri restavraciji »Tenda rossa«, na cesti, ki pelje od Grijana do Križa, ter na več točkah ob železniških tirih. Po mnenju izvedencev je k nestabilnosti prispevalo dejstvo, da ne obdelujejo več terasastih površin, »pašfnov« in teren nazadržno polzi navzdol, ker ne vzdržujejo več podpornih zidov in odtokov deževnice. Škodo so prizadeli tudi požari, ki so uničili drevje in izsušili korenike, ki so zadrževale skale in zemljo.
Na včerajšnjem srečanju so se opredelili za deželno finansiranje, da bi pred koncem leta zaceli mej e vati odtoke.
SREDNJEVEŠKI PECAT MESTA / DANES OPOLDNE
Visoko odlikovanje za Cirila Zlobca
Nagrada pesniku in prevajalcu
OPERATERJI ZA POSLOVNA OZ. TURISTIČNA SREČANJA
SDZPI: Dežela odobrila še en pomemben tečaj
Gre zo petintrideseti tečaj v tekočem šolskem letu
»Cirilu Zlobcu, velikemu slovenskemu pesniku, predvsem pa odličnemu poznavalcu italijanske književnosti, katero je posredoval slovenskemu bralcu«. S to utemeljitvijo bosta danes opoldne tržaški župan Illy in podžupan Roberto Da-miani izročila Cirilu Zlobcu srednjeveški peCat mesta Trst, ki je najvišje občinsko odlikovanje. Italijanski Trst se je z Zlobcem in njegovim ustvarjalnim opusom pred kratkim sreCal na prvem od treh večerov niza Trikrat v sredo ob slovenski izvirnosti. Ze takrat so predstavniki tržaške občinske uprave slovenskemu ustvarjalcu namenili primemo pozornost, danes pa občina besedam dodaja uradno priznanje.
Veliki Prešeren za zaključek niza
S Prešernom in njegovo Zdravljico (ne samo) se drevi v avditoriju muzeja Revoltella zaključuje niz Trikrat v sredo ob slovenski izvirnosti, ki ga prireja Skupina 85 v sodelovanju z občinskim od-bomištvom za kulturo. Kot že izdaja naslov večera (Veliki Prešeren v novih prevodih), ki se bo izjemoma začel ob 20.30, bodo v ospredju Prešernove pesmi v novih prevodih. Zato bo beseda pripadla poznavalcem Prešernove poezije in prevajalcem, ki se z njego-
vimi verzi spopadajo še danes. Na drevišnjem večera bodo sodelovali Marija Pirjevec, Giorgio Depangher, Juan Octa-vio Prenz in Klaus Detle! Olof, ki bodo tudi brali prevode Prešernovih pesmi, v originalu pa jih bo podala Mira Sardoč. Večera se bo udeležil tudi Tržaški oktet, ki bo ob »obvezni« Zdravljici zapel še druge pesmi, prisotni pa bodo lahko nazdravili s pristnim domačim vinom z zaščitenim poreklom proizvajalcev Lupinca in Pa-rovela.
OPČINE / V PROSVETNEM DOMU
Razstava del Bruna Canelle
Umetnika in njegova dela je predstavil Joško Vetrih
Tečajniki SDZPI pri računalnikih (foto KROMA)
V teh dneh so na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje v Trstu prijetno presenečeni, saj jim je Dežela naknadno odobrila še en tečaj. Gre za petintrideseti tečaj v šolskem letu 1995/96, oziroma za četrti tečaj iz Evropskega socialnega sklada. Ostali trije tovrstni tečaji (eden v Gorici in dva v Trstu) so finansirani iz sklada za leto 1994, komaj odobreni tečaj pa iz sklada 95. Gre za edini projekt, ki ga je vodstvo Zavoda predložilo v letošnjem letu, ker bi se drugače križali z ostalimi. Poudariti je treba namreč, da se morajo vsi zaključiti do konca marca 1996 in bi zato tako z organizacijskega vidika kot tudi glede možnih obiskovalcev bilo nemogoče izpeljati še kako pobudo. Vendar, glede na to, da je Dežela predlagan projekt sprejela, ga bo Zavod v primem zadostnega števila prijavljenih tudi izpeljal. Tečaj nosi naziv Operater za poslovna oz. turistična srečanja in potovanja (Organizzatore pluri-lingue di incontri e viaggi); namenjen je tistim, ki imajo dokončano kako višjo srednjo šolo, poklicni tečaj ali vsaj nekaj let višje in so brezposelni. Lahko so v preteklosti že imeli
delovne izkušnje. Na tečaj se lahko prijavijo tisti, ki še niso dopolnili 25. leta starosti, vendar je nekaj mest rezerviranih tudi za starejše. Trajal bo 500 ur, od katerih je 120 namenjenih delovni praksi (stage aziendale). Razpoložljivih mest je 15, tečaj pa se bo začel v novembru in bo trajal do konca marca s približno 25 urami pouka tedensko, ki se bo odvijal v glavnem v popoldanskih
urah.
Tečaj naj bi usposobil operaterja, ki se bo lahko zaposlil v sledečih delovnih okoljih: turistična agencija, v prevajalskih in kongresnih agencijah ter v komercialnih podjetjih (priprava srečanj, potovanj, konferenc, udeležba na velesejmih, kongresih s predstavitvijo uslug, izdelkov itd.). Vsebino tečaja lahko v glavnih obrisih takole začrtamo:
-	jezikovni pouk (angleščina oz. nemščina, francoščina, hrvaščina);
-	organizacija potovanj, srečanj in prisotnosti na sejmih;
-	turistično tržišče;
-	tehnike prodaje in komunikacija;
-	predstavitev uslug in raznih izdelkov tudi z uporabo Powerpoint;
-	informatika (oblikovanje tekstov)
Tudi pri tem tečaju je
predvidena neke vrste štipendija, ki se bo določila na podlagi števila ur prisotnosti.
Vse večjemu številu brezposelnih se torej nudi neka dodatna možnost za pridobivanje novih znanj, ki naj bi jim odpirala nove zaposlitvene možnosti in to v različnih sektorjih. Projekt sam predstavlja tudi neko novost v sklopu obstoječih poklicnih profilov. Z določeno mero samozavesti, iznajdljivosti in seveda veliko dobre volje bi se s pridobljenim znanjem dalo tudi ustanoviti podjetje, zadrugo ali urad za nudenje raznih uslug v zgoraj omenjenih sektorjih.
Vodstvo Zavoda vabi zato vse zainteresirane, da se čimprej prijavijo. To je možno storiti vsak dan v tajništvu (tel. 566360), kjer se lahko dobi še dodatne informacije.
Zločini okupatorjevih sodelavcev
Ob 50-letnici zmage nad fašizmom in nacizmom ter njinimi domačimi sodelavci je pred kratkim izšla knjiga Silva Grgiča Zločini okupatorjevih sodelavcev. Izdali so jo Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Partizanski knjižni klub in Dolenjska založba. V knjigi je med Številnimi podatki navedenih 2484 zločinov okupatorjevih sodelavcev. Knjigo bo v petek, 20. t.m. ob 20. uri predstavil v Prosvetnem domu na Opčinah na pobudo Knjižnice P. Tomažič in tovariši Franc Cmugelj - Zorko, predsednik Društva piscev zgodovine NOB. Prisoten bo tudi avtor knjige.
V	Prosvetnem domu na Opčinah je SKD Tabor v petek zvečer odprlo likovno razstavo slikarja Bruna Canelle. Dokaj številnemu občinstvu je o umetniku in njegovem delu spregovoril umetnostni kritik Joško Vetrih, zanimiv večer pa je kot običajno popestrila zborovska pesem. Tokrat je zapel MePZ Primorec-Ta-bor pod vodstvom Vilme Padovan.
Osrednje teme Canel-lovega umetniškega izražanja so, kot je poudaril Vetrih, krajinski in idealni aspekti neobrasle in od vetra izsušene kraške zemlje, čudovita istrska obala z značilnimi malimi mesteci in briški griči, prekriti z urejenimi vinogradi. Slikar nam jih prikazuje predvsem z vidika človekovih posegov, ki so še dodatno oblikovali zunanji videz in intimnost naravnega pej-saža.
V	Canellovih stvaritvah odigrava glavno vlogo barva, ki jo je umetnik nanašal z odločno kretnjo na ciste, ritmično razporejene, gladke kromatske površine. Z jasnim raztezanjem barve je avtor torej uspel združiti osnovne prvine stvaritve.
PONEDELJKOV VEČER V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
Številni problemi slovenske šole
Položaj slovenske šole: to je bila tema ponedeljkovega srečanja, ki ga je priredilo Društvo slovenskih izobražencev. Gostje večera so bili ravnatelji Ksenija Do-brila, Marjan Kravos in Tomaž Simčič. Predstavil jih je predsednik Sergij Pahor, ki jim je uvodoma zastavil nekaj splošnih vprašanj, nato pa vodil razpravo, v katero se je vključil večji del občinstva.
Vsak izmed treh ravnateljev je prikazal specifiko določene izobraževalne stopnje. V povzetek obravnave naj navedemo, da je vse tri stopnje (osnovno, nižjo in višjo srednjo) v zadnjih letih zajel val bolj ali manj korenitih sprememb. Nekoliko starševska figura učitelja, oziroma učiteljice je izginila iz osnovnih šol, kjer poučuje po novem v vsakem razredu več učiteljev. Na nižjih
srednjih šolah se je pred kratkim spremenil način in kriterij vrednotenja dijakov, na višjih šolah pa so bili lani ukinjeni popravni izpiti.
Vsaka od teh reform nosi za sabo seveda kopico problemov in vprašanj, ki niso samo birokratsko zapletena,
pač pa tudi sporna -predvsem za manjšinske šole, kakršna je slovenska. Med razpravo, ki se je razvila med občinstvom in gosti, so prišli na dan nekateri med najbolj spornimi vidiki »nove« šolske stvarnosti, s katero se soočajo starši, učitelji, v prvi vrsti pa otroci in
mladostniki. Tako je bil v teku večera med drugim omenjen celodnevni, oziroma podaljšani urnik, ki so ga uvedli na osnovnih Šolah in njegove posledice za šolarja in družino. Vrednotenje (ali, kot so temu pravili do predkratkim, ocenjevanje), ki sledi na nižjih srednjih šolah no-
vim kriterijem, je postavilo v ospredje potrebo po strokovni izobrazbi profesorjev. Italijanski zakon namreč ne predvideva obvezne priprave s področja didaktike, pedagogike in psihologije za tiste, ki se zaposlijo na nižjih ali višjih srednjih šolah.
V teku večera je spre-gorovoril tudi Tomaž Pavšič, slovenski konzul v Trstu, ki je omenil nekaj splošnih problemov slovenske šole v zamejstvu in se odločno izrazil proti tržni miselnosti, ki vse prevečkrat narekuje izbire odgovornih oblasti in omejuje finančno samostojnost državnih izobraževanih ustanov. Krčenje sredstev in racionalizacija Sol sta postali v teku razprave vodilni temi, tako da so pereči zakonski in birokratski vidiki nekoliko zasenčili programske in vsebinske aspekte.	(mg)
Pretepli sina znanega desničarja Neamija
Februarja pred dvema letoma sta Piero in Franco Sterle s šopom ključev udarila po glavi in obrcala Andrea Neamija (sina nekdaj znanega desničarskega skrajneža Francesca Neamija, ki se je skupaj s Portolanom družil s Francom Fredo). Tako je pisalo v prijavi, ki jo je vložil Andrea Nea-mi, ki ni sledil zgledu svojega očeta in je sprejel levičarski »čredo«, kar mu desničarji očitno niso odpustili-Maja istega leta naj bi mu Sterle in Pietro Co-melli »prijateljsko svetovala«, naj prijavo umakne. To se ni zgodilo, sodni postopek je šel svojo pot in včeraj je o zadevi tekla beseda na preturi. Medtem so prenapeteži očitno p°' ravnali storjeno škodo, Andrea Neami je umaknil prijavo in tako je sodnik sklenil, da ustavi postopek.
OPERNA SEZONA VERDIJA
Spet na sporedu nemška in slovanska opera
Začetek 9. decembra z Bellinijevo opero Norma - Skupno 8 del
Opernobaletna sezona 1995/96 gledališča »Verdi« se bo začela 9. decembra z uprizoritvijo Bellini) eve zgodnjeromantične opere Norma. Na repertoarju bo 8 premierskih uprizoritev z devetimi ponovitvami vsaka. Od teh bosta dve baletni. Sezona se bo končala s popularno Verdijevo opero La Travia-ta s premiero 21. maja in zadnjo ponovitvijo 2. junija. Vse predstave, razen Honeggerjevega dramskega oratorija Jeanne d’Are ou bucher (Ivana Orleanska) v skupni izvedbi s Stalnim gledališčem Fur-lanije-Julijske krajine v novi italijanski verziji, ki se bodo zaradi scenskih zahtev preselila v Politeama Rossetti, bodo še vedno v Dvorani Tripcovich, saj bo predvsem prenovljena zgradba gledališča Verdi lahko ponovno gostila operne in koncertne predstave šele v drugi polovici leta 1997. Na repertoar se ponovno vračata nemška in slovanska opera.
To so bistveni okvirni Podatki o sezoni, ki sta jo v soboto, 14. t.m. predstavila ravnatelj gledališča Verdi dr. lorio in umetniški vodja G. Gori na sedanjem sedežu gledališke uprave.
Uvodnim predstavam Norme, v kateri se bosta v naslovni vlogi izmenjavah danes najboljša interpretka Bellinijevih del sopranistka Maria Dragoni in mlada kitajska sopranistka Sun Wiu Wei, bo 16. januarja sledila premiera Wagnerjeve veleopere »Tristan in Izolda« v nemškem izvirniku z gostujočimi ameriškimi in nemškimi solisti. 8. febr. bo na vrsti znamenita
Orffova scenska kantata Carmine Burana, izvedena v koncertni obliki, za soliste, orkester, zbor in otroški zbor z mednarodno uveljavljenimi solisti (sopranistka Paula Alma-rares, tenorist VVerner Campes, baritonist Andreas Scheiber),
Sledila bo 21. febr. premiera baletnega večera z gostovanjem znamenitega Bejart Ballet Lausanne s tremi baletnimi prizori pod naslovom Journal: prvi na glasbo Igorja Stravinskega, drugi na glasbo Richarda VVagnerja, tretji pa bo absolutna novost, ki jo je Bejart pripravil namensko za Trst.
Deset zaporednih dni v marcu bo s premiero 14., spet na programu balet, in sicer prva italijanska izvedba nove izdajhe Mene-gattijevega baleta na glasbo Petra Iljiča Čajkovskega »Francesca da Rimini« s slovito Carlo Fracci v naslovni vlogi.
Od 2. do 14. aprila bodo na sporedu predstave dramskega oratorija Ivana Orleanska, izjemno zahtevna scenska postavitev gledališke metafore o Ivanini smrti na grmadi s pomembnim deležem zbora in Danielo Giovanetti v naslovni vlogi.
Slovansko opero bo zastopala Čajkovskega Evgenij Onjegin v ruskem izvirniku z nadnapisi s Clau-diom Otellijem in Dalibo-rom Jenisom (v altemacij) v vlogi Onjegina in Lauro Niculescu in Evo Jenis (v alternaciji v vlogi Tatjane). Obe sta v Trstu že nastopali. Kot rečeno se bo sezona zaključila v maju s premiero Verdijeve La Traviate 21. maja.
Jože Koren
______NASTOP POBRATENIH ZBOROV___
Na Proseku so se združili v petju
Gostje prišli iz Stražišča, Železne Kaple in Brežic
Glavno besedo je imel gostiteljski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela (f. KROMA)
V soboto 14. t.m. je vladalo na Proseku praznično razpoloženje. Pod geslom »Združeni v petju« se je odvijalo 23. srečanje pobratenih pevskih zborov, ki se srečujejo vsako leto izmenoma v enem od krajev, iz katerih prihajajo nastopajoči zbori.
Ta, verjetno ena od redkih prireditev, ki neprekinjeno potekajo že dolga leta in so postale utrjena tradicija, je privabila v Kulturni dom na Prosek lepo število ljubiteljev zborovskega petja, kar je še enkrat odločno potrdilo vrednost in pomen izhodiščne ideje o sodelovanju, ki naj zbližuje slovenske pevske zbore iz matične domovine in zamejstva,
KONCERT
Zbor J. Gallus v jami Vilenici
Vsakoletna jesenska obveznost pevskega društva Primorec - Tabor
Pesem v Vilenici je tudi v svoji letošnji izvedbi doživela uspešen odziv: pobuda pev-cev mešanega pevskega zbora Primorec-Ta-bor je že tretjo jesen ponudila odlično kulturno in izletniško priložnost V sodelovanju z Jamarskim društvom Sežana sta bila v ne-deljo popoldan na voljo dva vodena ogleda Podzemskih znamenitosti te kraške jame, vejmo doživetje pa je seveda ponudil zborovski koncert Uvodno pesem v podzrav je seveda podal MePZ Primorec-Tabor pod vodstvom Matjaža Sčeka. Koncert pa je tokrat oblikoval
MePZ Jacobus Gallus. Pod vodstvom Janka Bana je tržaški zbor predstavil priložnostni spored pesmi, M jih je povezovala misel o naravi in o človeku v tesni vezi z njo. Tematska izbira pesmi izpod peresa ali v priredbi tržaških skladateljev je tako še posebej izpostavila izjemnost okolja, ki je ponudilo okvir glasbenemu dogodku. Srečanje s Pesmijo v Vilenici je tudi tokrat privabilo pozornost številnih obiskovalcev, pobuda postaja za člane pevskega društva Primorec-Tabor torej že prava in prijetna »jesenska obveznost«.
saj se s tem uresničuje in utrjuje misel o enotnem slovenskem kulturnem prostoru.
Poseben pečat srečanju je dala tudi prisotnost uglednih gostov, in sicer pomočnika župana Občine Kranj Franca Go-loreja, predsednika krajevne skupnosti Stražišče Roka Ziberta, podžupana Občine Železna Kapla - Bela Engelberta Ojstera in podžupana Občine Brežice Antona Zorka.
Spored je začel domači pevski zbor Vasilij Mirk, ki je pod vodstvom Mirana Žitka z običajno zbranostjo zapel štiri pesmi, med katerimi tudi skladbo »Skrinja orehova«, katero je nalašč za proseško-kon-tovelske pevce priredil Boris Vremšak ob priložnosti letošnjega tekmovanja pevskih zborov v Mariboru.
Med nastopom zbora Vasilij Mirk je pozdrave tej pevski manifestaciji prinesel predsednik SKGZ Klavdij Palčič, ki je med drugim podčrtal, da so taka srečanja zelo pomembna, ker se na njih naši ljudje spoznajo in utrjujejo narodno zavest. Izrazil je tudi veliko upanje za uveljavitev Slovenije, ker smo del tega naroda tudi tisti, ki živimo izven meja. Dotaknil se je tudi trenutne situacije v zamejstvu, ko doživljamo hude pritiske od vsepovsod v prepričanju, da bomo z enotnim in resnim pristopom kmalu vse premagali in da bo naše življenje šlo boljše na-prej.
Po nastopu domačih pevcev je prišel na oder zbor iz Stražišča, ki je pod vodstvom mladega dirigenta Aleša Gorjanca zapel štiri pesmi. Posebno pozornost pa je vzbudila melodična v priredbi Zorka Prelovca »Ko so fantje proti vasi šli«.
Tudi zbor iz Železne Kaple na avstrijskem Ko-
roškem je pod vodstvom Gabrijela Lipuša zapel štiri pesmi. Največ odobravanja je doživela priredba Mirka Skoberneta »Težki čas ne vrni se«, kjer se je zvočni glas solista lepo prepletal z ritmično spremljavo zbora.
Zbor iz Brežic se je predstavil v ženski sestavi pod vodstvom Elizabete Križanič in mešani sestavi pod vodstvom Dragutina Križaniča. Oba zbora sta zvočno kot intonančno dobro zapela po dve pesmi. Publika se je najbolj vživela ob živahni Simonitijevi »Cigani«.
Med nastopom posameznih zborov so si predstavniki izmenjali darila, ugledni gostje pa pozdravili in spregovorili v imenu občinskih uprav.
Srečanje je sklenil nastop združenih pevskih zborov, ki so pod izmeničnim vodstvom dirigentov zapeli štiri pesmi. Zadnjo, »Bratje zapojmo«, so poklonili nedavno preminulemu skladatelju Radovanu Gobcu, ki je to pesem uglasbil za zbore ob priliki 10. jubilejnega srečanja in jo tudi sam dirigiral.
Prireditev se je zaključila s skupno večerjo. V sproščenem vzdušju in petju se je ta lepa pevska manifestacija zavlekla pozno v noč z obljubo, da se zbori srečajo prihodnje leto v Železni Kapli.
Bruno Rupel
OBČINA ZGONIK
(Trst)
Se obvešča
da je tukajšnja uprava odredila zakup del, po postopku ki ga predvideva čl. 1 odstavek e) zakona št. 14/1973, v zvezi z ureditvijo nekaterih občinskih cest. Znesek na osnovi dražbe 149.565.900,-
Prošnje za prijavo k dražbi, bodo morale dospeti na ta urad v roku 15 (petnajstih) dni od datuma publikacije tega obvestila na DUV. Zgonik, dne 18. oktobra 1995 ZUPAN
Tamara Blažina
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
18.	oktobra 1995
LUKA
Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 17.15 - Dolžina dneva 10.51 - Luna vzide ob 0.03 in zatone ob 14.11.
Jutri, ČETRTEK,
19.	oktobra 1995
ETBIN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 19,5 stopinje, zračni tlak 1023,9 mb narašča, veter vzhodnik severovzhodnik, burja 20 km na uro, vlaga 58-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Chiara Jasmine Ragusa, Stefano Facchettin, Simone Cervat-ti, Stefano Braiuca, Patrick Palmisano, Frederick Spreafichi, Chantal Aban-ga, Alexia Glavina, Marco Pelizzoli, Brigida Ariglia-no, Thomas Torrenti, Ambra Grisetti, Gabriele De Luca, Emanuele Valenti-nuzzi, Giulia Baldissera, Andrea Franzoni, Nicole Scaldavilla, Linda Davan-zo, Carlotta Rubboli, Francesca Del P in, Thomas Pie-ro James Siddall, Denise Scarel, Sara Michelazzi, Marta Furlan, Luca Petra-lia, Matteo Riosa, Anna Maria Grego, Aliče Ganga-la, Lorenzo Navarini, Francesca Santorelli, Martina Fast.
UMRLI SO: 88-letna Ines Maule, 84-letna Maria Gentilli, 74-letni Ernesto Gioia, 80-letna Nerina Pa-vesi, 98-letna Blanca Kos, 72-letni Stanislao Colja, 57-letni Lucio Zorzin, 60-letni Diego Quassi, 66-letni Rocco Bubola, 100-letna Antonia Sincic, 73-letna Ameba Tabazin, 88-letna Noemi Andriani, 82-letni Arturo Poggi, 85-letna Amalia De Juho, 65-letni Gaetano Giustolisi, 58-let-ni Sergio Candido, 73-letni Silvio Franchini, 85-letna Maria Stuparich, 85-letna Anna Grahonia, 80-letna Giovanna Ceglar, 95-letni Alessandro Sidericudi, 74-letna Ida Sinico, 89-letna Adelaide Penicz, 61-letni Sergio Tesolato, 62-letna Ave Maria Pastore, 66-letni Nicola De Matthaeis, 72-letna Celestina Di Chiara, 75-letni Virgilio Micoli, 94-letna Margherita Butu-rovich, 85-letna Giuseppi-na Valconi, 72-letna Giovanna Gasparin, 93-letna lolanda Scarabelli, 90-letni Liberato Colomban, 75-let-na albina Favento, 93-letna Pietra Badamo, 92-letna Nerina Calligaris, 56-letni Enzo Rossetti, 23-letni Fa-brizio Rosset, 88-letni Lui-
gi Pancera, 79-letna angela Protti, 5 5-letni Luciano Tomasi, 75-letni Ottavio Giu-dici, 70-letni Sisto Milani, 72-letna Ugolina Taglia-bue, 75-letna Giuseppina Valencie, 61-letni Claudio Guglia, 61-letna Rosa Cri-sman, 72-letna Maria Pi-mazzoni, 83-Ietna Ida Bo-nifacio, 70-letni Aldo Vec-chiet, 80-letna Albina Cat-tarinuzzi, 76-letna Francesca Crevatin, 71-letni Teodoro Novak, 81-letna Sofia Zocchi, 85-letna Giuseppina Tavčar, 73-letna Carla Comani, 84-letna maria Frank, 85-letna Lucia Elle-ro, 88-letni Luigi Sossi, 88-letna lolanda Tuljak, 83-letni Pasquale Caprio, 61-letni Costantino Filipaz, 70-letni Sergio Macchini.
OKLICI: avtomehanik Petar Vidojkovič in gospodinja Tamara Miškovič, železničar Paolo Jagodnich in uradnica Claudia Sist, uradnik Giovanni Pesarino in uradnica Annemarie Taufler, uradnik Paolo Levi in uradnica Alessandra Lucatello, upokojenec Da-rio De Carli in podjetnica Adriana Ahatangelo, agent javne varnosti Roberto Bembi in uradnica Lorena Gerusina.
12 LEKARNE
Od PONEDELJKA, 9. do NEDELJE, 15. oktobra 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 44, UL Commerciale 21, Trg Sv. Jakoba 1.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 639749).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
COMUNE Dl SAN DORLIGO DELLA VALLE -OBČINA DOLINA
(Trieste - Trst)
Avviso di adozione del P.R.P.C. di iniziativa privata relativo alle pp.ee. 50/2, 54/2 del C.C. di S. Giuseppe della Chiusa
IL SINDACO
RENDENOTO
che con deliberazione consiliare n. 87/c del 6.12.1994 esecuti-vo per visto del C.R.T.C. n. 1995/216 del 08.03.1995 e stato adottato il P.R.P.C. di iniziativa privata relativo alle pp.ee. 50/2, 54/2 del C.C. di S. Giuseppe della Chiusa. La predetta deliberazione con i relativi elaborati e depositata presso la Segre-teria comunale per la durata di 30 giorni effettivi dal 25.10. 95. Durante i 30 giorni di deposito del Piano chiunque puo pren-derne visione ed eventualmente presentare osservazioni con esposto diretto al Sindaco e redatto in carta legale.
Obvetilo o sprejemu podrobnostnega občinskega regulacijskega nacrta za kk.pp. 50/2, 54/2 z.o. Ricmanje
ZUPAN
SEZNANJA
da je občinski svet s sklepom št. 87/c z dne 6.12.1994 (D.T.N.O. št. 1995/216 z dne 8.3.1995) sprejel podrobnpstni občinski regulacijski načrt za kk.pp. 50/2, 54/2 z.o.
Ricmanje";
da je občinski svet s sklepom št. 87/c z dne 6.12.1994 (D.T.N.O.) št. 1995/216 z dne 8.3.1995) sprejel podrobnostni regulacijski naCrt kk. pp. 50/2, 54/2 z.o. Ricmanje; da je omenjen sklep deponiran v občinskem tajništvu za 30 dni od 25.10.1995 dalje.
V tem obdobju si lahko vsakdo ogleda omenjeni sklep in lahko naslovi na župana svoje pripombe na kolkovanem papirju.
S. Dorligo della Valle - Dolina, 06/10/95
II SINDACO - ZUPAN (Boris Pangerc)
A ors
■'--'•nOVO vnhi nn
»xceno zidneo VUUI 1ILI
Koncert narodnozabavnega ansambla
ŠTAJERSKIH 7
Na sporedu Se: humorist BORIS KOPITAR in krstni nastop novo ustanovljenega zamejskega kvinteta
V NEDELJO, 22. OKTOBRA, OB 18. URI v
občinski telovadnici v REPNU
Vstopnina 10.000 lir
Sodelujeta:
Gostilna - Pizzeria GUŠTIN	Rože MIKI
ZGONIK - Tel. 229123 NABREŽINA 104 - Tel. 200286
SPOMIN NA ARHITEKTA EDVARDA RAVNIKARJA
O osebnosti in delu velikega slovenskega arhitetka bodo spregovorili prof. Marko Pozzetto, dr. Vladimir Vremec in izdajatelj monografije dr. France IvanSek.
Srečanje bo v
TRŽAŠKI KNJIGARNI jutri, 19. t. m., ob 17.30.
TRK SIRENA
Miramarski drevored 32
V soboto, 21. t.m., ob 20.30 bo gost v pomorskem klubu
Bruno Križman
ki bo predaval o svojem potovanju z naslovom
ALLAH
AKBAR!
Z nahrbtnikom po Iranu.
Vljudno vabljeni člani in prijatelji!
Ravnatelj
Edvin!
Čestitamo ti za visoko priznanje, ki si ga prijel od Republike Slovenije!
Gojenci Dijaškega doma Srečko Kosovel
Riccardu Callin
čestitamo za Številna priznanja in Zlato Marjetico Kreativnosti,, ki jih je prejel na 5. Slovenskem oglaševalskem festivalu v Portorožu
mama, Silvia, Peter, Jasmin, Lara, Tone, Hedvika, Pavel
VValterju, Damjani in Dimitriju se je pridružil
Jurij
Srečnima staršema iskreno čestitamo, malemu Juriju pa želimo, da bi zrastel v pridnega in krepkega fanta
Dramska skupina KD Kraški dom
V ponedeljek, 16. t. m. sta praznovala 30. obletnico poroke
Mira in Ferruccio Čuk
Se veliko skupne sreče in zadovoljstva jima želi
sin Robert
Cristjanu, Sonji in Radivoju se je pridružila mala
Cristina
Srečnima staršema čestitamo, novorojenki pa želimo vso srečo v življenju
člani SKD Cerovlje -Mavhinje
Te dni je bila imenovana za praporščaka dela
Jana Kosmač
Iskreno ji čestita PD Slovenec
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
prireja v sodelovanju z gostinsko sekcijo SDGZ
TEČAJ ZA NATAKARJA
(Strežba v jedilnici in baru) trajanje 400 ur (120 ur delovna praksa)
Namenjen je zaposlenim v sektorju in brezposelnim
Vpisovanja in informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360, do 27. oktobra
KINO
ARISTON - 17.00, 19.30, 22.00 »I ponti di Madison County«, i. Clint Eastvvood, Meryl Streep. Zadnji dan.
EXCELSIOR - 17.15, 19.45, 22.15 »Apollo 13«, i. Tom Banks.
EXCELSIOR AZZURRA-
17.15,	19.45, 22.15 »Apollo 13«, i. Tom Banks.
AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Batman Forever«, i. Val Kilmer, Tommy Lee Jones, Jim Car-rey.
NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15, »II pri-mo cavaliere«, i. Sean Con-nery, Richard Gere, Julia Or-mond.
NAZIONALE 2 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Da mo-rire«, i. Nicole Kidman, Matt Dillon.
NAZIONALE 3 - 16.15,
18.15,	20.15, 22.15 »Con-go«, r. Michael Crichton.
NAZIONALE 4 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Wa-tervvorld«, i. Kevin Costner, Dennis Hopper.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Signore scandalose di pro-vincia«, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Dredd, la leg-ge sono io«, i. Sylvester Stallone.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »L’uomo delle stelle«, r. Giuseppe Tornatore, i. Sergio Castellitto, Leo Gul-lotta, Tiziana Lodato.
LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.00 »L’indiscreto fascino del peccato«, r. Pe-dro Almodovar, prepovedan mladini pod 14. letom. Jutri: 17.50, 20.00, 22.15 »L’isola dell’ingiustizia«, i Christian Slater, Kevin Bacon, Gary Oldman.
H ČESTITKE
V nedeljo, 15. t. m. so praznovali v Križu rojstne dneve: FRIDA SEDMAK, MIRA STEFANČIČ, VOJKO DEVETAK, LUCIAN KOŠUTA (Pite) in NICOL FERLAN. Zdravja in miru jim voščijo prijatelji.
ji PRIREDITVE
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI: v petek, 20. t. m., ob 20. uri
bo nas gost zgodovinar Silvo Grgič, avtor knjige “Zločini okupatorjevih sodelavcev". Gosta in njegovo delo bo predstavil Fran Crnugelj - Zorko, predsednik Društva piscev zgodovine NOB.
AMATERSKI ODER J. STOKA vabi na kabaretsko predstavo VAJE V SLOGU v izvedbi gledališke skupine SKD Tabor iz Opčin v režiji Edite Frančeškin v nedeljo, 22. t. m., ob 17.30 v Kulturnem domu na Pro-
SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi v soboto, 21. t. m., ob 18.30 na ogled filma FORREST GUMP.
JK CUPA - Sesljan prireja v soboto, 21. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih v sesljanskem zalivu "BARCOLANA ’95” v diapozitivih Zvonka Vidaua in PODMORSKA GLOBINA Roberta Antonija. Vabljeni člani in prijatelji!
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja v sredo, 25. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 predavanje o NASTANKU SLOVENSKE TELEVIZIJE V TRSTU. Predaval bo režiser pri slovenskem radiu v Trstu Igor Tuta; Vljudno vabljeni!
H ŠOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SV. JAKOB obvešča, da Ljudska univerza prireja tečaj slovenščine za odrasle na O.S. Gregorič-Stepančič ter tečaja telovadbe za odrasle na O.S. Širok in Grbec. Rok vpisovanja zapade 23. t. m. Interesenti dobijo vse potrebne informacije na didaktičnem ravnateljstvu v Ul. Frausin 12, tel. St. 773411.
□ OBVESTILA
ZVEZA PEVSKIH ZBOROV IZ TRSTA vabi udeležence pevskega seminarja na Doberni na skupno vajo, ki bo jutri, 19. t. m., ob 20. uri v Finžgarje-vem domu na Opčinah.
DO 22. t. m. je v prostorih društvene gostilne v Ricmanjih na ogled likovna razstava Michele Ota in Sebastiana Froglie.
MUMIJA
NOVI MODELI ŽENSKIH OBLAČIL
ŠIROKA IZBIRA ŽENSKEGA IN MOŠKEGA PERILA
TRENIRKE ZA TELOVADBO
Ul. Ginnastica 22	Tel. 7600051
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
obvešča, da je še nekaj prostih mest za naslednje tečaje:
•	otroška varuška - 60 ur
•	trgovinske dejavnosti (priprava za vpis v REC) - 40 ur
•	tehnike prodaje - 30 ur
•	zunanja trgovina (za vmesne kadre v podjetju) - 50 ur
•	angleščina za poslovno uporabo - 80 ur
•	varnost in higijena na delu - 20 ur
•	podjetniško usposabljanje - 40 ur
•	marketing v zunanji trgovini - 20 ur
•	upravljanje agriturističnega obrata - 40 ur
•	degustacija vin in poroka vino-hrana - 40 ur
•	biološko in integrirano kmetijstvo - 60 ur
Vpisovanj'e in informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
e čaj za operaterja za poslovna oz. turistična srečanja in potovanja
A (500)
s finančno podporo Evropskega socialnega sklada
•	namenjen brezposelnim s kvalifikacijo ali diplomo višje srednje Sole
•	obiskovanje tečaja brezplačno
•	predvideno štipendiranje
Vpisovanje in informacije najkasneje do 21. oktobra 1995 na sedežu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360,
SKLAD MITJA CUK obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov na vseh šolskih stopnjah. Informacije po tel. St. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije po tel. št. 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času.
SKD PRIMOREC -Trebče vabi na informativni sestanek za morebitno organizacijo tečaja za izdelavo narodnih noš v petek, 20. t.m., ob 19. uri v Ljudskem domu v Trebčah.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
PRODAM veliko enciklopedijo DE AGOSTINI. Cena po dogovoru. Kupcu podarim računalnik Com-modore 64 z igricami. Telefon 817244 ob uri kosila.
PRODAM volvo station vvagon 16 v, letnik november ’88, 190.000 km, cena
12.900.000	lir. Tel. St. 211079 od 8. do 13. ure.
PRODAM jamaha F2R 600, letnik ’91, 19.000 km v odličnem stanju. Tel. št. 228456 (Pavlo).
126 SSM, svetle barve, maj 1985, v odličnem stanju motor, gume in karoserija, prodam za
1.700.000	lir. Tel. St. 229121.
PRODAM staro vespo Piaggio 150, letnik 1956, brez evidenčne tablice. Tel. St. 231704.
PRODAM hišo v Boljun-cu, 120 kv. m z dvoriščem. Tel. St. 228390.
PRODAM v okolici Gabrovca novejšo vilo 200 kv. m površine: salon, tri sobe, kuhinja, dvojne sanitarije, podstrešje, taverna s kaminom, garaža, 3.000 kv. m vrta. Izredna priložnost -znižana cena 490 milijonov. Tel. ob uri obedov na St. 948664 ali 948211.
PRODAM po ugodni ceni smučarske čevlje St. 38, smuči Fisher in palčke. Tel. St. 417120.
DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH išče gostilničar j a-upravitelja za vodenje gostilne. Tel. St. 212072 med 12. in 14. uro.
PISARNA v Trstu išče mlado in dinamično osebo za delo v uradu. Kličite na tel. St. 638263 vsak dan od ponedeljka do petka v delovnih urah.
GENERIČNEGA delavca kot vzdrževalca nujno išče hotel Palače. Ponudbe na naslov: C.so Italia 63, Gorica.
TRGOVINA OBLAČIL
Paradise, Ul. S. Caterina 5 išče vajenko-prodajalko z znanjem slovenskega in hrvaškega jezika.
NUJNO iSčem ponovno odvetnika, ki mu je pri srcu uveljavljanje slovenščine v civilnem postopku. Tel. St. (040) 228779.
ISCEM delo kot otroška varuška. Tel. St. 228803.
V SREDISCU Trsta iščem stanovanje. Tel. št. 630171 v večernih urah.
ISCEM knjigo “Lettera-tura e societa 111“ za peti razred DTTZ Ž.Zois. Tel. št. 213682.
UREJENA gospa (40 let) išče delo v gospodinjstvu ob sobotah. Tel. St. 0038667/72100 v večernih urah.
NUDIMO dobro plačano službo, novost v Italiji. Predstaviti se v četrtek, 19. t. m., ob 21. uri v Hotelu Dolina - Sesljan.
COS P. TOMAŽIČ v Trebčah potrebuje fotokopirni stroj v dobrem stanju. Tel. v šolskem urniku na St. 214300.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
IZGUBILA sem očala za vid v modrem etuiu na barkovljanskem sprehajališču. Kdor jih je našel, prosim, naj tel. na St. 211997.
ETNOLSKA SKUPINA
PRI NSK prosi lastnike starih voščilnic na božično oz. novoletno temo, da jih posodijo ob priliki razstave v decembru. Tel. St. 632663 ali pa v Ul. Petro-nio 4 pri odseku za zgodovino.
ODPRLI smo novo gostilno Pahor v Brestovici pri Komnu. Nudimo vam pestro izbiro domačih jedi, svež domač kruh z ocvirki, olivami in panceto.
OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu.
PRISPEVKI
Ob 3. obletnici smrti naše predrage Nike darujejo starši 100.000 lir za Sklad Luchetta-Ota-D’An-gelo-Hrovatin.
Ob 3. obletnici smrti drage Nike darujeta družina Žerjal 50.000 lir in družina Potocco 50.000 lir za Osnovno Solo Boršt.
V	spomin na prijatelja Ivana Miliča daruje Marino Strajn 100.000 lir za AG-MEN.
V	počastitev spomina Nandota Slavca daruje Marino Stranj 50.000 lir za AGMEN.
V	spomin na Pina To-gnettija daruje Marija Doljak 50.000 lir za SZ Zarja in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Iva Miche-lija in Albina Skerka darujeta Ladi in Marjeta Sirca 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na teto Livijo Canciani daruje družina Lozei 200.000 lir za popravilo Stadiona 1. maj.
ZAHVALA
Isltreno se zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali ob izgubi predrage
Marije Trobec -Grgič
Mož Milko
Kobjeglava,
18. oktobra 1995
16.10.1994	16.10.1995
Eno leto je minilo, odkar nas je zapustil naš dragi
Stanko Strain
Z ljubeznijo se ga spominjajo
Zena Irma, sin Marino z družino, vnukinja z družino, brat in sestra z družinama
Dolina, 18.10.1995
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga mama in nona
Ivanka Ceglar vd. Grgič
Po pogrebu sporočajo žalostno vest hči Boža z možem Pinom, vnukinje Cristina, Ivana in Martina, sestre ter ostalo sorodstvo
Bazovica, 18. 10. 1995 (Pogrebno podjetje Zimolo)
t
Dne 14. t. m. nas je zapustila naša draga
Pina Valečič por. Gregorič
Po pogrebu sporočajo žalostno vest mož Marčelo, hči Norma, zet Boris, vnukinja Katja z Andrejem, Lidija in Anton Glavina, brat, sestre, svaki, nečaki in nečakinje ter vsi sorodniki
Posebna zahvala Lidiji in Antonu Glavina ter svakinji Mariji za ljubečo in požrtvovalno nego.
Trst, Boljunec, 18.10.1995
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob izgubi drage none Pine izrekajo prizadetim svojcem iskreno sožalje
družine Sancin
t
Zapustila nas je naša draga
Bernarda Ota
Pokojnico bomo pri" peljali iz tržiške bolnišnice jutri, 19. t.m.,ob 11.00 v boljunsko cerkev, od koder bo ob 11.30 pogreb krenil na domače pokopališče.
Žalujoči: hči Bianca z možem Darkom, vnukinji Irina in Mara z
Maurom ter ostalo sorodstvo.
Devin, 18.10.95
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Luise Corossez por. Fais
se iskreno zahvaljujem0 vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem cvetja ter vsem, ki so j° spremili na zadnjo pot.
Žalujoči mož, sestra
in bratje z družinami
Kroglje, 18.10.1995
SDGZ / OBČNI ZBOR SEKCIJE ZA ZUNANJO TRGOVINO
Uspešnost slovenskih podjetij odvisna od njihove strokovnosti
Podpora prizadevanjem, da bi TKB in KB ostali slovenski
Z občnega zbora zunanjetrgovinske sekcije SDGZ (Foto KROMA)
TRST - V ponedeljek se je v Gregorčičevi dvorani v Trstu odvijal 19. občni zbor sekcije za zunanjo trgovino pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, katerega se je udeležilo lepo Število vodilnih predstavnikov podjetij, ki so v to sekcijo vključena (Omenimo naj, da hna zunanjetrgovinska sekcija SDGZ včlanjenih 80 podjetij z okoli 60 Uslužbenci).
Uvodno poročilo je podal predsednik sekcije Robert Vidoni, ki je dejal, da je bil program, ki si ga je odbor zastavil za dveletje 1993-95, skoraj v celoti izpeljan. Napori sekcije, je dejal Vidoni, so Sli v smer Podpore in spodbujanja novih oprijemov ter k prepričevanju podjetij, da je potrebno prestrukturiranje delovanja v smeri specializacije, privilegiranja strokovnosti z detaljnim spoznavanjem okolja, v katerem naša podjetja delujejo, ter klientov in konkurence. Odbor je tudi spodbujal skupne nastope na zahtevnejših tržiščih, da bi se na le-teh predstavili čimbolj profesionalno in čimbolj organizirano. fNa žalost«, je pri tem delni predsednik sekcije, »nismo imeli s strani Članstva pravočasnega odziva na predlagane pobude.«
Vidoni je poudaril po-naen, ki ga poleg bančnega sistema ima zunanjetrgovinska dejavnost v gospodarskih prizadevanjih Slovencev v Italiji. Recesija, posebno pa izguba dobršnega dela tradicionalnega jugoslovanskega tržišča so znatno ošibili pozicije in zmanjšali poslovni obseg naših operaterjev. Tu se je Vidoni zaustavil pri no-vonstali situaciji, v kateri Še nahaja naše bančništvo In ki »nas postavlja pred zelo zahtevna dejstva in pred velikim vpršanjem našega bodočega obstoja Ul razvoja«. Podjetniki, je dejal predsednik, so v pr-^1 osebi poklicani, da najdejo v čimkrajsem času vse možne rešitve za nas
bančni sistem, ki bodo omogočale poslovanje na tradicionalnih tržiščih. Pri tem je dejal: »Ali poskusimo rešiti naše banke z lastnim kapitalom, če pa to ni možno, moramo razmisliti, če seveda za to obstajajo pogoji, da ustanovimo finančno družbo za pospeševanje uvozno-izvo-zne dejavnosti pri SDGZ.« Vidoni je nadalje dejal, da bo treba razmisliti tudi o združevanju naših podjetij, da se bodo lahko na vedno več zahtevnih trgih in pred bančnimi ustanovami predstavili kot močnejši in bolje organizirani subjekti. Poudaril je tudi veliko socialno in nacionalno vlogo, ki jo naša podjetja in naši operaterji imajo v našem okolju. V ljudi, ki delujejo v naših podjetjih, je treba vlagati, da bodo v bodoče lahko vplivali in odločali, da bodo naša podjetja postala krepkejša in učinkovitejša na mednarodnih trgih.
Pri vsakodnevnem delu si je treba zastaviti nove strategije, saj se bomo jutri, ob vstopu Slovenije in Hrvaške v EGS, znašli v centru enega predela Evrope, v katerem lahko gradimo našo poslovno bodočnost. Trst in naša dežela sta in bosta še naprej v središču gospodarskih tokov med vzhodom in zahodom (pod pogojem, da bosta na profesionalni in konstruktiven način znala izkoristiti svojo geografsko pozicijo). Aktivni subjekt tega dogajanja so in morajo ostati tudi slovenski podjetniki v zamejstvu. Današnji gospodarski tokovi vedno več silijo k večji integraciji kot v preteklosti. Za dosego teh ciljev, je zaključil Vidoni, pa je potrebnih nekaj skupnih dejavnikov. Pri tem je govornik mislil na matično domovino, ki mora razumeti, da je močna gospodarska manjšina lahko samo v oporo matici, na naše politike in krovne organizacije, ki bodo morali poslušati in se soočati z gospodarstveniki in zelo natančno skupaj z
njimi analizirati situacijo in začrtati naš razvoj.
Tajnica sejcije Mirjam Koršič je zatem predstavila delovanje sekcije v letih 1993-1995, ki je vsebovalo institucionalna srečanja z raznimi zbornicami, s SKGZ, s sejmi, seje odbora itd., tečaje za vodilne in vmesne kadre, seminarje, družabnosti, nastope na sejmih (tu je bilo sodelovanje manj temeljito in konstruktivno) in posebne projekte kot npr. realizacijo ankete. Vsega skupaj je bilo nad 110 različnih srečanj, nekaj pa kljub temu niso realizirali, kot npr. kataloga.
Poročiloma je sledila živahna razprava, v kateri je sodelovalo več disku-tantov. Predstavnik SGZ iz Gorice Igor Cemic je dejal, da je na področju zunanje trgovine nujna povezava med Trstom in Gorico, Vojko Kocman pa je pri tem šel še dlje in se zavzel za enotnost med Trstom in Gorico. Poleg tega je še dejal, da je treba poiskati nova Tržišča in narediti tudi samokritiko. Marino Košuta je dejal, da je treba iti najprej po poti predpriprave kadrov, delati na ovrednotenju podjetniškega duha in se dvigniti nad raven prosvetnega društva ter dojeti, kakšno bo moralo biti SDGZ leta 2000. Karlo Žerjal se je zavzel za spremembo načina dela in pristopa. Nujna je dobra izobrazba in pripravljenost kadrov.
Med razpravo so precej
prostora posvetili problemom bančništva, zlasti tržaške kreditne banke in Kmečke banke v Gorici. Pri tem je predstavnik TKB Adrijan Semen dejal, da zaradi novonastale situacije odnosi med podjetji in banko ne bodo več taki, kot so bili doslej, vendar nima dvoma, da bo dobro podjetje imelo podporo, ki jo je imelo doslej. Omenil je, da bo 6. novembra izredni občni zbor delničarjev ter dogovorjeno možnost, da se bo opcija poviška kapitala podaljšala do 29. decembra. Stari delničarji, je dejal, bodo morah videti, koliko so še zmožni za odkup delnic in dvig kapitala. Ce bi lahko odkupili vsaj 10 % od skupnih 19, 44 % dehtic, ki jih je pripravljena oddati Ljudska banka iz Brescie, bi razmerje postalo 65 % - 35 % za slovenske delničarje, kar bi bilo dobro. Ojačiti je treba to, kar se že ima, in prevzeti nazaj tisti delež, ki pripada Slovencem. Isto velja za Kmečko banko v Gorici.
Prisotne je pozdravil tudi tajnik SDGZ Boris Si-ega, ki je dal kritično pripombo na račun zamejske politike, ki naj bi precej capljala za dogodki v naši manjšini. Politiki je zato treba dati jasen signal. Kar se tiče bank, je dejal Siega, nas je Slovenija pustila na cedilu. Obstaja problem, kako prepričati naše ljudi, naj vložijo denar v banko. Ta bitka je življenjskega pomena. Poudaril je nujnost kapitalno in kadrovsko močnih podjetij in važnost izobraževanja.
Na volitvah sta bila na predsedniško in tajniško mesto potrjena Robert Vidoni in Mirjam Koršič, odborniki pa so Dario Štolfa, Adrijan Močnik, Edi Kraus, Danilo Cunja, David Mikulus, Fabio Pahor, Andrej Don, Edi Fer-luga, Bogdan Petelin, Vojko Kocman, VValter Malalan, Aleksander Coretti, Aleks Oberdank, Karlo Žerjal, Vojko Peric, Sonja Stavar, Boris Siega in Adrijan Sosič.
Udeleženci občnega zbora so med drugim določiti tudi članarino sekcije ter vzeti v pretres nekaj sporočil, (il)
Iff/jgl SRE ČET PET PON TOR					
te •V	09,1	18 S	50,0	18	01,3	18	013 18	502 m
dm'1	29,7 n:	>6,4 Iti I -	13,3	112	8,2 112	3,1
					
Adria Auto vabi!
Mdria Auto, dobro poznan kot pooblaščeni
X.
prodajalec vozil FIAT, LANCIA in ALFA ROMEO, vabi cenjene stranke v svojo servisno delavnico, kjer vam bodo nudili visoko kvalificiran servis (popravila, montaža dodatne opreme, menjava olja in oljnega filtra, rezervni deli itd.) po izredno konkurenčnih cenah. Obiščite nas!
Adria Auto d.o.o.
Industrijska cesta 2 (Kromberk)
65000 Nova Gorica
tel. 065/124 851 fax 065/124 850
	ENEL/02
	ENEL Societa per azioni	AGENCIJA V TRŽIČU
	PREKINITEV ELEKTRIČNEGA TOKA Obveščamo, da bo zaradi nujnih del na električnem omrežju prekinjena dobava električnega toka V ČETRTEK, 19. OKTOBRA od 9. do 13. ure v sledečih krajih: OBČINA DEVIN-NABREZINA: V VI20VLJAH IN V SESLJANU ODST. 7 DO ST. 12 VKLJUČNO Namenoma smo izbrali dan in uro, ki potrošnikom povzročata najmanj nevšečnosti. Prekinitev toka je potrebna, da se spoštujejo zakonske norme, ki ščitijo varnost delavcev. . iz varnostnih razlogov je treba ravnati z električnimi napeljavami in aparati, kot da bi bili pod električno napetostjo. Pozivamo potrošnike, naj ne motijo osebja z zahtevami po informacijah, ker želimo jamčiti načrtovani čas prekinitve električnega toka in da ne bodo moteni varnostni pogoji delavcev. Naša obveza je, da izboljšujemo električni servis.
	
VRH / SREČANJE Z OBČINSKIMI UPRAVITELJI
Koristno soočenje o vaških problemih
Nocoj podobno srečanje v Gabrjah
Sovodenjska občinska uprava je v sredo pripravila srečanje z občani na Vrhu. Dvorana centra Danica je bila zasedena do zadnjega sedeža, kar je zelo razveselilo odbornike in svetovalce mlade občinske uprave.
Uvodoma je krajane pozdravil domačin in občinski odbornik prof. Leopold Devetak, ki je podčrtal pomembno vlogo neposrednega soočanja upraviteljev z občani o vseh tekočih zadevah in težavah. Večer je potekal v živahnem vzdušju, kot se za taka srečanja spodobi, vendar je proti koncu debate žal prišlo do neprijetnih in verjetno nepremišljenih žalitev in polemik na račun občinske uprave, kar je brez dvoma pokvarilo do tedaj korektno in spoštljivo soočanje. Zapletlo se je okrog vprašanja koriščenja šolskih prostorov za vaje mladinskega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela. Za-
devo bi se dalo prav gotovo obravnavati z večjo umirjenostjo in jasnostjo.
Pred intervencijami publike je župan inž. Igor Pe-tejan navedel nekaj točk, ki posredno in neposredno zanimajo območje Vrha in ki jih občina namerava uresničiti kratkoročno. Marsikateri posegi so že v teku. Gre v glavnem za pripravo novega urbanističnega načrta, za ojačitev javne razsvetljave, za izboljšanje poštnega servisa in za modernizacijo vodovoda ter telefonskih storitev. Zupan je vaščanom ponudil v premislek tudi problem poimenovanja ulic in predstavil niz pobud ob 50. obletnici osvoboditve. Odbornik Zdravko Kuštrin je podrobneje predstavil novi delovni urnik (za občane) občinskih uradov, ki stopa v veljavo prav danes.
Med diskusijo so prišli na dan še drugi pereči problemi kot na primer
pomanjkanje parkirnih prostorov, slaba prevoznost nekaterih cest, ureditev avtobusne postaje, postavitev cestnih znakov in pomanjkanje prostorov za vaje domačega mladinskega zbora. Uprava bo nove predloge in pripombe vzela čimprej v pretres in jih skušala uresničiti ob času in v meri, ki jo dovoljujejo finančne možnosti. Upravitelji in krajani z Vrha so se vsekakor razšli z namenom, da se proti koncu zime ponovno srečajo na podobnem večeru, kjer bodo preverili opravljeno delo in se domenih za na-daljne posege v korist celotne vaške skupnosti.
Podobno srečanje z občani so sovodenjski upravitelji opravili sinoči tudi v Gabrjah, v naslednjih dneh pa bo še nekaj srečanj s krajani drugih vasi.
Na sliki (Fotostudio Re-portage) vrbovski krajani na srečanju z občinskimi upravitelji
ŠTEVERJAN / ZVONARSKA PRAVDA
župnik Lazar spet obsojen
Pogojna obsodba na 200 tisoč lir globe zaradi motenja miru
Pretor je v soboto obsodil števerjanskega župnika Antona Lazarja na 200 tisoč lir globe pogojno in na plačilo sodnih stroškov zaradi motenja nočnega miru ter na povračilo škode civilni stranki, lastnici Romantik golf hotela Isabelli Formentini. Odškodnino bo določil sodnik v civilnem postopku, ki je že v teku (nova obravnava bo januarja 1996) in v katerem družina Formentini zahteva kar milijardo lir.
Spor z župnikom zadeva bitje zvonov števerjan-ske cerkve in traja že od leta 1988, ko je lastnica Golf hotela zahtevala prekinitev nočnega bitja, ki je vsake četrt ure motilo spanje gostov hotela. Župnik se je temu upri, zato je leto kasneje sledila kazenska prijava. Lazar je bil
leta ’91 že obsojen, vendar je kasacijsko sodišče obsodbo razveljavilo, ker ni bila spoštovana obtoženče-va pravica do rabe slovenščine.
Na sobotni obravnavi, ki je trajala kar 8 ur, je župnikov zagovornik odv. Nereo Battello skušal izpodbiti ekspertize dveh izvedencev, ki sta z meritvami ugotovila, da bitje zvonov (67-68 decibelov) presega dovoljeno stopnjo hrupa (40 db) in zato škodi zdravju ljudi. Javni tožilec je predlagal oprostitev Lazarja, češ da je “v dobri veri”, odv. Michele Formentini pa je trdil, da je župnik svojčas zavrnil vse poskuse sprave in je zato zahteval obsodbo, na katero se bo lahko skliceval tudi v civilni pravdi za izdatno odškodnino.
TRŽIČ / PO SERIJI VLOMOV
Prijavili tri osebe
Policija prijela domnevnega tatu
PoUcijski organi v Tržiču so v zadnjih dveh tednih zabeležili izrazit porast tatinske dejavnosti, posebej vlomov v stanovanja in pisarne. Poostreno nadzorstvo in drugi preventivni ukrepi so obrodih uspeh. V priporu je 45-letni Luigi Marcone, ki naj bi bil vpleten v vsaj dva vloma, saj so pri njem našli poleg drugega blaga sumljivega izvora, tudi v pisarni notarja Zottija ukradene predmete.
Neznanci so pred dnevi vdrli v pisarno notarja Piera Zottija v drevoredu San Marco in odnesli kar precej dragocene opreme. V stanovanju pilota A. Toneia, v ulici San Polo, pa so se neznanci oglasih kar dvakrat v zadnjih dveh tednih. Ob enem od obiskov so se neznanci, poleg denarja in nekaterih dragocenosti, polastili tudi ključev terenskega vozila in jih tudi namensko uporabili. V zadevo naj bi bile vpletene še tri druge osebe: 26-letni B.E., 22-letna C. V. in 24-letna B.G. V stanovanju v ulici Toti, kjer so našli Marconeja, je svoj čas stanoval Fabrizio Gon, kijev petek umrl v Starancanu zaradi mamil.
NOVICE
Okrogla miza o Evropi
Evropeistična akademija za Furlanijo - Julijsko krajino prireja danes ob 18. uri okroglo mizo na temo Robert Schuman in zamisel o evropski skupnosti. Poročila bosta na srečanju po uvodnem posegu predsednika deželne evro-peistične akademije prof. Fabia Illusija predstavila dr. Maurice Rietord in prof. Francois Evain. Okrogla miza bo v mali dvorani gori škega Kulturnega doma. Predavatelja se bosta jutri dopoldne tudi srečala z dijaki italijanskega učiteljišča Scipio Slataper.
Žrtev mamil v Starancanu
Mamila so prejšnje dni povzročila novo smrtno žrtev na Tržiškem. V Starancanu, v Sarajevski ul. 4/3so našli mrtvega 32-letnega Fa-brizia Gona. Gon je bil ladijski mehanik, bil je poročen in oče osemletne hčerke. Policija je priprla prijatelja 32-letnega V.R., ki naj bi pokojniku izročil usodno dozo heroina. Preiskovalci se trudijo, da bi pravočasno, preden bo mamilo povzročilo nove žrtve, odkrili, ali je na tržišču nevarna pošiljka mamila. Podoben primer v Cervinjanu - pomoč je sicer prišla pravočasno - opozarja prav na to možnost.
Pojasnilo svojcev pokojnega K. B.
V zvezi s tragičnim dogodkom v Steverjanu, o čemer smo poročali v petek, 13. oktobra, smo od svojcev umrlega K.B. prejeli pojasnilo, da je bil pokojnik bolnik, ki prav zaradi bolezni ni našel poti domov. Da to drži, smo dobili potrditev tudi v Steverjanu pri osebi, ki je pokojnega pred nekaj meseci osebno pospremila do mejnega prehoda na Humu.
CONI / OBRAČUN IN NACRTI
Pozornost vzgoji in varnosti
Med prvimi v državi opravili popis športnih društev in objektov
Predsednik pokrajinskega olimpijskega komiteja (CONI) za Goriško Giorgio Brandolin je včeraj na srečanju z novinarji predstavil pomembnejše naloge, ki so jih uresničili v zadnjih mesecih in nekaj novih, ki jih bodo izvedli do konca leta oziroma prihodnje leto.
Olimpijski komite se je srečal s predstavniki štiriindvajsetih občin na Goriškem in preveril stanje športnih objektov z vidika predpisov o varnosti in higieni. Na osnovi ugotovljenega stanja bo treba postopoma odpravljati pomanjkljivosti, ki jih je, kakor kaže, veliko. Med pomembne uspehe z organizacijskega vidika pri CONI-ju štejejo gostovanje državne nogo-metne reprezentance Slo-
venije v Gradišču. Sicer pa je pokrajinski odbor svoje izkušnje posredoval tudi novonastalemu Olimpijskemu komiteju Slovenije.
Rezultat prizadevanj za usklajeno in smotrno poseganje na področju športne dejavnosti je dogovor o sodelovanju s Pokrajino glede dodeljevanja prispevkov.
CONI je opravil, med prvimi v državi, popis športnih društev začel pa je zelo intenzivno akcijo seznanjanja vodilnih delavcev v športnih društvih z dolžnostmi in odgovornostmi. V ta sklop sodi tudi posvetovanje, ki bo v ponedeljek, 23. t.m., v Tržiču o vidikih kazenske in civilne odgovornosti vodilnih delavcev v društvih.
Klubski večer v knjižnici Damira Feigla
Jutri ob 20.30 bo v knjižnici Damira Feigla klubski večer v sezoni 1995/96. Gre za oblikovanje priložnosti in prostora, kjer je v obliki prostega pogovora možnost izmenjati si informacije in vtise o dogajanju na kulturnem področju in o stopnji ustvarjalnosti. Na prvem srečanju so pregledali ponudbo znotraj središč in ustanov narodne skupnosti, tokrat pa bo govor o pretekanju informacij, izkušenj in pobud med različnimi etnijami v goriškem prostoru. Vabljeni so prejšnji in novi razpravljala.
Hi OBVESTILA _____________KINO
OBČINSKA UPRAVA V SOVODNJAH prireja v petek 20. t.m., posvet s krajani iz Rupe in Peči. Srečanje bo na sedežu društva Vipava pri ko-talkarski plošči ob 20. uri.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da so v prejšnjih dneh dostavili gospodinjstvom obrazce za prijavo stanovanjskih in drugih površin in za prijavo morebitnih olajšav, ki jih predvideva Občinski pravilnik. Občani, ki obrazcev slučajno niso prejeli, jih lahko dvignejo na županstvu. Rok za vrnitev izpopolnjenih obrazcev zapade 20. t.m.
OBČINA DOBERDOB
obvešča, da je tehnični urad odprt ob torkih in četrtkih med 17. in 19. uro.
OBČINA SOVODNJE OB SOCI sporoča, da so stopili v veljavo novi urniki občinskih uradov za stranke: 1) anagrafski urad, tajništvo in knjigovodstvo: od ponedeljka do petka 8.00-9.30 in 12.00-13.30; ob sredah tudi 15.30-18.00; ob sobotah 9.00-12.00; 2) tehnični urad: ob torkih in četrtkih 12.00-13.30, ob ponedeljkih in sredah 16.00-18.00. Občinska knjižnica deluje ob torkih in četrtkih od 10.00 do 12.00; ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.00 do 18.00.
ČIPKARSKA SOLA V GORICI in SKD HRAST IZ DOBERDOBA prirejata tečaj klekljanja. Prijave v čipkarski Soh (tel. 386461) ali pri SKD Hrast (tel. 78130, 78262, 78268).
SPD GORICA SMUČARSKI ODSEK prireja od 27. oz. 29. decembra do 2. januarja zimovanje (s silvestrsko večerjo) v Cerknem. Zaradi rezervacije hotela se prijave zaključijo 30. oktobra. Prijave na sedežu (tel. 33029) ob sredah od 11. do 12. in četrtkih od 19. do 20. ure. Društvo tudi vabi na praznik kostanja v nedeljo, 22. t.m., in na martinovanje 12. novembra.
SKPD F.B.SEDEJ vabi v petek, 20. t.m., na redni občni zbor, ki bo v Sedejevem domu v Steverjanu ob 20. uri v prvem sklicu oz. ob 20.30 v drugem sklicu.
H ŠOLSKE VESTI
DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ prireja tečaj angleščine za srednješolce. Informacije in prijave v Ul. Montesanto 84, tel. 833495
GLASBENA MATICA -GORICA prireja tečaj za JAZZ GLASBO. Vpisi in informacije na tajništvu šole v ul. della Croce 3, od ponedeljka do petka od 14. do 17. ure (tel. 531508).
\M PRIREDITVE
V ŽUPNIJSKI DVORANI A. GREGORČIČ V STANDREŽU bosta v nedeljo, 22. t.m., ob 16. uri nastopili dramska skupina KD iz Selc pri Škofji Loki s spevoigro Kovačev Student in vokalna skupina Bratovščina z izborom slovenskih narodnih in črnskih duhovnih pesmi.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja 19. novembra tradicionalno večerjo ob martinovanju v gostišču Fogolar v Gallianu pri Čedadu. Vpsiovanje od danes, 18. oktobra, na sedežu in pri poverjenikih.
GORICA
VITTORIA 17.40-19.50-22.00 »Batman fore ver«. Igrajo Val Kilmer, Jim Car-rey, Nicole Kidman. Ozvočenje Dolby stereo. Zadnji dan!
CORSO 17.15-19.45-22.00 »Apollo 13«. I. Tom Hanks in Kevin Bacon.
VCERAJ-DANES
Podatki iz matičnega urada goriške občine v tednu od 7. do 13. oktobra 1995:
RODILI SO SE: Maura Marega, Alessia Barbieri, Liam Visintin, Apelete Yao Julien Agbetiafa, Luca Bemardis, Matteo Bernar-dis, Giada Venturini, Valentina Deana, Federico Romeo, Leopoldo Larise in Caterina Maria Ricci.
UMRLI SO: 85-letni upokojenec Umberto Zamparo,	76-letni
upokojenec Guglielmo Plesničar,	68-letni
upokojenec Emilio Hlede, 78-letni upokojenec Antonio Sbalchiero, 75-letni upokojenec Ugo Pighin, 32-letni čuvaj Michele Furlan, 90-letna upokojenka Maria Tonso vdova Brandolin, 68-letni upokojenec Luciano Di Pa-squale, 75-letna gospodinja Pierina Bizaj poročena Persoglia, 86-letna upokojenka Marianna Brumat vdova Trampuš, 51-letni železniški kretničar Riccardo PortellL 72-letni upokojenec Mau-ro Selva, 85-letna gospodinja Maria Grassi vdova Gallabresi, 65-letni upokojenec Bruno Blason, 93-letni upokojenec Do-menico Lastella, 80-letni upokojenec Davide Span-gher, 65-letna upokojenka Luigia Ipavec vdova Zop-pini, 61-letni upokojenec Antonio Rocco.
OKLICI: skladiščnik Silvano Grendene in uradnica Sabrina Gargiulo, kirurg Angelo Venuti in Cri-stina Bragaglia.
POROČILI SO SE: vzgojitelj Giuhano Custrin in bolničarka Neva Kokole, pismonoša Stefano Viotto in učiteljica Cristina Taverna, podporočnik Giuseppe Piccirillo in uradnica Roberta Braini, uradnik Claudio Muzzonigro in trgovska pomočnica Catia Morsan, delavec Umberto Glessi in vzgojiteljica Franca Giarritiello.
P lekarne
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
ALL’ORSO BIANCO, Korzo Italia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.25, Antonio Rocco, iz bolnišnice Janeza od Boga v Tržič; ob 11. uri, Maria Višin, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; ob 12.30, Etmea Chiave-lotto iz mrliške veže na glavnem pokopališču.
Jamarsko društvo Kraški krti izreka občuteno sožalje Borisu Frando-liču in Zdenku Černiču ob izgubi dragega nonota.
ZSKD / NIZ PRIREDITEV OB ZLATEM JUBILEJU
Pet desetletij dela na področju ljubiteljske kulture
Troje kulturnih večerov v goriškem Kulturnem domu bo obeležilo Pomembni jubilej, 50-letnico, ki ga letos slavi Zveza slovenskih kulturnih društev. Septembrski osrednji proslavi, ki so jo pripravili v dolinski občini, se sedaj pridružujejo goriški Večeri, kasneje pa še pobude, ki jih bp pripravila ZSKD na Videmskem. Goriški kulturni triptih želi biti Predvsem izraz dejavnosti Zveze in včlanjenih društev.
V tej želji je bil naravnan spored treh večerov, ki se bodo začeli jutri, v Četrtek, 19. oktobra, ob 18. uri v preddverju goriškega Kulturnega doma. Najprej bodo odprli-razstavo plakatov Zveze in včlanjenih društev. Prireditelji razstave želijo pospremiti obiskovalce v petdesetletno stvarnost ljubiteljske kulture na Goriškem. Ali se še spomnimo na množične ljudske veselice v Sovodnjah, Standrežu in v drugih krajih na Goriškem? Ali vemo, kakšen je bil spored prvih tradicionalnih prvomajskih slavij v Ste-verjanu, ali kakšna je bila gledališka ponudba v petdesetih letih? Od-Sovore na ta vprašanja bo nudila prav razstava Kultura skozi čas.
Jutri bodo odprli tudi skupinsko fotografsko razstavo elanov Foto-skupine 75, ki letos slavi 20-letnico delovanja. Dejstvo, da bo na razstavi sodelovalo štirinajst fotografov, kaže, da je dejavnost krožka izredno razvejana in bogata, o kvaliteti posameznih fotografskih navdušencev pa pričajo Številne nagrade in Priznanja z raznih na-
tečajev. Na goriški razstavi bodo sodelovali Martina in Michela Bal-dan, Marko Butkovič, Fabio Devetak, Vilko Fajt, Igor Kobal, Klavdij Komjanc, Flavio Moset-ti, Boris in VValter Nanut, Silvan Pittoli, Pa-trizia Romagna, Robert Velušček in Zdenko Vogrič.
Drugi večer iz tega niza praznovanj 50-let-nice ZSKD bo v soboto, 21. oktobra, ob 20.30 in bo namenjen naši ljudski tradiciji. Tržaška folklorna" skupina S tu ledi nas bo popeljala v svet ljudske glasbe, pesmi in plesa. Gre za namišljeno popotovanje med slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji od Gorice v Trst in nato do Benečije, Rezije in Kanalske doline. Sobotni večer pa bo tudi priložnost, da se med seboj srečajo zdajšnji in bivši kulturni delavci, ki so v vseh letih delovali v Zvezi oziroma v kulturnih društvih. Prireditelji za-
to vabijo vse, ki so bili na katerikoli način aktivni v Zvezi in v okviru kulturnih društev, naj pridejo v soboto v Kulturni dom, kjer bo priložnost za klepet in obujanje spominov “na ta lepe stare čase”. Večkrat ugotavljamo, da smo premalo pozorni do publicističnega pristopa. Ob jubileju, ki nosi naslov 50 let kulture, pa so pri Zvezi sklenili, da izdajo trojezično informativno publikacijo, v kateri je govor o delu Zveze in včlanjenih društev. Knjižica je napisana v slovenščini, italijanščini in angleščini ter vsebuje osnovne podatke o tej organizaciji, o njeni teritorialni prisotnosti ter o dejavnosti včlanjenih društev in skupin.
Predstavitev publikacije bo v petek, 27. oktobra, ob 20.30. Ob tej priložnosti bosta nastopila mešani pevski zbor Oton Zupančič iz Štandreža in moški zbor Skala iz Gabrij.
POKRAJINA / TR2ISKI KONZORCIJ
Smo sploh bili zraven?
Protest Giuliana Bona, ki je zastopal vse tri sindikalne zveze
V minulih dneh je bilo na sedežu pokrajinske uprave srečanje, na katerem so župani občin tržiškega območja predstavili načrt o ustanovitvi delniške družbe, ki bo v osmih občinah na Tržiškem v prvi fazi skrbela za komunalne storitve, oskrbo z vodo in plinom, kasneje pa še z distribucijo elektrike in tudi drugimi storitvami. O načrtu se govori že več mesecev. Iz pripravljalne faze nameravajo župani zdaj preiti v izvršilno stopnjo z ustanovitvijo delniške družbe. Ustanavljanje in uvajanje nove družbe naj bi trajalo nekaj vec kakor leto dni, je na srečanju pojasnil šem-petrski župan Cragnolin.
Tako Cragnolin kakor predsednica Pokrajine Marcolinijeva sta na srečanju zatrjevala, da nova oblika organiziranosti ne pomeni šibitve enotnosti pokrajine. Tako poročilo smo lahko prebrali v Časopisu.
Zadeva pa bo, oziroma je že sprožila plaz kritik na raCun obnašanja Pok-
Pokrajinska uprava izstopila iz odbora za “teritorialni pakt”
Goriška pokrajinska uprava ne sodeluje več v odboru, ki skrbi za uresničevanje takoimenovanega “področnega pakta”. Odločitev je pred kratkim pisno sporočila predsednica Pokrajine, pismo pa so prebrali na petkovem srečanju predstavnikov krajevnih ustanov, sindikatov in gospodarskih združenj. Pokrajina namerava očitno hoditi svojo pot, kako in s kom, zaenkrat ni znano. Predstavniki drugih ustanov in organizacij, ki so že doslej šli po poti enotnega nastopanja in dogovarjanja so na petkovi seji jasno povedali, da bodo z dosedanjim načinom dela in usklajevanja nadaljevali ne glede na izstop pokrajinske uprave.
Kakor se bralci prav gotovo spominjajo, je do prvega spora med Pokrajino in drugimi predstavniki odbora prišlo pred nekaj meseci, ko je v Rimu pokrajinski svetovalec Ko-glot sklical sejo medministrskega odbora in člane postavil takorekoč pred izvršeno dejstvo. Kazalo je že, da so se nesporazumi zgladili in da se bo enotno nastopanje do vlade v zagovarjanju širših koristi Goriške, nadaljevalo. Očitno temu ni tako in pokrajinska uprava se je odločila, da iz odbora za “teritorialni pakt” izstopi in sama predstavi svojo vizijo in načrte za gospodarski razvoj. Gez nekaj mesecev, napovedujejo, pa bodo že vidni rezultati take odločitve.
_PQDGORA / RAJONSKI SVET
Hala Giovanni Bigot
Predlog so poslali občini in Coniju
Rajonski svet v Podgo-ri je na svoji zadnji seji v sredo, n. oktobra, razpravljal tudi o poimeno-vanju prenovljene in Pred kratkim odprte Športne dvorane pri Ma-donnini, ki sodi prav v območje rajona. Rajonski svet v pismu goriskemu -Trpanu, predsedniku društva UGG in predsedniku pokrajinskega odbora CONI, poudarja Veliko odprtost in pripravljenost na sodelo-vanje, ki je odlikovalo odnose med rajonskim svetom in pokojnim ko-rjiendnikom in športnim delavcem Giovannijem pigotom. V športni hali )e imel rajonski svet dol-§° let svoj sedež in tam so se odvijale tudi seje. Giovanni Bigot je poskr-el tudi za zgraditev
olimpijske kotalkarske steze v bližini športne dvorane, edinega tovrstnega objekta v vsem severovzhodnem delu države. Prav bi bilo zato, da se celotni športni objekt poimenuje po Giovanniju Bigotu in na tem predlogu rajonski svet tudi vztraja.
V pismu predsednik rajonskega sveta Edi Ma-ligoj opozarja občinsko upravo, da bi kazalo omenjeno kotalkarsko stezo počistiti in urediti in jo dati v uporabo društvom, ki se s kotalkanjem ukvarjajo. Gre namreč za objekt, ki bi ga bilo treba, zdaj ko je kompleks športne dvorane obnovljen, primerno ovrednotiti, saj so taka kotalkališča redkost v naši deželi.
NAGLUSNOST || Philips
DELUJE AVTOMATIČNO BREZ STRANSKIH UČINKOV
SLUSNI APARAT JE GLOBOKO V USESU PRIHRANI DO 30% ENERGIJE KAR POMENI DA NE POVZROČA ODMEVA, SUMOV TER SKROMNA PORABA BATERIJ.
BREZPLAČNA POJASNILA PRI
NOVI DIAGNOSTIČNI CENTER PHILIPS: v Gorici, Ulica Marconi 3 - Tel. 0481/30030
urnik: torek, sreda in četrtek 9.00 - 12.30
v Trstu pri OTTICA DOLOMITI Drevored XX Settembre 10 - Tel. 040/368275
vsako sredo 9.30 - 12.30
rajine in tudi županov tržiškega območja. To je, brez dlak na jeziku povedal pokrajinski tajnik CGIL Giuliano Bon, ki se je srečanja udeležil tudi v imenu drugih dveh sindikalnih zvez CISL in UIL. Predsednici pokrajinske uprave je naslovil odprto pismo.
Pobudniki srečanja so namreC pozabili vsaj na dve vprašanji. Pozabili so, da je reorganizacija storitev vprašanje, ki ga je treba reševati na pokrajinski osnovi in ob sodelovanju vseh družbenih in gospodarskih sil. Pametno bi bilo, ko bi na srečanje povabili župane vseh občin v pokrajini. Bolj kakor nad tem vprašanjem pa je Giuliano Bon zaskrbljen nad načinom, kako je bila vest predstavljena javnosti. Čeprav je bil osebno prisoten v imenu vseh treh sindikalnih konfederacij pa iz poročanja to ne izhaja. »Sem mar sanjal, ali se mi je samo zdelo, da sem na sestanku?«, se sprašuje Bon v odprtem pismu.
NOVICE
Omejitve v prometu zaradi del na Ulici sv. Mihaela
Na ulici sv. Mihaela, na odseku med križiščema s Kraška ulico in ul. Pola, bodo prenavljali plinsko in vodovodno omrežje. Na županstvu so izdah ukaz, ki začasno spreminja dosedanjo ureditev prometa. Sprva bo ulica zaprta na začetnem odseku na Roj-cah, potem pa dlje proti Standrežu. Avtomobilisti in drugi udeleženci v prometu naj dosledno upoštevajo znake na gradbišču.
Urad na pokopališču odprt tudi popoldne
Iz županstva sporočajo, da bo urad pogrebne službe na pokopališču do 2. novembra odprt tudi v popoldanskem Času ter tudi ob nedeljah. Urad bo v popoldanskem času odprt od ponedeljka do sobote od 15. do 17. ure. V nedeljo, 22. in 29. oktobra ter 1. novembra pa od 9. do 12. ure.
KD Briški grič prireja tradicionalno martinovanje
Pri KD Briški grič pripravljajo v soboto, 11. novembra, martinovanje. Za dobro voljo bo poskrbel ansambel Ludvika Lesjaka s pevcema, organizatorji pa pripravljajo domače dobrote z novim in starim vinom ter kostanj. Ker je število mest omejeno, priporočajo rezervacije. Društveni sedež je odprt od ponedeljka do sobote od 20. do 21. ure.
4
Ptsitrolifera ©rimana
GORICA - Ulica Trivignano, 41 - Tel. (0481) 20671
^1 plinsko olje za ogrevanje dl maziva
dl pogonska goriva dl avtoprevozi s cisterno
...telefonirajte nam, da bo zima topla, pri nas sta prijaznost in resnost Vam na razpolago
AMG
AZIENDE
MUNICIPALIZZATE
GORIZIA
OCrSU
Goriška podjetja v občinskem upravljanju čutijo dolžnost, da občasno seznanjajo uporabnike o storitvah, ki se jih lahko poslužujejo.
S pomočjo bolj natančnega poznavanja posameznih storitev bodo občani lahko lažje razumeli način delovanja in uporabo leteti, ob tem pa tudi posredovali svoje kritike in predloge za izboljšanje teh storitev.
Na ta način pa goriška občinska podjetja tudi začenjajo s poskusnim uvajanjem komuniciranja z uporabniki v upanju, da bo ta stik učinkovit.
RAČUNI? SKUŠAJMO JIH RAZUMETI
Trenutno je sistem obračunavanja storitev oraganiziran na naslednji način:
-	kar zadeva porabo vode, se ta obračuna dvakrat lemo na podlagi dejanskega odčitavanja števcev. Tarife so razdeljene na dva dela: en del gre za tiransko porabljeno vodo, drugi del računa pa predstavlja določen stalni prispevek za kanalizacijo in čiščenje;
-	vsaka dva meseca se obračunava poraba elektrike in plina v obliki akontacije, ki ji sledi poračun na podlagi dejanske porabe, ki jo odčitavajo vsake štiri mesece. Od te porabe se seveda odšteje, kar je porabnik že plačal;
-	akontacija se določi na podlagi cele vrste podatkov, da bi se tako čimbolj približali dejanski porabi.
-	Ce pa uporabnik želi, da se mu obračuna dejanska poraba, lahko s pomočjo posebnega obrazca,ki ga dobi na okencih občinskih podjetij, sporoči stanje na števcu, stanje pa lahko sporoči tudi uradu za uporabnike po telefonu. Podatkom je treba dodati tudi ime in priimek uporabnika ter naslov kot tudi številko uporabnika. Na podlagi teh podatkov bo nato izdan tudi račun.
Da bi te podatke lahko dejansko uporabili, je važno, da jih uporabniki sporočijo med petdesetim in šestdesetim dnevom po
zadnjem odčitavanju, ki je navedeno v zadnjem prejetem poračunu.
Po telefonu lahko uporabnik sporoči tudi predvidene daljše odsotnosti, tako da za tisto obdobje ne bi plačal previsokega računa.
Blagajna podjetja je odprta vsak dan od 8.30 do 12.00 (ob petkih do 14.00), razen ob sobotah in prazničnih dneh. Račune lahko poravnate na pošti, bankah in brez dodatnih stroškov na konvencioniranih okencih, lahko pa tudi na svoji banki zahtevate neposredno obremenitev svojega tekočega računa za plačilo računa, s čimer se izognete vsem morebitnim nevšečnostim.
del plinske napeljave, postavili pa bodo tudi kable srednje napetosti, ki bodo povezoval distribucijsko kabino pri Espomegu z novo, kijev gradnji.
Za ta dela so predvideni stroški v višini več kot milijardo lir, dela pa bodo trajala približno osem mesecev.
Delo bo opravljeno po odsekih in se bo začelo na trgu, na katerega se razen Ulice San Michele stekajo tudi Ulice Aquileia, Bar-ca in del Casko. Prvi odsek bo segal do križišča z Ulico Pola. Promet bo preusmerjen na sosednje ulice: ko bosta širina cestišča in tip del to dopuščala bo dovoljen tudi promet za lažja vozila po Ulici San Michele.
Po končanih delih AMG bo na vrsti asfaltiranje in ureditev cestišča,
Dela pri povečevanju zmogljivosti dekompresijskih kabin za plin, v katerih se zniža pritisk plina in začenja omrežje za uporabnike, zelo hitro napredujejo.
ULICA SAN MICHELE: DELA SE ZAČENJAJO V Ulici San Michele se bodo v naslednjih dneh začela prenovitvena dela na vodovodnih in plinskih napeljavah, ki bod zaobjela ulico po vsej dolžini.
ZamEnjali bodo vodovodno napeljavo z ustreznimi priključki.
za kar bo poskrbela Občina. Podjetje si bo prizadevalo, da bodo težave čim manjše in se že zdaj oprošča za vse probleme, ki bodo nastali. S sodelovanjem vseh bomo dokončno uredili vse napeljave in tudi cestišče, vse to pa bo v korist prihodnjih potreb prebivalcev.
»Slovenski« začetek
tržaških Dialogov
Nastopil bo Simfonični orkester radiotelevizije Slovenjo
Jutri zvečer bo v dvorani Trip-covich pod taktirko Antona Nanuta koncert Simfoničnega orkestra radiotelevizije Slovenija; začel se bo tako projekt Trieste Contemporanea, ki predvideva niz devetih koncertov, obenem pa vrsto likovnih razstav, filmskih retrospektiv, pa Se predavanj, srečanj, simpozijev - skratka, mesto bo od 19. oktobra zaživelo v sodobnem umetnostnem in kulturnem utripu.
Tokrat bi podrobneje predstavili ravno "slovenski delež” glasbenega dela te pobude - Trieste Contemporanea hoče prikazati naše mesto tudi kot stičišče s kulturo vzhodne Evrope - in tokrat smo s slovenskim orkestrom in dirigentom kar prvi na vrsti.
Sicer bo v sklopu koncertov s celovečernim recitalom nastopal tudi naš fagotist Vojko Cesar (muzej Revoltella, 8. novembra), o katerem bomo še poročali, mednarodni značaj teh glasbenih srečanj pa potrjujejo Austrian Art Ensemble (muzej Revoltella, 30. oktobra), Voix Bolgares (gledališče Miela, 2. in 3. novembra), ali pa madžarski pianist Gabor Csalog (muzej Revoltella, 29. novembra), ki nas bo seznanil z najnovejšim madžarskim glasbenim svetom. Ce sta Bolgarija in Madžarska del vzhodne evropske kulture, je prisotnost avstrijskega
ansambla vezna nit z ...Mittele-vropo, če uporabimo obvezni izraz iz našega "kulturnega kramljanja”.
Prestižnost Simfoničnega orkestra radiotelevizije Slovenija in dirigenta Antona Nanuta je vsem obče znana: naj omenimo le uspeh, ki sta ga žela pred nedavnim na koncertu v newyorški Carnegie Hall; zato pa bi podrobneje orisali program našega otvoritvenega koncerta.
Na sporedu sta Simfonija št. 4 (1993) poljskega skladatelja Wi-tolda Lutoslavskega (1913-1994) in Soštakovičeva Sedma simfonija v C duru op. 60 (1941): večer "slovanske” sodobne glasbe, če lahko ocenimo programsko izbiro, s pogledom v sovjetsko glasbeno avantgardo iz vojnega obdobja. Obenem bi rad poudaril ambicioznost programa, saj spada Sedma simfonija s svojo masivno valenco med vrhove svetovne simfonične ustvarjalnosti.
VVitold Lutoslavski je v poljskem sodobnem glasbenem am-bientu pustil globodo sled; njegova začetna dela razkrivajo Bartokov in Stravinskijev vpliv, kmalu pa se nam razodene njegova samosvoja glasbena osebnost, ki niha med podoživljanjem preteklosti in novimi glasbenimi izkušnjami.
Tako se njegova Četrta simfo-
nija prične v Mahlerjevem duhu, ki se kmalu razblini v aleatoriki (vstop harfe in godal) - izgleda pa, da je razdvojenost med preteklostjo in sodobnim časom v tem enostavčnem delu vedno na preži, saj se nato nenaden vstop klavirja razneži v spevno melodičnost.
"Primorano” razdvojenost je doživljal tudi Dmitri Šostakovič (1906-1975) - tokrat med svojimi naprednimi umetniškimi stremljenji in smernicami socialnega realizma, ki so sovjetskega skaldatelja silile celo v prekom-poniranje lastnih del.
Tako je po svobodnejših prijemih prvih simfonij moral kloniti cenzuri novega režima in se v Peti vračati v poznoromantično tradicijo. Sedma simfonija - najobsežnejša - je v tej luči celo programskega značaja: nastajala je v vojnih letih, skladatelj naj bi v njej ponazoril nemški napad na domovino (groteskna začetna koračnica) in trdno prepričanje v zmago nad nacizmom (prazničnost zaključka). Branje Sostako-vičevih umetnin mora vendar biti večplastno; možnost pa, da slišimo Sedmo simfonijo v živo, naj z neposrednim vtisom dokaže univerzalnost in monumentalnost zasnove, ki dviga vsebino visoko nad programsko pretvezo dela.
CR
____________NEMI FILM / PORDENON_________
Prvi Dnevi so že pokazali, da je letošnji festival izjemen
Predstavljajo tudi retrospektivo kitajskega nemega filma
Prvi dnevi pordenon-ske jubilejne izvedbe festivala posvečenega nememu filmu so že jasno dokazali, da gre za izjemen dogodek. Drugače bi tudi ne moglo biti v letu stoletnice filma. »Dnevi nemega filma so najbolj učen festival v Italiji,« je rekel filmski kritik Tullio Kezich, in tako se na primer zanesenost izbranega občinstva že očitno kaže vsakič, ko na platnu steče odlično obnovljen filmski trak iz nemega obdobja, ki ga ni bilo na ogled kar nekaj desetletij zaradi poškodovanega, vnetljivega traku, ali pa ga je osivel čas, ali pa so se za njim že davno izgubile vse sledi. Njegova projekcija je zato sad večletnih načrtnih prizadevanj, ki izhajajo iz nove, pridobljene zavesti, da brez naglega ukrepanja zelo velika količina dragocenih filmskih trakov in posledično zgodovinopisnih podob našega razgibanega stoletja tvega neusmiljen propad. Se preden se dragoceni filmov svetlobni žarek ugasne, se iz običajno polne dvorane vzdigne bučen aplavz. Nekaj je zanesljivo: tudi nemi film priskrbuje pristne emocije, zahteva pa le drugačen način pozornosti in pa kanček nostalgičnega razpoloženja. Takšno bo
do prihodnje sobote vsakdanje dogajanje v stari kinodvorani Verdi, sredi moderne in premožne pordenonske mestne četrti.
Prva dneva sta se obredno oddolžila spominu filmovih prednikov in začetnikov: gospa v viktorijanskem črnem krilu Laura Minici Zotti, znana zbiralka predkinemato-
grafskih predmetov iz Padove, je pripravila poučen in včasih tudi sugestiven večer z »lanterno magico« in fantazmago-rijami, ki so nekoč vzbujale začudenje zaradi novosti, danes pa predvsem zaradi obrtniške izdelanosti, dela neposnemljivih miniaturistov, lepote barv in naivnih domislic. Vrteli so tudi znatno število restavriranih prvih trakov bratov Lu-miere, uejenih po tematskem skupnem inenoval-cu, in pa nekaj »melie-sov«, med katerimi kader
iz znanega filma, ki kaže zabavnega Meliesa s ponarejeno dolgo brado. Sobotna projekcija izredno zanimivega in efektnega »Moža s kamero« Dzige Vertova, ki izpostavlja možnosti kamerinega povsod navzočega očesa, je bil neprecenljivi filmski in glasbeni dogodek. Glasbeni scenarij, ki ga je ubesedil sam režiser - najbolj drzen protagonist začetne dobe sovjetske kinematografije - so pretvorili v note trije glasbeniki bostonske Alloy Oreh e s tr e : slišali smo bogato partituro, ki sledi avantgardni ruski glasbeni maniri tridesetih let, naglih mehanskih ritmov, odgovarjajočih ozki montaži kadrov, s primesjo ono-matopeičnih zvokov in ropota iz vsakdanjega okolja. Bila je predvsem odlična glasbena operacija: Vertovov besedni zapis zaželene glasbe je filtrirala ustvarjalna občutljivost modernih izvajalcev.
Ker vsak dan nudi filmski dogodek, je napetost zanimanja na solidni
višini. Pojavlja se tudi zveneče ime Stevena Spielberga:	»Števen
Spielberg Jevvish Film Ar-chive« v Jeruzalemu skrbi za restavriranje kopij, ki so na sporedu v sekciji Izrael pred Izraelom, posvečeni židovskim pionirjem filma, tolmačem videza dežele, ki ji še ni bilo ime Izrael. V zvezo s temi projekcijami se postavlja monografska predstavitev palestinske neme produkcije. S takšno filmsko pobudo so pordenon-ski prireditelji želeli prispevati k vzpostavljanju odnosov med sprtima na skupni zemlji.
Med najbolj dražljivimi ponudbami pa je brez dvoma srečanje s kitajskim filmom začetkov; v Pordenonu teče doslej najbolj popolna retrospektiva tovrstnega preživelega blaga, ki jo je omogočil pekinški Arhiv, Dnevi pa so motivirali njihovo obnovitev. Vrteli bodo 22 filmov (!) izmed tisočerih, ki so nastali med letom 1905 in sredino tridesetih let; izjemoma je bil nemi film ponekod na Kitajskem vitalen vse do 1940, medtem ko ga je pri nas že vsaj desetletje spodrinil govoreči, pojoči, blebetajoči itd. tekmec (v obžalovanje mnogih tedaj in še danes).
Igor Devetak
SSG / MNENJA O OTVORITVENI PREDSTAVI
Za mlade ni
bil pravi Aishil
Srečaš jih že na Trgu Oberdan, »na piazzi«. In takoj jih spoznaš, fante in punce, ki so namenjeni v gledališče na mladinsko predstavo. V petek, na premiero, hodi elita. Ob sobotah »tisti ta srednji«. Ob nedeljah »ta stari«. Ob sredah in četrtkih »ta žgajasti«. Povprečna starost: petnajst, šetstnajst let. Dekleta v kratkih krilčkih »minigon-cah«, oprijetih majčkah, ki so letos zadnji krik, Crnih pološčenih čeveljčkih otroške oblike in mogočne pete. Fantje enostavno dodajo nepogrešljivim kavbojkam še suknjič, ki so si ga morda izprosili pri starejšem bratu. Na stopniščih pred Kulturnim, v vhodni veži in pred dvorano je ravno dovolj časa še za zadnji klepet in za zadnjo čiko. Potem si je treba poskrbeti prostor na strateški točki: da vidiš njega, ki je tako lep, da te vidi tisti drugi, kako se zanimaš za onega prvega in ne zanj, da imaš pod nadzorom tisto babnico, ki ti ga hoče »ofulit«.
Skupinice, ki so najbolj »boba«, se usedejo zadaj, toda ne prav čisto zadaj, ker je tam prostor za parčke.
Potem so tu še »ta fosilizirani«: taki, ki svojim dvajsetim letom navkljub vztrajajo ob sredah in četrtkih, čeprav nekako ne spadajo več zraven. In se prav res počutijo kot penzionisti v diskoteki. Pogovarjajo se o univerzi, o delu, o avtomobilu, za katerega ne dobiš nikoli prostora, o lokalu, kamor bodo šli po predstavi.
Vse stvari, ki jih najstniki ne morejo razumeti.
Ugasnejo se luči. Začenja se predstava (foto KROMA). Tiho. Samo za par sekund. Potem je slišati prve napovedi, kakšna da bo tokrat igra. Prvi bom-bončki padejo iz papirčkov. Prvi »Sššt, tiho, dejte!« se oglasijo v dvorani. Potem je res čas za predstavo. In po prvem dejanju (končno!) odmor. V desetih minutah - zakaj trajajo odmori tako malo, skoraj še manj kot v šoli? -skušam zbrati par vtisov o igri. »Ne, ara, mene ne vprašat, jaz nočem, da me daš v dnevnik.« Tako ti največkrat odgovorijo. Treba je prosjačiti, jim razložiti, da te bodo v uredništvu nahrulili, če jim ne prineseš članka o mladih v gledališču... šele nato ti odgovorijo. »Po mojem ni dosti razumljiva,« komentira Uršičevo Sedmerico proti Tebam dijak z realne. »Zame so tekst pokvarili,« ocenjuje dijakinja s klasične. »Ne, ma si fora, če je lepa atmosfera!« protestira neki drugi fant. »Jaz sem mislil, da bo še slabše, po tistem,
kar so mi povedali drugi.« Se vam zdi, da so prizori morda preveč kruti? »Mah, niti ne. Samo meni ni všeč, da so vse tako modernizirali,« pravijo mnogi med mojimi anketiranci. »Prof nam je povedala, da v grški tragediji ni bilo nikoli krvi, da so samo povedali, kaj se je zgodilo. To bi morali ohraniti,« predlaga dekle, ki ima očitno nekaj let klasične za sabo.
Kaj pa imajo povedati tisti starejši gledalci, ki so z eno nogo že skoraj na nedeljski popoldanski predstavi? »Zelo sem razočaran. Res nisem mislil, da je mladina padla tako na nizko. Neolikani so, stalno nekaj govorijo, pravi idioti.« Tako mi odgovori »starina« kakih sedemindvajsetih let. In ni edini, ki ga hrupno spremljanje odrskega dogajanja moti. Toda kaj si moremo? »Vmojih letih...« Ko začenjaš s takimi
frazami, morda res pomeni, da si že zrel za nedeljski abonma.
Zvonček. Začenja se drugo dejanje. Ravno še dovolj časa, da vprašam sosedo, zakaj hodi v gledališče: »A - ker ti je všeč; b - ker ti ukažejo profesorji; c -ker se tu srečaš s prijatelji?« Nič ne pomisli, takoj odgovori: »A in c, b prav gotovo ne!«
Po končani predstavi se množica takoj zgrne proti izhodom. Trideset sekund aplavza, nič več in nič manj-Zunaj je kot na Piccadilyju, oziroma se slabše, ker se na ozki ulici Petronio motovili še nekaj desetin avtomobilov - to so starši, ki so prišli po svoje »otroke«. Nekateri imajo srečo: dobrohotne brate in sestre, ki jih zapeljejo do doma, če jim mlajši nadlež-neši obljubijo, da ne bodo povedali staršem, ob kateri uri so v soboto zvečer (oz. v nedeljo zjutraj) v polsnu slišali starino, ko se je vrnila domov.
Matejka Grgič
ZDA / PO POHODU MILIJONA MOŠKIH
Omski prerok obudil ponos temnopoltih
Ob strahu belcev pa tudi pomisleki črnske skupnosti
VVASHINGTON - Wa-shingtonski Mali, trikilometrsko sprehajališče med Kapitalom in Lincolnovim muzejem, kjer je bil v ponedeljek »pohod milijona temnopoltih moških«, je včeraj sameval. V zraku pa je bila še vedno prisotna napetost ob tej največji manifestaciji »Črnskega ponosa« v ameriški zgodovini.
Voditelj črnske organizacije Islamski narod Louis Fairakhan je vCeraj za CNN odločno zavrnil policijske trditve, da je bilo na Mahu le 400 tisoč temnopoltih ljudi, temveč je poudaril, da jih je bilo več kot milijon.
Ne glede na razhajanja o udeležbi pa se vsi strinjajo, da VVashington kaj takega
še ni doživel, saj je ponedeljkova manifestacija zasenčila veličasten pohod, ki ga je leta 1963 organiziral legendami črnski voditelj Martin Luther King, ko je njegove »Sanje« poslušalo 250 tisoč ljudi. V ponedeljek pa VVashington ni bil priča pravemu pohodu, manifestacija je bila neke vrste buCni praznik z dese-
tinami in desetinami afroameriških orkestrov, ki so polnile presledke med enim in drugim govorom.
Ta ogromna množica ljudi najrazličnejših veroizpovedi, ki jih je združevala le barva kože, je torej omikano in v tišini poslušala poseg Louisa Far-rakhana, ki se je v »Alahovem imenu« primerjal Mojzesu, Jezusu in Mohamedu. Zasmehoval je predsednika Clintona in vse tiste temnopolte, ki so pod-prli cilje ponedeljkove manifestacije, a so izrazili marsikateri pomislek na njegov račun. Njegov islamsko fundamentalistič-ni poseg ni torej samo razklal Amerike na črnce in belce, razdor je bržkone vnesel tudi v vrste temnopolte skupnosti. Ce so belci v ponedeljek podobno kot pred orkani v strahu zapu-stili prestolnico in se za en dan izselili na varno, na Malhi so pogrešali marsikaterega vidnega predstavnika črnske skupnosti, ki se ne strinja z blodnimi izjavami »islamsko-čmske-ga preroka«.
Pogled na ogromno množico temnopoltih pred ameriškim parlamentom. (AP)
Tisk je našel Črnega Fiihrerja
VVASHINGTON - Časniki vsega sveta so posvetili veliko pozornosti pohodu pripadnikov afroameriške skupnosti po washing-tonskih ulicah (ki so bile, kot je poudaril italijanski tisk, povsem obljudene). Pohoda se je udeležila ogromna množica ljudi. Po nekaterih ocenah jih je bilo skoraj milijon, toda - kot so pripomnili mnogi - med njimi skoraj ni bilo žensk. Pohoda, do katerega je prišlo na pobudo muslimanskega Afroameričana Louisa Farrakha-na, voditelja ekstremistične črn-
ske organizacije »Islamski narod«, so se oblasti bale zaradi možnosti nasilnih izgredov. -Mesto je bilo popolnoma prazno, kot je poročala italijanska »La Repub-blica«. Kljub temu se je pohod spremenil v nekakšen praznik. Predsednik države Bill Clinton jim je poslal pozdrav in v sporočilu obenem obsodil rasizem.
Francoski tisk je o pohodu izčrpno poročal in ga splošno ocenil pozitivno, čeprav so vse naslovnice najpomembnejših časopisov bile zelo kritične do Far-
rakhana, ki ga je dnevnik »France soir« celo imenoval »Cmi Fiih-rer«. To podobnost je podčrtal tudi dnevnik »Liberation«, ki je obsodil zlasti Farrakhanovo zagovarjanje nadvlade črnske rase in njegove izpade na račun »židovskih krvosesov«.
Podobnega mnenja so bili tudi angleški časnikarji. Pii »Timesu« so na primer poudarih, da se Far-rakhan poslužuje verskih idej za širjenje rasnega sovraštva in razdorov, kar pa sploh ni čudno, kot je poročal »Financial Times«, gle-
de na to, da so zlasti gospodarske razlike med belsko in črnsko skupnostjo vse večje. Dnevnik »Tele-graph« je v uspehu pohoda videl predvsem posledico moralne in poUtične praznine v afroameriški skupnosti.
Nemški tisk pohodu ni dal večjega poudarka. Edini pomembnejši komentar je objavil »Frankfurter Allgemeine Zei-tung«, ki je Farrakhana označil kot rasista in protisemita, ki bi ga oblasti in ugledni politiki sploh ne smeli upoštevati.
Ameriko je strah porajajočega se črnskega antisemitizma
VVASHINGTON - Po »pohodu milijona moških« je strah otipljiv predvsem med ameriško židovsko skupnostjo. Črnska organizacija Islamski narod namreč ne skriva svoje rasne nestrpnosti do vseh, ki niso temnopolti, najbolj sovražno razpoložena pa je prav do Zidov. V Ameriki ni antise-mitizem nobena novost, zagovarja ga skrajna belopolta desnica, ki je k sreči maloštevilna. Črnski antisemitizem
ZDA / VSE VEČJI PREPAD V AMERIŠKI DRUŽBI
Predsednik Clinton je državo pozval k spravi
V svojem govoru je prvič odločno obsodil rasizem, zlasti pa Farrakhanovo širjenje razdorov in sovraštva
podprlo nauk sovraštva, ki ga širi en sam človek.«
Bela hiša se je sicer že pred pohodom oddaljila od Farrakhana, češ da je fanatičen pobožnjak in mashilist, ki seje sovraštvo proti Zidom, kot je izjavila ena od predsednikovih sodelavk. Clinton je črnsko skupnost pozval, naj ne sledi Far-rakhanovemu nauku. »Nahajamo se pred izbiro. Ena pot vodi do nadaljnjih razdorov, druga pa je pot poguma in modrosti, ki pelje k spravi,« je dejal. V svojem govoru je pogumno priznal, da je ameriški sistem do črnske skupnosti prepogosto globoko nepravičen, vendar ob koncu poudaril, da je rasizem vsekakor napačen, naj ga širijo belci ali črnci.
VVASHINGTON Predsednik Bill Clinton je pozval ameriške državljane, tako belce kot črnce, naj odpravijo rasizem in pregrade, ki med skupnostima sejejo razdor. Clinton se je prvič odločno lotil vprašanja,
vnaša torej novo napetost v večrasno in multietično Ameriko. Kot je poročal Chicago Tribune z nekega sestanka organizacije Islamskega naroda, je Farrakhanov sodelavec Quanell X Zidom zagrozil z vojno. Pri svojem opisu položaja je Quanell X navedel, da črnska mladina »noče imeti odnosov ne z židovsko in ne z večjim delom belopolte skupnosti, prav tako ne s temnopoltimi klečeplazniki«.
ki je za ameriško družbo trenutno najbolj pereče. Občuteno je pozval »trpečo črno Ameriko« in »prestrašeno belo Ameriko« k spravi. Predsednika je presenetil prepad, ki je v državi prišel do izraza po Simpsonovi oprostitvi. O problemu rasizma je končno spregovoril ob priliki wa-shingtonskega pohoda, ki se ga je udeležilo na sto-tisoče Afroameričanov.
V svojem govoru je jasno obsodil spornega črnskega voditelja ekstremistične organizacije »Islamski narod« Louisa Farrakhana, čeprav ga ni nikoli imenoval. Dejal je, da imajo črnci prav gotovo pravico zahtevati svoje pravice, »ni pa sprejemljivo, da milijon oseb demonstrira, da bi
NOVICE
Vse več nesreč v jedrskih obratih Ruske federacije
MOSKVA - Kot je zapisala Nezavisinaja Gazeta, so v prvih letošnjih šestih mesecih zabeležili 47 nesreč v ruskih jedrskih elektrarnah in kar 16.000 primerov kršitve varnostnih norm v jedrskih obratih. Te podatke vsebuje uradno poročilo, ki so ga julija predložili ruski vladi. V poročilu je tudi navedeno, da nimajo obratov za predelavo odpadnega radioaktivnega materiala jedrskih elektrarn, tako da se ti nevarni odpadki grmadijo ob elektrarnah in redkih skladiščih. Zaradi spopada v Čečeniji so zaprli edini obrat za predelavo radioaktivnih odpadkov, kakih 16 podjetij, zadolženih za skladiščenje radioaktivnih odpadkov, pa zaradi pomanjkanja sredstev ne uspe zadostiti zahtevam.
Težka mamila v Oxfordu
LONDON - Kar ena tretjina brucov prestižne oxfordske univerze je pred vpisom poskusila težka mamila, kar dve tretjini pa je uživala lahka mamila. Ta zaskrbljujoči podatek izhaja iz raziskave študentskega časopisa Chervvell, ki je intervjuval 250 brucov in brucinj. Konservativni britanski Daily Express pa je včeraj obsodil »nizki moralni standard« med univer zitetnimi študenti in študentkami. Kar 77% jih je izgubilo devištvo v liceju, 45% pa jih je pripravljeno na spolne odnose že ob prvem zmenku.
Nemci so zadovoljni
BONN - Velika večina Nemcev gleda z zaupanjem in optimizmom v bodočnost. Prepričani so, da živijo v državi, ki ji vladajo sposobni politiki, v kateri se dobro živi in kjer so pripravljeni na izzive prihodnjih desetletij. To izhaja iz raziskave združenja nemških bank.
Na Japonskem slabi časi za številne verske sekte
TOKIO - Po tragičnih izkušnjah z neobudistič-no sekto Aum Sinrikio je japonska vlada predložila parlamentu zakonski osnutek, ki omejuje davčne olajšave za verske sekte in predvideva strogo nadzorstvo nad njihovim delovanjem. Opozicijska stranka Sinšinto, ki jo voli največja budistična sekta Soka (8 milijonov elanov), nasprotuje osnutku, prav tako skoraj polovica poslancev vladajoče liberalnodemokratske stranke, tako da osnutek nima najboljših izgledov.
NOVICE
Cillerjeva neuspešno ukazuje stavkajočim
ANKARA (Reuter) - Turška premierka Tansu Ciller je 80 tisoč stavkajočim delavcem v pristaniščih, na železnicah in v tovarnah sladkorja ukazala, naj se takoj vrnejo na delo, predstavniki sindikata pa so povedali, da se delavci na njen poziv, ki ga je podprl tudi predsednik Sulejman JDemirel, niso odzvali. Poziv k takojšnji vrnitvi na delo ni veljal za delavce javnega sektorja, ki so zaposleni v kmetijstvu, naftni industriji, premogovništvu in gozdarstvu, čeprav približno 270 tisoč delavcev iz omenjenih gospodarskih panog prav tako stavka že od 20. septembra. Nezadovoljstvo delavcev, ki je predvsem posledica nizkih plač, je bistveno vodilo stavke, ki je pred dnevi pokopala manjšinsko vlado Cillerjeve. Predstavnik največjega turškega sindikata je izjavil, da stavka delavcev, ki se zaenkrat ne nameravajo vrniti na delo, državo stane najmanj deset milijonov dolarjev na dan.
Nasilje v Keniji se stopnjuje
NAROBI (Reuter) - Kenijska policija je včeraj v revnem predmestju Nairobija, kjer že hetji dan vladajo nemiri, sheljala na množico in ranila dva človeka. Nasilje je izbruhnilo v nedeljo popoldne, ko so se spopadli mlajši pripadniki plemen Luo in Nubian. V spopadih, v katerih so se mladi pripadniki omenjenih plemen obmetavati s kamenjem, mnogi pa so med seboj obračunavali tudi z noži, so doslej umrli štirje ljudje. Val nasilja v predmestju Kibera je predvsem posledica političnih nasprotij, saj je večina pripadnikov plemena Luo z zahoda Kenije naklonjenih opozicijski stranki, medtem ko večina članov plemena Nubian, ki prihajajo iz Sudana, podpira vladajočo shanko. Člani opozicije trdijo, da je nemire v Kiberi »podpihovala« vlada, ki je tako poskušala razbiti njeno moč.
Aretirali 18 krivcev za ruandski genocid
PRETORIA (Reuter) - Ruandski diplomati so sporočiti, da je zambijska policija aretirala 18 zločincev, ki so lani sodelovati v mandskem genocidu, v katerem je bilo ubitih milijon ljudi. Predstavniki ruandskega veleposlaništva v Pretoriji so povedati, da so aretirane osebe na črnem seznamu vlade in mednarodnega sodišča proti zločincem, ki so sodelovali v pokolu. Med aretiranimi osebami so ruandski diplomati omeniti poslovneža Georgea Rutagando, nekdanjega ministra za socialne zadeve Jeana Habinezo in nekdanjega župana Kigatija Coma Bizimunga. V izjavi za javnost so predstavniki ruandskega veleposlaništva zapisali, da zambijska vlada zasluži posebno pohvalo, saj je prva afriška država, ki je aretirala krivce za genocid, zambijska policija pa je menda na sledi še dvema osumljencema. Kalongo Mwansa, zambijski notranji minister, je povedal, da bodo oblasti v Pretoriji zadržale 18 osumljencev, dokler sodišče ZN ne bo zaprosilo za njihovo izročitev.
Nova akcija proti Tamilskim tigrom
KOLOMBO (Reuter) - Srilanška vojska je začela akcijo za vnovično vzpostavitev nadzora na polotoku Džafha, kjer se separatistični Tamilski tigri od leta 1983 borijo za ustanovitev svoje države. Prvi dan operacije, imenovane Sončni žarek, je bilo na vladni strani ubitih 19 ljudi, 157 pa je bilo ranjenih. Vojaki so v akciji naleteli na močan odpor upornikov. Vojaški viri so naznaniti, da operacija pomeni prvi korak na poti k prevzemu nadzora na polotoku Džafna, in pričakujejo, da se bo vojna končala do konca leta.
NAPADI HEZBOLAHA NA JUGU LIBANONA
Izrael se ne pusti izzvati
Maščevanje bi ogrozilo mirovni proces
Na Bližnjem vzhodu je še vedno mnogo takih, ki sklepanje miru enačijo z izdajo
JERUZALEM (Reuter) -Izraelska vlada je zanikala trditve opozicije, da ne dovoli posredovanja vojske zaradi umora devetih izraelskih vojakov v južnem Libanonu. Zatrdila pa je, da zaradi nedavnega napada ne bo prišlo do večjih sprememb v njeni politiki.
Napadi islamskih skrajnežev v Libanonu so letos terjali življenja 22 izraelskih vojakov, več kot v celotnem letu 1994, ko jih je umrlo 21, zato se v državi bojijo izraelskih povračilnih ukrepov. Libanonski obrambni minister Mohsen Dalul je napad islamskih gverilcev označil za »sijajnega«, češ da je bil uperjen proti okupatorjem. Izraelci pa menijo, da je napad pro-
Bakr je imela težave pri prehodu iz Gaze na Zahodni breg zaradi izraelske vojaške zapore. Celo ko je prejela sporočilo, da so izraelski vojaki ubili njenega vnuka med nemiri v Nablusu, je hajalo kar nekaj in, da je dobila dovoljenje za prehod na Zahodni breg. Petdesetletna Bakr sicer živi v Nablusu, a je pred desetimi dnevi obiskala sorodnike v Gazi. Ker je tam ostala dlje, kot ji je bilo dovoljeno, se ni smela več vrniti v Nablus. Čeprav je Izrael Gazo in Jeriho, enklavo na Zahodnem bregu, predal v upravljanje Palestincem
iranskih islamskih gverilcev iz skupine Hezbolah način izvajanja pritiska Sirije pred bližajočimi se mirovnimi pogajanji. »Ge kdo upa, da bodo pomori naših vojakov v Libanonu vplivali na naša stališča na pogajanjih, se zelo moti,« je dejal izraelski minister za zdravstvo Efraim Sneh. Vlada je obtožila kan in Sirijo zaradi terorističnih dejanj islamskih gverilcev. »Vlada ostro obsoja kan, ki pomaga teroristom Hezbo-laha, in Skijo, ki bi podobne napade lahko preprečila, a ne stori ničesar za to.«
Sneh je odgovoril tudi na napade opozicije, češ da vlada onemogoča povračilne ukrepe. »To je največja laž. Edino, kar preprečuje
pred 17 meseci, jim cestne zapore izraelske vojske še vedno onemogočajo prost prehod. Večina se boji, da se bo omejevanje svobode gibanja še zaostrilo, ko bodo konec leta Izraelci Palestincem predali še druga palestinska naselja na Zahodnem bregu.
Cestne zapore izraelske vojske na Zahodnem bregu in v Gazi so postale nekaj vsakdanjega, kar je le še poglobilo težave Palestincev. Izraelska vojska zapre prehode med Gazo in Zahodnim bregom po vsaki teroristični akciji islamskih gverilcev, pred židovskimi prazniki in
povračilne ukrepe, je občutek za odgovornost in razum.« Predsednik izraelske vlade Jicak Rabin - od katerega zahtevajo, naj vojska vme udarec - je že tretjič v petih dneh obiskal izraelsko »varnostno območje« na jugu Libanona, kjer se je sestal s tamkajšnjim vojaškim poveljstvom. Izrael-
pred vsako novico ali namigovanjem o morebitnih nemirih. Zadnjo zaporo so uvedli pred tremi tedni za Gazo in pred dvema tednoma za Zahodni breg. »Po uvedbi palestinske samouprave v Gazi je postalo gibanje še bolj omejeno kot prej,« je dejal Jusef El Hadad, direktor urada wa-shingtonske organizacije za zaščito človekovih pravic Mednarodna solidarnost. Palestinci z Zahodnega brega potrebujejo posebno dovoljenje za prehod v Gazo ali arabski vzhodni Jeruzalem.
Izrael je po pogodbi s Palestinci ohranil nadzor nad izhodnimi potmi iz Gaze, svojo odločitev pa je opravičeval s potrebo po nadzoru samomorilskih islamskih teroristov, ki so v preteklosti pobili precej
ska vojska je okrepila svoje enote na jugu Libanona, kar je sprožilo val razburjenja in stiahu v Bejrutu. Poveljstvo libanonske vojske je zato do nadaljnjega prepovedalo dopuste in izhode vojakov.
Izrael je na napade islamskih gverilcev v južnem Libanonu navadno
Zidov. Toda Palestinci menijo, da enako obavnavanje vseh Palestincev kaže na to, da je namen ukrepov kolektivna kazen. »Precej ljudi v Izraelu želi, da bi izgubili potrpežljivost, toda ostati moramo mirni,« je dejal Freidž Al Kairi, vodja palestinske skupine v palestinsko-izraelski komisiji za sodelovanje. Izraelci dovolijo prehod na Zahodni breg 18 tisoč Palestincem na dan, kar pa je le hetjina zaposlenih v Izraelu pred uvedbo palestinske samouprave. Palestinci morajo za prehod dobiti magnetno kartico in dovoljenja, ki jih morajo predložiti pri vhodu ati izhodu iz Gaze. Toda tudi dovoljenja za prehod postanejo neuporabna, ko izraelska vojska uvede cestne zapore.
Taher Šriteh / Reuter
odgovarjal z letalskimi napadi, minister za okolje Josi Sarid pa je tokrat predlagal le omejeno posredovanje izraelske vojske. »Nedvomno je omejena akcija naše vojske na jugu Libanona nujna,« je dejal Sarid. »Toda obsežnejše posredovanje bi terjalo le veliko novih žrtev in trpljenja. To se preprosto ne izplača.« Namestnik vodje Hezbolaha šejk Naim Kasem pa je opozoril, da bodo na posredovanje izraelske vojske odgovorili z raketnim obstreljevanjem severnega Izraela.
Ameriška administracija je pozvala Sirijo, naj skuša preprečiti teroristična dejanja islamskih skrajnežev na jugu Libanona. ZDA so pozvale tudi Izrael, naj se ne pusti izzvati in naj ne ogrozi mirovnega procesa z morebitnimi povračilnimi ukrepi. »Pozivamo vse strani, vpletene v spopade na jugu Libanona, naj preprečijo nov izbruh nasilja,« je dejal predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Nicholas Burns.
Izraelska vojska se je včeraj spopadla s palestinskimi demonstranti, ki so protestirali na Zahodnem bregu. Zahtevali so izpustitev svojih sorodnikov iz izraelskih zaporov. Žena nekega zapornika je bila lažje ranjena, ko so izraelski vojaki demonstrante obstreljevali z dimnimi bombami.
OMEJEVANJE SVOBODE GIBANJA NA ZASEDENIH OZEMLJIH
Neznosna težavnost prehoda iz Gaze
Po uvedbi delne palestinske samouprave je izraelska vojska še poostrila nadzor nad potniki
GAZA - Kavtar Bakr je zaprosila palestinsko policijo, naj posreduje pri izraelski policiji, da bi ji ta dovolila oditi v mesto Nablus na Zahodnem bregu na pogreb njenega vnuka. »Izraelci so ubili mojega vnuka, zdaj pa me ne pustijo na njegov pogreb,« je jokajoč izjavila Bakr.
EVROPSKO SODIŠČE O SPOLNI DISKRIMINACIJI V PODJETJIH
Privilegirane ženske
LUKSEMBURG (AFP) - Evropsko sodišče je včeraj razsodilo, da je administrativno določanje števila zaposlenih žensk v podjetjih in javnih ustanovah v nasprotju z zakoni Evopske unije. Sodišče se je ukvarjalo s pritožbo nekega nemškega državnega uslužbenca, ki se je pritožil, da je bil žrtev spolne diskriminacije.
Eckhard Kalanke iz sevemonemškega mesta Bremen je namreč vložil prošnjo za sprejem na višji položaj v mestni upravi, vendar je službo dobila ženska protikandidatka, le zato, ker naj bi po lokalni zakonodaji polovico mest v upravi zasedale ženske. Sodniki Evropskega sodišča so se strinjali, da takšna odločitev pomeni »spolno diskriminacijo«. Čeprav nemška zakonodaja zagotavlja enake možnosti za zaposlovanje obema spoloma, pa je »utemeljitev za napredovanje v nasprotju z evropskimi predpisi«. Kalanke se je obrnil na Evropsko sodišče, ker meni, da ni bil sprejet na delovno mesto zaradi zaposlovalne zakonodaje v tej zvezni nemški državi, po kateri spoloma niso zagotovljene enake možnosti, kar sicer zagotavljajo ustave držav EU.
Julija 1990 je mesto Bremen objavilo razpis prostega mesta vodje za urejanje javnih zelenih površin. Nanj se je poleg Ka-
lanka prijavila še neka kandidatka, zaposlena v oddelku med letoma 1973 in 1975. Februarja 1991 je kadrovska komisija prosto delovno mesto v skladu z mestno zakonodajo, ki daje prednost ženskam z enako izobrazbo, če so na določenem področju številčno manj zastopane, dodelila ženski kandidatki. »Vsakdo ima pravico, da se pritoži, če nima enakih možnosti le zaradi svoje spolne pripadnosti. Ker so bile ženske v preteklosti v podrejenem položaju, ne smejo biti zdaj v privilegiranem,« je poudaril italijanski sodnik Giuseppe Tesauro. Njegovo stališče je seveda razburilo feministke in evroposlanke.
»Odločitev v korist ženske kandidatke gre pripisati nekoč zapostavljenim pripadnicam nežnega spola in njihovemu položaju v družini. Vendar tovrstnih težav ni mogoče rešiti z določanjem kvot zaposlovanja žensk. Treba je najti drugačne rešitve, ki bi ženskam omogočale opravljati tako družinske kot tudi poklicne obveznosti,« je poudaril predsednik senata Tesauro. »Ukrepi, določeni glede na spolno pripadnost, ne bodo odpravili težav in izboljšati položaja žensk, ker so prav tako protizakoniti in diskriminacijski kot tisti, proti katerim se ženske borijo.« Sodišče je pritrdilo njegovi utemeljitvi.
MADŽARSKA SOCIALISTIČNA STRANKA
Tegobe kapitalistične stvarnosti
MityaNew/Reuter
BUDIMPEŠTA - Pred strankinim kongresom v prihodnjem mesecu si konkurenčne frakcije znotraj vladajoče Madžarske socialistične stranke skušajo pridobiti Cim veC ugleda. Padec priljubljenosti, nesoglasja o gospodarski politiki in naraščajoče nestrinjanje s politiko premiera Gyule Homa so dejavniki, ki bodo bližajoče se strankino srečanje naredili še posebej zanimivo.
»Stranka je zaznamovana z letom vladanja, šestimi meseci gospodarske varčnosti in upadajočo priljubljenostjo,« je dejal eden od diplomatov. Strankarski viri pravijo, da se Hornov predsedniški stolček na kongresu, ki bo potekal v radarskem mestu Miskolc, sicer ne bo zamajal, strankarski prvaki pa bodo morali resno razmisliti o omilitvi sporne, izredno varčevalno usmerjene gospodarske politike. Veliko število elanov stranke poudarja, da so ukrepi, ki jih je vlada uvedla v marcu, v nasprotju s predvolilnimi obljubami in osnovnimi vrednotami stranke.
Marčevski program, ki je močno zmanjšal ugodnosti socialnega skrbstva in plačila javnega sektorja, opozoril pa na presežek delovne sile med javnimi uslužbenci, so uvedli, da bi omejili državno porabo. Dva socialistična elana vlade sta ob uvedbi programa svoji službeni mesti zapustila, v zaCetku tega meseca pa je odstopila tudi Magda Ko-vacs, ministrica za delo, CeS da je vlada družbeno sestavino svoje gospodarske politike popolnoma zanemarila.
V avgustu je priljubljenost stranke glede na javne raziskave izredno padla; prvič po volitvah, ko so si socialisti pridobili podporo 54 odstotkov volilcev, je za najveejo opozicijsko stranko glasovalo več prebivalcev kot pa za vladajočo stranko.
Člani stranke so se začeli javno spraševati, ali se ni stranka, ki vlada v koaliciji z liberalno Zvezo svobodnih demokratov, od vrednot levice preveč oddaljila. »Vrniti se moramo k politični usmeritvi, ki je prevladovala ob ustano-
vitvi Madžarske socialistične stranke,« pravi socialistični parlamentarni poslanec Albert Alfoldi, ki je prejšnji teden organiziral srečanje petdesetih socialističnih poslancev, da bi rešili probleme strankarske politike.
Hom se je nevarnosti skušal izogniti z izjavo, da bo vlada v prihodnosti namenila večjo pozornost težavam družbe, ki se sooCa z ekonomskim prehodom. Finančni minister Bokros, ki je trenutno najmanj priljubljen madžarski' politik, pa si utira pot za nov spopad. V soboto, po vrnitvi z letnega srečanja Mednarodnega denarnega sklada (MDS) v VVashingtonu, je predstavil dokument, ki naj bi po njegovih besedah določal pogoje za kreditne ugodnosti pri MDS.
Madžarska je odobritev ugodnosti dolgo pričakovala. Zanjo je to pomemben dokaz, da mednarodna skupnost njene gospodarske reforme odobrava, kar naj bi pomenilo, da so tudi varčevalni ukrepi vlade upravičeni.
TERORISTIČNI NAPAD NA PARIŠKEM METROJU
Eksplozija bombe je ranila 28 ljudi
Francoske oblasti sumijo organizacijo Gl A
PARIZ (Reuter, dpa) - Včeraj ob sedmi uri in pet minut, med glavno jutranjo prometno konico, je v vagonu pariške hitre podzemne železnice RER eksplodirala bomba. Do eksplozije je prišlo, ko je vlak na progi C vozil med postajama Musee d‘Orsay in Saint-Michel v središču Pariza.
Eksplozija plinske bombe, napolnjene z žeblji in vijaki, je ranila osemindvajset ljudi, med njimi pet huje. Enemu od ranjencev so morali zdravniki na kraju eksplozije amputirati nogo, večino ranjenih potnikov pa so medicinske ekipe oskrbele kar v improvizirani ambulanti v preddverju Musee d‘Orsay. Kot ugotavljajo preiskovalci, je bila bomba podtaknjena pod sedežem v drugem vagonu vlaka, eksplozija pa je naredila luknjo v podu vagona. Ker je bil tudi tokratni napad izveden podobno kot dosedanji, ki so se zaceli konec julija, policija domneva, da so storilci pripadniki skrajne alžirske teroristične organizacije Oborožena islamska skupina (GIA). Očividci so menda, tik preden je vlak odpeljal s postaje Musee d’Orsay, opazili moškega arabskega porekla, ki je v očitni naglici izstopil iz vagona.
Kraj napada so si že dopoldne ogledali predsednik francoske vlade Alain Juppe, notranji minister Jean-Louis Debre in pariški župan Jean Tiberi. Juppe je v govoru pred parlamentarci vnovič poudaril, da se Francija ne bo pustila zastraševati. Ponovil je, da se Pariz nikakor ne namerava vmešavati v alžirske notranje zadeve, vendar se bo Francija še naprej zavzemala za nadaljevanje političnega dialoga in reševanje alžirske krize z mirnimi sredstvi. »Se tako podel napad nas ne bo utišal. To mora biti jasno vsem,« je dejal Juppe. Francoski predsednik Chirac je zaradi bombnega napada v prestolnici skrajšal svoj obisk v mestu Tours na zahodu države. Na tiskovni konferenci je povedal, da bodo oblasti storile vse za ustavitev nasilja. »Vsem žrtvam bi rad sporočil, da smo popolno-
ma predani tej nalogi, od katere ne bomo odstopili niti za ped,« je dejal predsednik republike.
Zadnji teroristični napad se je zgodil le teden dni pred napovedanim srečanjem med francoskim in alžirskim predsednikom v New Yorku. Organizacija GIA je pred desetimi dnevi Francijo opozorila, da lahko pričakuje »vojaške akcije v središčih velikih mest«. Islamski skrajneži so
namreč prepričani, da namerava Chirac alžirskemu predsedniku Zeroualu dati zeleno luC za še ostrejše ukrepe proti nasprotnikom režima. Pariz očitke zavrača in trdi, da je cilj njegove politike prepričati Zeroua-la, da bo težave reševal z uvajanjem »resnične demokracije«. Se pomembnejši cilj francoske politike pa je nedvomno preprečevanje novih terorističnih napadov, kar pa oblastem kljub poostrenim varnostnim ukrepom ni uspelo. Od konca julija je v bombnih napadih po Franciji umrlo sedem ljudi, veC kot 160 pa je bilo ranjenih.
Zdravniške ekipe so imele veliko težav pri reševanju ranjencev (Telefoto: AP)
EKSPLOZIJA BOMBE V PARIŠKEM METROJU
Bomba, ki je med jutranjo prometno konico eksplodirala v vagonu pariške podzemne železnice, je ranila osemindvajset oseb.
postaja Saint-Michel
V bombni eksploziji 25. julija je bilo na tej postaji sedem ljudi

Do eksplozije je prišlo, ko je primestni vlak na progi RER C vozil med postajama Saint-Michel in Musee d'0rsay.
KRONOLOGIJA BOMBNIH NAPADOV
25.7.:	Bomba na postaji Saint-Michel; sedem mrtvih, 86 ranjenih.
17.8.:	Bomba v bližini Slavoloka zmage; 17 ranjenih.
26.8.:	Petindvajsetkilogramska bomba ob železniški progi pri Lyonu ne eksplodira.
3.9.:	Bomba na tržnici v bližini Place de la Bastille; štirje ranjeni.
4.9.:	Policija deaktivira bombo, podtaknjeno na javnem stranišču v središču Pariza.
7.9.:	Avtomobil bomba pred židovsko šolo v predmestju Lyona; 14 ranjenih.
REUTER	
proga RER C
6.10.	: Bomba v jugovzhodnem delu Pariza;
13 ranjenih.
7.10.	: Skrajna alžirska organizacija Oborožena
islamska skupina (GIA) prevzame odgovornost za napade in zagrozi z novimi.
17.10; Bomba v pariški podzemni železnici med postajama Saint-Michel in Musee d'0rsay; 28 ranjenih.
AVSTRIJSKA POLICIJA RAZISKUJE OZADJE ATENTATOV
Sledi vodijo k neonacistom
DUNAJ - Tudi za Četrto serijo atentatov s pisemskimi bombami, Id je v ponedeljek presenetila Avstrijo, so odgovorni desničarski skrajneži. Avstrijski varnostni organi so se o tem prepričali z analizo ostankov dveh pisemskih bomb, ki sta ranili dve osebi, in tretje smrtonosne pošdj-ke, ki je bila pravočasno odkrita in ni eksplodirala.
Bombe so podobne tistim iz prejšnjih serij, toda še bolj prefinjene, odpoši-Ijatelj pa je po vsej verjetnosti spet Bajuvarska osvobodilna armada, torej skupina, ki je prevzela pdgovomost za vse doslej izvedene atentate s pisemskimi bombami, zahrbten Umor štirih Romov v začetku leta na Gradiščanskem tu tudi atentat na dvojezično ljudsko šolo avgusta
lani v Celovcu.
Notranji minister Ca-spar Einem je v pogovoru za ORF poudaril, da ni več dvoma, da so atentati delo desničarskih skrajnežev, naperjeni pa niso le proti tujcem, beguncem in manjšinam, temveC proti državi. »Gre za napad na demokracijo ter politiko humanizma in solidarnosti s šibkimi,« je poudaril socialdemokrat Einem, ki pa
je moral priznati, da »vroče sledi«, ki bi vodila do teroristov, še vedno ni.
Kot smo poroCah, sta v ponedeljek opoldne v Spodnji Avstriji eksplodirali dve pisemski bombi in hudo ranih zdravnika sirskega porekla in znano aktivistko za človekove pravice Mario Loley, letošnjo dobitnico Kreiskyjeve nagrade in nagrajenko UNH-CR, ki je v Spodnji Avstriji ustanovila center za pomoč beguncem iz BiH. Žrtvi sta menda zunaj smrtne nevarnosti, Loleyjevi pa so morah zdravniki amputirati dva prsta. Tretjo pisemsko bombo, naslovljeno na
nekega zdravnika azijskega porekla, so pravočasno odkrili. Vse tri bombe so bile oddane v mestu St. Polten. Grozilno pismo pa je prejel Hans-Henning Scharsach, novinar revije »News« in avtor knjige »Haiderjev klan - kako nastaja nasilje«.
Notranje ministrstvo je prek vseh medijev pozvalo prebivalstvo k previdnosti, saj niso izključene nove akcije teroristov. Varnostna direkcija za Koroško je tudi slovenske organizacije in ustanove opozorila, naj s poštnimi pošiljkami ravnajo skrajno previdno.
Ivan Lukan
FRANCOSKI MENIHI IN POSLOVNOST
Brat moj, bi rad zaslužil kak frank?
John Ridding, Financial Times
V	dolini Sene v Normandiji najdejo verniki pravcati raj v benediktinskem samostanu Saint-VVandrille. Dandanes pa se je tam razvilo pravcato cvetoče poslovno srediSCe. V skrivnem delu samostana iz 14. stoletja imajo raCunanike, s katerimi izpisujejo različne listine.
Ta posel prinaša menihom letni prihodek v višini treh milijonov francoskih frankov. S sodobno računalniško opremo izdelujejo različne dokumente, na primer fotografske kopije tehničnih načrtov za različne stranke, kot sta Framatome, družba za gradnjo in vzdrževanje jedrskih elektrarn, in Thomson-CSF, vojaški elektronski koncem.
V	benediktinskem samostanu so sami oblikovali poslovno strategijo, ki jim prinaša velik dobiček. Po vsej Franciji menihi mrzlično iščejo nove poslovne rešitve, da bi premostili vse bolj pereCe finančne težave. Novi finančni viri bi bili vsekakor dobrodošli, saj so prispevki vernikov vse manjši, poleg tega pa tradicionalno delovanje menihov izpodrivajo strožji predpisi in vse močnejša konkurenca v poslovnem svetu. V tem združenju je 170 od približno 400 francoskih samostanov, združenje pa je oblikovalo lastno zaščitno znamko za svoje proizvode.
Vsakršne spremembe v gospodarstvu zahtevajo boleče prilagajanje novim razmeram. Menihi so se znašli na razpotju - med ohranitvijo verskih zapovedi, ki prepovedujejo okoriščanje samostanov, in vse prodornejšimi taktikami poslovnega sveta. Dohodek, ki ga je samostanu prinašala tradicionalna obrt zaščite lesa, ni omogočal niti pokrivanja najosnovnejših stroškov delovanja samostana. V letu 1991 so se prenehali ukvarjati s tradicionalno obrtjo zaradi vse hujše konkurence, Čedalje nižjih marž in poostrenih predpisov EU o uporabi kemikalij. »Za zahtevane spremembe nismo imeli dovolj kapitala,« pravi predsednik benediktinskega poslovnega oddelka.
Podobna je zgodba o cistercijanskem samostanu Notre Dame du Port du Salut, ki stoji na zahodnem območju Loare. V letu 1988 se je samostan prenehal ukvarjati s proizvodnjo sira zaradi poostritve higienskih predpisov EU. Menihi so zaceli proizvajati elektriko na reki Mayenne. Samostan Acey, ki stoji v jugovzhodni regiji Jura, je šel še korak dalje. Lastno pridobljeno električno energijo uporabljajo pri postopku elektrolize kovin za različna industrijska podjetja.
V	poslovanju samostanov so vse bolj navzoči novi pristopi trženja. Cer-
kvena organizacija Association d‘Aide au Travail des Cloitres je osnovala mrežo trgovin, ki na trgu ponujajo približno tri tisoč različnih izdelkov iz približno sto petdesetih samostanov.
Vse to kaže na veliko sposobnost dela francoskih menihov, ki so se bili sposobni prilagoditi novim razmeram. »Po mnenju de Waillyja, ki je njihov finančni svetovalec, obstaja kar nekaj tehtnih razlogov za nedavni uspeh menihov v poslovnem svetu. »Menihi so izobraženi in široko razgledani ljudje, ki so seznanjeni tudi z dogajanjem na gospodarskem področju. Mnogi med njimi pa so zelo uspešni poslovneži.« Samostanski podjetniki uživajo velik ugled v poslovnem svetu, slovijo kot zelo sposobni in prizadevni. Oče Le Gal to sprejema kot izraz zaupanja, ki omogoča pridobitev številnih poslov.
Zanimivejeje, kako menihi razlagajo svojo poslovno dejavnost. »Gre za povsem drug pristop. Podjetnikov interes je, da je njegov zaslužek čim večji, medtem ko menihi prislužen denar namenijo za pokrivanje stroškov delovanja samostana,« razlaga finančni svetovalec samostanskih bratov
Izpisovanje listin je očitno zelo donosen posel, saj se je na računu bene-diktinskga samostana v prvi polovici letošnjega leta nabralo 600 tisoč francoskih frankov, kar presega celotni lanski zaslužek. Zaslužke pa bodo v večini primerov namenili obnovi samostanskih zgradb. Tako obnova gotskega samostana Saint-VVandrille zahteva naložbo v višini več tisoč francoskih frankov. Presežke denarja večinoma namenijo za obnovo propadajočih samostanov. »Tu obstaja resnična solidarnost med samostani,« pravi de Wailly.
Solidarnost samostanov pa se odraža tudi na drugih področjih. Tako se je samostan Saint-VVandrille odločil, da bo finančno podprl obnovo bližnjega samostana, kamor se bodo preselile redovnice zaradi hrupa na prejšnji lokaciji v južnem delu Le Havra. Benediktinski samostan Chantelle v osrednjem delu Francije pa bo proizvodnjo mila in pripomočkov za osebno nego razširil še v samostan v bližini Toulousa.
Nekateri samostani pa razmišljajo o menjavi samostanskih izdelkov z Veliko Britanijo in Belgijo. »Radi bi razširili prodajo svojih izdelkov tudi v druge države,« pravi oče Fayolle. Morda pa ta korak naznanja začetek delovanja prve »samostanske multinacionalke«, Ce se ozremo na kot gobe rastoCa uspešna podjetja samostanskih bratcev.
John Ridding / Financial Times
MIROVNI PROCES V BOSNI IN HERCEGOVINI
»JUGOSLOVANSKI« ŠKOFI V VATIKANU
Vprašanje sodelovanja Rusov še ni rešeno - Stanje se umirja
SARAJEVO, MOSKVA (Reuter) - Skupina za stike se je vCeraj sestala v Moskvi. Udeleženci sestanka napovedujejo, da bo v naslednjih dveh tednih prišlo do premikov v mirovnem procesu, da pa Se obstajajo ovire, ki onemogočajo organiziranje mednarodne mirovne konference.
»Zavedamo se številnih težav, ki jih moramo premostiti, preden bo mogoCe skleniti trajnejši mir,« je dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Igor Ivanov. »Danes smo posta-vili veC vprašanj, kot imamo odgovorov.« Mirovni posredniki bodo do konca tedna potovali med balkanskimi prestolnicami in si prizadevali, da bi sprte strani konCno spravili za pogajalsko mizo. Na srečanju v Moskvi pa še vedno niso rešib osrednjega vprašanja mirovnega nacrta, ki predvideva prihod vojaških mirovnih enot v Bosno - to je vprašanje pogojev za sodelovanje ruskih enot. Rusi so zavrnili možnost, da bi njihove enote delovale pod poveljstvom
zveze Nato. Predlagali so, da bi se poveljniki zveze Nato in rusko poveljstvo izmenjevali v poveljevanju, kar pa je zavrnila ameriška vojska.
Opazovalci ZN v Bosni zatrjujejo, da ne prihaja do kršitev premirja, razen bo-
jev v severozahodni Bosni. »Tudi boji v severozahodni Bosni imajo omejen obseg,« je dejal predstavnik Unproforja Jurij Cižik. »Prihaja do občasnih spopadov na frontni Crti v severozahodni Bosni, a se stanje iz dneva v dan umirja,« je de-
jal predstavnik Unproforja Chris Vernon. Bosanska vladna vojska je obtožila bosanske Srbe, da še vedno obstreljujejo njene položaje in civilna območja na območju okoli Sanskega Mosta. Predstavniki ZN so sporočili, da se je njihove-
mu konvoju s humanitarno pomočjo uspelo prebiti v muslimansko enklavo Go-ražde, kar so označili za velik napredek v uveljavljanju premirja.
Bosanski Hrvati in Muslimani iz okolice Sanskega Mosta, ki so ga hrvaško-vladne enote zajele v poletni ofenzivi, so obtožili bosanske Srbe pretepanja in pobijanja med izvajanjem etničnega čiščenja. Bosanska vlada je našla ostanke več kot sto trupel v vasi Kamengrad pri Sanskem Mostu. »Srbi so pred mesecem dni privedli veC kot tristo Muslimanov iz okoliških vasi v kamengradsko tovarno,« je dejal Aziz Galič, ki je preživel množično usmrtitev. »Tedaj se je že šušljalo, da bo vlada izvedla ofenzivo. Zato nas Srbi takrat niso pretepali, pač pa so zaceli streljati na nas.« CabC je bil ranjen, a je bil eden redkih preživelih. Župan Sanskega Mosta Mnzet Karabeg je obsodil Srbe, da so tik pred ofenzivo pomorili približno tristo nesrbskih prebivalcev oko-liških krajev.
Znamenje trajnejšega premirja ali prihajajočega dežja? (Telefoto: AR)
Kninska »debla« pred žitnico
Makedonskih Srbov ne bi smeli presojati na osnovi vsesplošne, s predsodki nabite matrice, toda nekatere podobnosti so tako očitne, da se analogijam preprosto ni mogoče izogniti. Značilna zgodba ameriškega provincialnega juga v petdesetih letih se je s svojimi bolestnimi značilnostmi nedavno rodila nekje v naši bližini, v vasici Ognjanci, ki leži v neposredni bližini skopskega letališča.
Zahvaljujoč skrbno negovani in na videz neuničljivi mede-tnični strpnosti pod enako rdečimi strehami v skupnosti že desetletja živijo Makedonci, Albanci, Turki, Romi in tudi številni Srbi - predvsem potomci Ličanov, Črnogorcev in Bosancev, ki so jih stare kolonizacije prisilile, da so si zgradili nova ognjišča. Sloga se je skrhala prav tam, kjer se je zdelo, da je vas najbolj povezana, v lokalni osnovni šoli. Ta je Cez noC postala pretesna za vse vaške nadobudneže, pa ne zaradi nenadnega porasta števila prebivalstva, temveč zaradi skokovitega razvoja človeške neumnosti in primitivne nacionalne zaslepljenosti staršev.
Skupina vaščanov namreč ostro nasprotuje temu, da bi se s prvimi skrivnostmi sveta in pismenosti pod isto streho z makedonskimi otrola seznanjali tudi otroci albansko govorečih staršev. Glavno vlogo v tej igri igra Sretan Paunovič, mlad Človek z zastrašujoče zastarelim pojmovanjem sveta. »Nadobudni« Sreten se je nemudoma po odredbi ministrstva, da bo v Soli poleg pouka v makedonskem jeziku v prvih treh ra-
zredih potekal tudi pouk v albanščini, proglasil za predsednika (vaškega) odbora za zaščito makedonskega jezika in kulture. Makedonci in Srbi v vasi so se do šole zaceli obnašati, kot bi bila njihova zasebna lastnina, negodovanja pa ni moglo omiliti niti dejstvo, da bi bili otroci, poučevani v različnih jezikih, razdeljeni v dve izmeni. Makedonski in srbski otroci tako zaradi protesta svojih staršev že nekaj časa ne obiskujejo šole, Paunovič, ki, mimogrede, ni niti državljan Republike Makedonije, pa grozi, da bo šolsko poslopje spremenil v žitnico in da bo, Ce bodo oblasti vztrajale pri pouku v albanskem jeziku, zahteval uvedbo pouka v srbščini. Toliko torej o zaščiti »makedonskega jezika in kulture«.
Nekateri tamkajšnji analitiki vidijo v Ognjancih spopad med makedonskimi Srbi in Albanci, makedonski jezik in država pa v tem primeru služita le kot nekakšen medij. Drugi spet trdijo, da je dogajanje del »velikega scenarija« in da ga je sprožil infrardeči žarek daljinskega upravljalca iz Beograda, ki bo v skladu z dogodki v BiH vojno prenesel na območje Makedonije. Pretiravanje in huda Črnogledost tako prvih kot drugih sta očitna, pomisleka pa je vredno dejstvo, da makedonski Srbi občasno začutijo potrebo opozoriti na svoj obstoj.
Spomniti se moramo, da so Srbi v Makedoniji nemalokrat delovali povsem v nasprotju z uradno politiko države, v kateri živijo. Vzorčna za to trditev sta lahko primera nasprotovanja razvrščanju ameriških ma-
rincev v sestav mirovnega kontingenta in groženj zaradi Natovega načina vmešavanja v bosansko vojno. Makedonska javnost še predobro pomni incident, v katerem je policist makedonske narodnosti ubil mladega Srba iz vasi Mirkovci ob vznožju skopske Črne gore, ki naj bi bila politično oporišče avtentičnega srbskega prebivalstva, uboju je sledila zahteva po etnično čisti policijski postaji, lokalni aktivisti pa so kninska »debla« privlekli vse do roba cestišCa. Kot politični vodja Srbov v tem projektu se je izkazal Dragiša Miletič, voditelj najštevilnejše in najvplivnejše Srbske demokratične stranke. Miletič se je uveljavil pred dvema letoma, ko je »pokopal« profesorja Borislava Rističa s tem, ko je polovico predstavnikov njegove stranke zvabil v vrste svoje nove stranke. Pred tem je Ristič z makedonskim ministrom za notranje zadeve ob posredovanju evropskega komisarja za manjšinske zadeve Gerda Arensa podpisal dokument, ki določa pravice srbske manjšine. Z obtožbami na račun Rističa, da je izdal narodovo stvar, je Miletič naglo zaostril odnose z državo, toda sčasoma, zlasti ko se je pokazala možnost, da dobi mesto v parlamentu, se je le navadil razmišljati o Makedoniji kot o naravnem državnem okviru srbske manjšine.
Borislav Ristič, ki je sicer dolgo veljal za zmernejšega politika, je v začetku leta, ko se je iztekel rok, v katerem bi morala država rešiti vprašanje statusa srbske manjšine, tudi sam spremenil svoja stališča. Če-
prav so ustrezne odgovore na številna vprašanja že našli (šolstvo, informiranje ter druge oblike spoštovanja maternega jezika, nacionalne kulture in tradicije), problem vnosa srbskega etosa v preambulo ustave ostaja. Verjetno zato, ker se je kot podpisnik dogovora počutil osebno izigranega ali pa ker mu je kdo kaj prišepnil na uho, je Borislav Ristič povedal ploho gorkih besed na račun sedanje makedonske oblasti, jo celo proglasil za nelegalno ter pozval sonarodnjake k ustanavljanju lastne, vzporedne zakonodajne in izvršilne oblasti. Seveda ni okleval povedati, da bodo pomoč za omenjeni načrt poiskali zunaj, pri Čemer ni pustil dvoma, kje se ta »zunaj« nahaja.
Cas je pokazal, da je opora, na katero bi se radi naslonili makedonski Srbi, tako šibka, da ne more pomagati niti sebi. Kljub temu ostaja nevarnost iluzije, osnovane na napačnih ocenah in napihnjenih številkah. Makedonski Srbi, predvsem tisti, ki so pri iskanju svoje identitete ostali na prvi stopnici - vključevanju v nacionalne stranke - se namreč ne morejo sprijazniti s statističnim dejstvom, da je zadnji popis prebivalstva pokazal, da v Makedoniji živi le še 40 tisoC njihovih sonarodnjakov, kar je malo veC kot desetina celotnega prebivalstva. Seveda ne smemo nekritično zapasti v zmotno ocenjevanje političnih motivacij makedonskih Srbov po vzoru prevladujoče, s predsodki nabite matrice, vendar je res, da so nekatere podobnosti tako očitne, da se analogijam preprosto ni mogoče izogniti.
Papež želi prispevati k miru
VATIKAN (Reuter) - Papež Janez Pavel D. je pripravil posebno srečanje rimskokatoliških škofov iz nekdanje Jugoslavije, da bi ugotovili, kako lahko religija na območju, kjer je pogosto povzročala prepade med ljudmi, zdaj pripomore k obnovi.
»To srečanje naj pokaže ljudem, da lahko še vedno upamo na boljši jutri, da nasilje in nadvlada ne bosta imela zadnje besede,« je dejal papež dvaindvajsetim škofom. »Pokaže naj tudi, da želimo katoliki prispevati k miru s svojo izkušnjo oprošcanja in spra-
ve.« Papež je udeležencem srečanja, med katerimi so bili tudi slovenski predstavniki, povedal, da je v zadnjih letih pogosto pomislil na vojno na Balkanu, »ki je povzročila tribalizacijo ter spravila v jok toliko mladih in starih«. Po sklenitvi miru bo potrebna materialna, a tudi duhovna obnova uničenega območja. »Pri tem morajo pomagati vsi kristjani in drugi verujoči,« je dejal papež. Sestanka se ni mogel udeležiti banjaluški škof Franjo Komarica, ki je že od spomladi v hišnem priporu.
»Kristjani moramo pomagati pri obnovi Bosne.«
HRVAŠKA PRED VOLITVAMI
Američani dvomijo o demokratičnosti zakonodaje
ZAGREB - Predstavniki Nacionalnega demokratičnega inštituta za mednarodne odnose (NBI) iz Wa-shingtona so opozorili, da določeni členi hrvaške volilne zakonodaje načenjajo vrsto vprašanj pred bližajočimi se parlamentarnimi voUtvami.
Po obisku nekaj hrvaških mest in sestankih s predstavniki vodilnih poh-tičnih strank so opozorili na zmanjšanje števila predstavnikov srbske manjšine, razširitev vloge hrvaških izseljencev, neenakopravnost v dostopu do medijev in na hitrost, s katero je parlament spremenil volilno zakonodajo. Ocenjujejo, da je bila volilna zakonodaja spremenjena prehitro, brez javne razprave. Menijo, da bi imele celo stabilne demokratične države težave pri prilagajanju spremembam v volilnem postopku v tako kratkem Času.
O zmanjšanju števila srbskih predstavnikov s 13 na tri menijo, da ta sprememba temelji na številu Srbov, ki se trenutno nahajajo v Hrvaški, ne na popisu prebivalcev. Ta sprememba torej predvideva, da se Srbi, ki so zbežali iz
Krajine, ne bodo več vrnili na Hrvaško. Povečana vloga izseljencev, ki bodo imeli v prihodnjem parlamentu deset odstotkov sedežev, »je svojevrsten precedens v svetu«. Ta odločitev je načela vrsto vprašanj o konceptu državljanstva, zastopanja in suverenosti.
Opozoriti so tudi na zaskrbljujoče stanje medijev. Hrvaška televizija je uvedla merila za ocenjevanje »resničnosti« propagandnih sporočil, ki jih plačajo politične stranke. Predstavniki NBI tako početje ocenjujejo kot resno omejevanje svobode izražanja mnenja, kar je še posebej skrb zbujajoče, ker gre za najvplivnejši hrvaški medij. Vprašanja, na katera mora odgovoriti vsaka politična stranka v svoji predstavitvi, so postavljena v prid vladajoči stranki, saj izključujejo kritiziranje oblasti. Te anomalije bodo slabo vplivale na demokratični razvoj države in tudi na oblikovanje politične kulture na Hrvaškem. Hrvaška televizija je v poročilu o obisku predstavnikov
NBI zabdila, da so predstavniki izraziti razumevanje za razmere na Hrvaškem. _
Jelena Lovrič
Z		Sreda, 18. oktobra 1995	^
—r			
	Hočejo vedeli, kaj se je zgodilo Na območju nekdanje Jugoslavije je od začetka spopadov izginilo dvajset tisoč ljudi	
LJUBLJANA - Ta teden je posvečen mednarodni organizaciji Amnesty International (Al). Slovenska sekcija organizacije bo poleg akcije za zaSCito zagovornikov človekovih pravic, ki jo izvajajo po vsem svetu, zaCela tudi akcijo Smer neznana. Skušali bodo ugotoviti, kaj se je zgodilo z dvajset tisoč pogrešanimi na območju nekdanje Jugoslavije.
Na včerajšnji predstavitvi akcij je podpredsednik slovenske sekcije Al Dragan Barbutovski dejal, da nekatere države še vedno ovirajo izpolnjevanje določil deklaracije o braniteljih človekovih pravic, ki jo je sprejela Organizacija združenih narodov. Z akcijo V prvih vrstah bo Amnesty International pozvala svetovne vlade, naj Cimprej sprejmejo in zaCnejo izvajati to deklaracijo, opozoriti pa bodo tudi na primere kršitve pravic. V Sloveniji bodo poudarili primere ogrožanja borcev-za Človekove pravice v Turčiji, Mehiki in na Kubi. Številnim Slovencem se taksna dogajanja zdijo oddaljena, prepričani so, da se pri nas ne dogajajo. Toda primerov kršitev človekovih pravic ni treba iskati v Južni Ameriki - od leta 1991 je na območju nekdanje Jugoslavije, katere del smo biti tudi mi, izginilo oziroma je po-
grešanih dvajset tisoč ljudi. Nekateri so bili vojaki, mnogi pa civilisti, ki so se znašli ob napačnem Času na napačnem mestu. Sorodniki pogrešancev na Hrvaškem so se po brezplodnem tavanju od vrat do vrat mednarodnih človekoljubnih organizacij leta 1993 združiti v Združenje družin zaprtih in izginulih hrvaških borcev. Predsednica združenja Ljubica Batula je vCeraj opozorila na vlogo RdeCega križa, ki bi lahko veC storil pri preprečevanju kršitev človekovih pravic: »Na RdeCem križu so nam dejati, da bi jim v primeru opozarjanja javnosti na kruto ravnanje z zaporniki, ki so ga videti na lastne oci, prepovedali vstop v te zapore.« Po njenem mnenju se je vloga RdeCega križa na Hrvaškem omejila na razdeljevanje hrane. Ko so se obrniti na Unprofor, so dobiti le obljubo, da bodo storiti
vse, kar je v njihovi moCi. »Očitno v njihovi moči ni prav veliko,« meni Ljubica Batula. Povsod, kjer so protestirati in opozarjati, so sicer naleteti na veliko razumevanja, uporabnih informacij o usodi njihovih bližnjih pa ni. Družinam izginulih ni v uteho novoletno voščilo, ki jim ga je poslala angleška kraljica, namesto najboljših želja španskega kralja hoCejo izvedeti, kaj se je zgodilo z njihovimi sorodniki. Mnogi še vedno upajo, da so ti ljudje živi, nekaj jih je že izgubilo upanje. Vsi pa menijo, da bi lažje prenesti novico o smrti kot večmesečno iskanje brez rezultatov. Tudi Ljubica Batula je dvajset mesecev iskala svojega sina, prostovoljca v hrvaški vojski, ki je izginil pri Kninu. V zadnjem Času dobiva namige, da so ga ubiti. Toda ni še zbrala poguma, da bi govorila s človekom, ki bi ji to novico dokončno potrdil. Njena stiska sicer vzbuja sočustvovanje, vprašljiva pa je njena izjava, češ da hrvaški vojaki ne izvajajo takšnih grozovitosti. »Maltretiranje Srbov v Krajini ni vladna politika,« je dejala. Po njenem
mnenju so tisti Hrvati, ki so koga tepli, mučiti, posilili ali ubili, počeli to v imenu maščevanja, ker so Srbi nekaj podobno groznega storiti komu od nji-
hovih sorodnikov ati prijateljev. Da v množičnih grobnicah in neoznačenih grobovih ležijo le trupla srbskih žrtev, bo najbrž težko dokazati. Amnesty In-
ternational Slovenije je hrvaškemu predsedniku poslal pismo, v katerem ga poziva, naj zagotovi varnost preostanku srbskega prebivalstva v Krajini, hr-
vaško vlado pa naproša, naj izvede temeljito, neodvisno in nepristransko preiskavo vseh primerov kršitev Človekovih pravic.
Sergeja Sirca
GLOSA
Ven z omaro!!!
Imeti ali ne imeti omaro, to je zdaj vprašanje! V parlamentu, namreč. V zadnjih dneh prebiramo tarnanja poslancev, ki imajo kakorkoli opraviti z omaro, v kateri so pod ključem dokumenti, ki
so jih poslanci zbrali in dobili v zvezi z afero JBTZ, in videti je, da je stvar zelo resna.
Vse skupaj je prišlo na dan, ko je pravni pooblaščenec in odvetnik predsednika KuCana hotel priti do dokumentacije v
zvezi s procesom, pa mu je predsednik preiskovalne komisije Vitodrag Pukl uradno in pisno razložil, da tudi komisija ne more priti do dokumentov, saj so v omari, ki ni v Puklovi pisarni, marveč v pisarni poslancev Omerze in Bavčarja. Na vso moC nerodno. Nepristranski opazovalec takoj pomisli: »Aha, Omerza in BavCar sta eldeesovca, Pukl pa je esdeesesovec in tukaj je očitno kljuC problema.« Problema in ne omare, seveda. In kdo ima ključ, ki odpira sporno omaro? Predsednik komisije, torej Pukl. Pošteno. Toda na seji komisije, na kateri priča Janez Janša, gospod Pukl pove, da ga, kadar pride v Omerzovo in Bavčarjevo sobo, gospoda ne vidita posebno rada. Torej, stvar je jasna. Omerza in BavCar ovirata delo parlamentarne komisije, ki preiskuje najpomembnejšo afero naše države v zadnjih sedmih letih. In zakaj? Zato, ker sta vpletena. Ze kaj skrivata. No, toda Vitodrag Pukl meni, da za vsem skupaj vendarle tici vodstvo parlamenta, ki komisiji ne dodeli prostora, kamor bi lahko postavila omaro z zaupnimi dokumenti. Kdo je torej kriv? Jožef Školč!
In ko je vse skupaj vsakemu raziskovalnemu novinarju že povsem jasno, se stvar zaplete. Oglasi se Igor Omerza, ki
napiše pismo gospodu Puklu in pravi: »Ze nekaj mesecev Vas prosim, da iz Bavčarjeve in moje sobe odstranite omaro JBTZ. Ne vem, kako si predstavljate delo svoje komisije JBTZ z dokumentacijo, ki je v Vam tuji pisarni. Ce te odstranitve ne opravite v tem tednu, bom od generalnega sekretarja zahteval, naj omaro JBTZ odstranijo kamorkoli!« Kako kamorkoli, gospod Omerza? Zdaj mečete omaro iz sobe, gospoda Pukla pa ne gledate radi, ga vprašamo. Igor Omerza nam pojasni, da nima nič proti gospodu Puklu, le da ni hotel, da bi jemali dokumente iz te omare brez navzočnosti vsaj še koga. Poleg tega komaj čaka, da se iznebi te omare, saj ima slabe izkušnje, ko je enkrat po naključju sprožil alarm, ko se je zadel obnjo.
Osumljenih je torej več. Ker ima slovenski parlament že dolgo težave s hranjenjem različnih dokumentov v različnih omarah, bi jim lahko svetovali, naj se iznebijo vseh dokumentov z omarami vred, ali pa bi lahko ustanovili posebno komisijo DZ za preiskavo problematike parlamentarnih omar.
Janja Klasinc
Imeti ali ne imeti omaro, to je zdaj vprašanje (Foto: B. V.)
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
Za koalicijo strank slovenske pomladi
Janševi socialdemokrati bodo novo vlado predstavili že sredi novembra
LJUBLJANA - Jutri bodo socialdemokrati na kongresu v Ljubljani ustanovili že šesti forum stranke - poleg sindikalnega, gospodarskega, kulturnega, krščanskega in narodnega še univerzitetno-znanstvenega. Stranka, ki se že nekaj Časa intenzivno pripravlja na državne volitve in sestavljanje nove vlade, prav v tej funkciji gradi razvejano notranjo strukturo. Poleg šestih forumov ima tudi tri interesne skupine (mlade, seniorje in ženske), zdaj pa se ukvarja z organiziranjem strokovnega sveta, ki je že pred Časom vzbudil veliko pozornost javnosti kot napoved prihodnje socialdemokratske vlade.
Ker je jasno, da SDSS v nobenem primeru ne bo mogla sama sestavljati bodočega kabineta (kot ga ne more tudi nobena druga stranka), si socialdemokrati že nekaj Časa prizadevajo za koalicijo »strank slovenske pomladi«. Toda drugi dve kandidatki - krščanski demokrati in ljudska stranka -ne kažeta pravega navdušenja nad takšno pomladansko zavezo, še preden bodo znani volilni rezultati. Eden od pomembnejših razlogov za to je tudi dejstvo, da v takšni koaliciji »vodijo igro« Janševi socialdemokrati, ki naj bi imeli - sodeč po raziskavah javnega mnenja - tudi majhno prednost pred preostalo pomladansko dvojico. Prav najveeja stranka naj bi v novi koaliciji postavljala mandatarja.
SKD in SLS se nista odzvali tudi na socialdemokratsko pobudo o sodelovanju pri ustanovitvi strokovnega sveta. Zamisel, da bi koalicija SSP na volitvah že nastopila z novo vladno ekipo, da bi tako državljani vnaprej »vedeti, koga volijo«, je padla v vodo. Toda SDSS se je odločila, da bo sama sestavila nekakšno »vzporedno vlado«, ki bo
oblikovana po vladnih resorjih v šestnajst odborov, vsak odbor pa bo sestavljen iz najmanj dveh komisij. Svet naj bi sicer obravnaval predloge zakonov ati celo pisal svoje, vendar naj ne bi deloval kot vlada v senci, marveč predvsem kot priprava na novi kabinet. Organ bo zelo široko zastavljen, saj socialdemokrati vanj vabijo tudi nečlane. Vsak odbor bo imel svojega predsednika, torej »ministra«, ti pa bodo na veliki prvi javni seji sveta - predvidoma sredi novembra -predstaviti »oceno stanja« in načrte za prihodnost.
Prav zdaj je organiziranje sveta ena od temeljnih nalog stranke, saj so v SDSS prepričani, da je treba pohiteti s predvolilnimi dejavnostmi.
Čeprav med doslej znanimi elani sveta najdemo vsa »paradna« imena socialdemokracije, prihodnji potencialni ministri izrecno še niso navedeni. To je seveda logično, saj bi preuranjena razglasitev morebitnih bodočih članov kabineta zagotovo povzročila spore v morebitni spomladanski strankarski koaliciji, pa tudi znotraj stranke. Prav to je najbolj občutljivo politično vprašanje, za katerega je, denimo, sedanja koalicija porabila cele tri mesece. Prav zato je napoved ustanovitve »vlade na soncu« treba razumeti tudi kot opozorilo političnim zaveznikom, tekmecem in predvsem sovražnikom, da v znameniti taktiki pohoda na oblast kljub vsemu ne gre samo za razkazovanje mišic.
Tanja Starič
Znanstveni posvet o poklicni etiki
MARIBOR (STA) - V prostorih Univerzitetne knjižnice v Maribom se je ob praznovanju vec obletnic, povezanih z visokim šolstvom v Mariboru, začel dvodnevni znanstveni posvet o poklicni etiki pri delu z ljudmi. Univerza v Mariboru ga prireja v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno iz Ljubljane ter Visoko Solo za socialno delo Univerze v Ljubljani ob dvajseti obletnici svojega uradnega obstoja, 36. obletnici visokega šolstva in 136. obletnici Visoke bogoslovne sole v Maribom, ki jo je ustanovil škof Anton Martin Slomšek. Rektor Univerze v Maribom Ludvig Toplak je dejal, da želi Univerza v Maribom obogatiti in popestriti študijske programe na področju družboslovja in humanistike. Posvet je namenjen modernizaciji in prilagoditvi Studijskih programov na področju poklicne etike.
® RAI 1
RETE 4
6.30
9.30 10.00 10.05
10.30
12.25
12.35
13.30
14.00
14.30
15.00 15.45
17.50
18.00 18.10
18.50
19.35 20.40
22.25
23.00
23.05
0.00
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nan.: Cuori senza eta Dnevnik 1
Verdemattina - Nasveti Film; La congiuntura (kom.. It. ’65), vmes (11.30) dnevnik Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Kviz: Fronto? Sala giochi Variete: Prove e provini a Scommettianio che? Fronto? Sala giochi (2.) Mladinski variete Solleti-co, risanke Danes v Parlamentu Dnevnik
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Sport Film: Una mamma per Jesse (dram., ZDA ’94, L P. Duke, T. Nelson) Donne al bivio dossier -Ženske na razpotju Dnevnik
Aktualno iz telefonskih sporočil: Lasciate un messaggio dopo il BIP Dnevnik, zapisnik, horoskop, noćni razgovori
RAI 2
	Variete za najmJajše
	Film: Il paggio e il re (kom., Nem. ’60)
	Nan.: Saranno famosi
	TG2-33,11.45 dnevnik
H	Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli)
B	Dnevnik, navade in družba, vreme
fOm	Variete: I fatti vostri
B	Nad.: Quando si ama, 14.50 Santa Barbara
	Dnevnik
H	Film: Stato d’ assedio (dram., ZDA ’92)
	Dnevnik
	Nan.: Zdravnik med medvedi
	Šport in vreme
	Sereno variabile
	Nan.: Hunter
	Dnevnik in šport
	Variete: Go-Cart
	Film: Il burbero (kom., It. ’86, i. A. Celentano)
	Aktualno: Mixer o skrivnostnih pojavih - UFO
	Dnevnik in vreme, 0.10 Iz Parlamenta
	Varieteja: PonoCi, na trgu Italija (vodi G. Magalli), 0.30 Tenera 6 la notte
	Film: lo sono con te (43)
RAI 3
■
IH
Jutranji dnevnik, vreme Film: Eugenia Grandet (dram., ’46, i. A. Valli) Dok.: B. Mussolini, Potovanje po Italiji, Faust,
11.30	Media/Mente, itd. Dnevnik
Opera: Pred premiero Drobci jazza
Kjlub vsemu, moja Italija, 13.35 Gassman sreča Danteja
Deželne vesti, dnevnik Nan.: Capitan Nice Športno popoldne,vreme Aktualno:	Davvero,
17.30	Glas gospodarja, 17.55 Oaza vode v seve-nem Jadranu, 18.20 nan. Dnevnik, deželne vesti Variete: BlobCartoon Dan v preturi Dnevnik, deželne vesti Aktualni oddaji: Linea 3, 23.50 The end Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura,vreme Variete: Fuori orario
7.45
12.30
13.30 14.00
14.15
15.15
17.10
18.00
20.30
22.30
0.05
0.20
Nad.: Piccolo amore, 8.30 II disprezzo, 9.35 Cuore ferito, 10.30 Felicitš, 11.15 II prezzo di una vita, vmes (11.30) dnevnik Variete: Adam proti Evi Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: Erasmo il lentiggi-noso (kom., ZDA ’65, i. J. Stewart, B. Bardot) Aktualno: Perdonami (vodi D. Mengacci) Dnevne zanimivosti -Giomo per giomo, vmes (19.00) dnevnik in vreme Variete: Una sera c’ in-contrammo
Film: C’era una volta in America (dram., ZDA ’84, i. R. De Niro, 2. del), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Nan.: Serpico
S CANALE 5
Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče Dnevnik TG 5
Sgarbi quotidiani M Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi
14.45
16.00
18.00
Variete: Časa Castagna Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash
'v
18.05
20.00
20.20
22.30
22.45
23.15
1.45
Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19,00 La mota della fortuna Dnevnik in vreme Nogomet: Juventus-Ran-gers Glasgow (pokal prvakov, iz Turina) Aktualno: Speciale Non-solomoda - Armani Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) noCni dnevnik Sgarbi quotidiani
ITALIA 1
6.30
11.30
12.25
12.45
13.00
15.00 16.15
16.45
18.25
18.50
19.55
20.40
22.40
0.40
0.45
2.00
Otroški variete
Nan.: Le strade si San
Francisco - Teroristi (1.)
Odprti studio
Fatti e misfatti, 12.50
Sport studio
Otroški variete
Variete: Generazione X
Dok.: Nati liberi
Nan.: Acapulco H.E.A.T.,
17.45	Primi baci Odprti studio in vreme,
18.45	Sport studio Nan.: College Variete: Appuntamento al buio (vodi Amadeus) Film: Ballroom (kom., Avstral. ’92, i. P. Mercu-rio, T. Morice, B. Hunter) Sport: Champions Lea-gue
Aktualno: Fatti e misfatti Italia 1 šport
Nan.: Baretta, 3.00 Su-percar
# TELE 4
i 19.30, 22.15, 00.20 Dogodki in odmevi Film: Zanzie nel metro Nan.: The Rookies
(#) MONTECARLO
14.00
14.10
20.30
23.45
0.55
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: I ribelli deli’ Honduras (pust., ZDA *53) Film: A scuola di balio Variete: Tappeto volante Nan.: Monsters
20.25
20.30
RAI 3
slovenski
program
Risanka: Filip Dnevnik
rBomššJ
i popravila TV - VCR j ^ antene - SAT J
Ul. Biancospino 22/2
OPČINE
\Jeleton: (040) 214867 - 214871
IT SLOVENIJA 1
10.10
10.35
11.35
12.00
12.25
13.00 15.20
17.00
17.10
18.00
18.30 18.45
19.10
19.30 20.05
20.30
22.05
22.25
22.45
23.15
Gobi in prijatelji, 6/13 del španske risane serije Arhitektura na prelomu tisočletja.
4. del nemške dokumentarne serije
Iz življenja za življenje Skrivnostni svet Arthurja Clarka, 2. del angleške dokumentarne oddaje Slovenski magazin Poročila
Biblija: Apostolska dela, pon. 31. oddaje TV dnevnik 1 Otroški program:
Pod klobukom Lahko noč ljubica,
2. del angleške serije Umetniki za svet Kolo sreče, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport
Forum
Film tedna:
Ljubezenske izjave,
italijanski film
TV dnevnik 3, vreme, šport
Žarišče
Sova:
Noro zaljubljena,
4. del ameriške nanizanke
Med vrsticami zakona, 10. del angl. nanizanke
IT SLOVENIJA 2
13.00
14.30
14.40
15.10
16.10
16.40
17.10
18.00
18.45
19.15
20.05
22.20
01.10
Euronevvs
Umetniki za svet - ob 50-letnici OZN, ponovitev Zgodbe iz školjke Tedenski izbor:
Karel Veliki, pon. 2. dela Lahko noc ljubica Sova, ponovitev Ko se srca vnamejo, 2. del nanizanke Med vrsticami zakona, 9. del ameriške nanizanke RPL - studio Luwigana Odkrivanje zemlje, amer. izobraž. serija, 22. del V vrtincu
Športna sreda: Torino: PEP v nogometu: Juven-tus - GIasgow Rangers Omizje
Umetniki za svet
KANALA
	A-shop. Spot tedna
	Ponovitve
	Spot tedna, A - shop
	Brlog, ponovitev
	Zgodovina ameriškega podjetništva, ponovitev
	A -shop
	Novice, risanka
	LuC svetlobe, 536. del
	Sirene, 6. del policijske nanizanke
H	Karma, Apokalipsa da ili ne
* E	Dance session
!	Benny Hill
	Epikurejske zgodbe, pon.
5	Videostrani
© Koper
16.00
16.10
17.10
17.30
18.00
18.45
19.00
19.30
20.00
20.30
21.50
Euronevvs
»Bersaglio«,
v studiu Tatiana Jurato-vec
Euroturismus Tečaj angleškega jezika Slovenski program: Bližnja srečanja tretje vrste
Primorska kronika TV dnevnik TeCaj angleškega jezika Nočni sodnik, nanizanka Ženeva: Slavnostni koncert ob 50. obletnici OZN, dirigent: Georg Šolti.
No comment
22.20
22.15
Vsedanes -tv dnevnik Nevami prehod, angleška vojna drama iz 1. 1979, režija: J. Lee Thompson igrajo: Anthohy Quinn, Malcom McDovvell
[□MF Avstrija 1
06.00
06.25
09.10
09.55
10.35
11.25
13.00
13.25
13.40 14.05
15.40
16.25
17.10
17.35
18.05
19.30
19.53
20.00
20.15
00.00
00.05
01.25
02.50
04.40
Fantastične zgodbe, Čudodelno sredstvo Otroški program, ponovitev
Umor, je napisala, pon. Baywatch, ponovitev Vesoljska ladja Enterprise Columbo: Avtoportret morilca, pon. ameriške kriminalke, 1989 Otroški program Peter Pan in gusarji Konfeti
Mila Superstar Tennis - Trophy Vesoljska ladja Enterprise: Nova generacija, poveljnik Riker in svetovalka Deanna Troi si po konferenci na planetu Betazed privoščita-kratek dopust. Na pikniku sledi ugrabitev.
Baywatch: Ali so vesoljci med nami?
Strašno prijazna družina: Petsto tisoč dolarjev za Ala
Zlata dekleta: Predsednik
prihaja, 2. del
Tennis - Trophy
Cas v sliki
Vreme
Sport
Nogomet, Liga prvakov, Tennis - Trophy, z Dunaja Cas v sliki
Bojujem se za sinova 5. del italijanske nadaljevanke, 1989 Schiejok, ponovitev Dobrodošli v Avstriji, pon. Gorila, Gorila in Operacija poker, ponovitev filma
GMP Avstrija 2
09.05
10.05
13.10
14.00 14.25
15.10
16.00
17.00
19.00
19.30
20.00 20.15
22.00
22.30
23.20
00.15
01.30
01.05
Schiejok, pon.
Vdovec s petimi hčerkami, ponovitev nemške komedije, 1957 Garamba - neznosni sloni Pravica do ljubezni Blagoslovljena dvojica: Oce, grešil sem Umor, je napisala: Skrivnostni Spencer Prinz Vsak dan z Schiejokom Cas v sliki
Zvezna dežela danes Čas v sliki Pogledi od strani Poletje ob morju, 1995, nemški film Cas v sliki Državljanska vojna,
3. del dokumentarne serije: Eksplozija Cease fire - Sarajevo/Belfast, Vojna in mir Pink floyd, odlomki iz predstave Pulse Pogledi od strani Videonoč
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 18.00,
19.00,	21.00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije;
15.30	Dogodki in odmevi;
17.05	Studio ob 17-ih;
19.45	Lahko noč, otroci;
20.00	Glasbena delavni-cal; 21.05 Zborovska glasba; 21.40 Minute za; 22.40 Etnoglasba sveta;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.45 Prireditve; 9.15 Malčki o...; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.35 Ob-vestila;12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16.15 Modne novosti; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Melodije po pošti; 21.00 Zavrtite, uganite;22.20-23.00 Jazz.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;
13.05	Za knjižne molje;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasba; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 Koncert; 20.00 Radio-teka; 21.37 Ars antigua;
22.05	Okrogla miza; 23.00 Glasb, tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo;
7.45	Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.45 Na rešetu - odgovori; 10.45 Zanimivosti;
11.15	Aktualnosti: Hladno, toplo, vroče; 12.15 20 Modrih, 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej;
15.15	Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah;
16.45	Informativni servis;
17.00	Tolar ni vse; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glas. odd. A...O...A; 19.00 Športni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna srečanja;
11.30	Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgo-
\dovina Istre; 14.50 Single
tedna; 15.00 Back to the future; 16.00 Modri val;
18.00	Mix magazine; 18.45 NattMta;20.00 RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 9.15, 10.15,
13.15,	14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Novinarjev gost; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.25 Nagradna uganka; 18.15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Velike radosti;
24.00	New Age.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10,40 Informacije - zaposlovanje; 11.20 Nagradni kviz; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40, 13.20, 13.40, 14.00,
15.00	Moda; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kozmetični nasveti; 17.00 Lestvica Di-scotegue Gauloisses Blondes; 20.00 Parnas.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Info-servis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Želeli ste, poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Pojoči srebrni klobuček; 18.00 Mladi mladim; 19.30 Šport in glasba; 21.00 Na obisku;
22.00	Zrcalo dneva.
Radio Študent
8.00	RoboKak, 11.00 138. Avtodrom; 14.00 Kulturne recenzije 8c Napovedi;
15.00	OF (24 ur-info, jocu-lator); 17.00 Rock Indok;
19.00	TB: Blacktop; 20.00 Kozmiki, Night Time, Blues;
24.00	Reprize.
Radio Trst A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00, Poročila; 7.00. 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Primorski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Humor na slovenski način (r. A. Rustja);
10.30	Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Ce-cilijanka '94: MPZ Soča; 13.20 Orkestri; 12.40 Za smeh in dobro voljo;
14.00	Deželna kronika;
14.10	Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: Magična Renesansa; 18.30 Glasba; Napovednik.
Radio Opčine
11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Oddaja VZPI-ANPI; 21.15 Samo za vas; 22.00 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.00-18.30 Koroški zbori; 21.04-22.00 Glasbena oddaja.	y
MENJALNIŠKI TEČAJI
17. oktober 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 UL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	85,35	86,15	11,99	12,24	7,44	7,95
A banka Koper	85,20	86,20	11,96	12,23	7,41	7,93
A banka Nova Gorica	85,25	86,05	11,96	12,22	7,43	7,92
Banka Celje d.d., t: 063/431-000	85,40	86,45	11,95	12,25	7,40	8,20
Banka Noricum d.d., t: 133-40-55	85,50	86,10	12,00	12,20	7,40	7,85
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	85,45	85,98	12,04	12,21	7,57	7,64
Come 2 us Tel: 061/ 16-92-635, od 8-15, sob od 9-12	85,70	85,95	12,10	12,20	7,50	7,79
Creditanstalt d. d.	85,50	86,10	12,05	12,30	7,50	8,00
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	85,75	85,84	12,14	12,16	7,67	7,73
Kompas Hertz Celje Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-13	85,65	86,10	12,08	12,20	7,50	7,70
Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	85,50	85,90	12,05	12,15	7,50	7,70
Kompas Hertz Idrija Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13	85,50	85,90	11,80	12,05	7,50	7,70
Kompas Hertz Tolmin Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13	85,50	85,90	12,05	12,15	7,50	7,70
Kompas Hertz Bled Tel: 064/ 741519, od 7-19, sob od 7-13	85,50	85,90	12,05	12,15	7,50	7,70
kompas Hertz Nova Gorica Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13	85,50	85,90	11,80	12,05	7,50	7,70
Kompas Hertz Maribor Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13	85,35	85,75	12,05	12,15	7,50	7,70
Nova kreditna banka Maribor d.d/	84,60	85,95	11,95	12,23	7,35	7,90
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	85,60	86,40	12,05	12,20	7,45	7,85
M.B. Gustinčič - Lucija, t: 066/ 70-603*	85,40	85,70	12,12	12,18	7,55	7,85
Poštna banka Slovenije	84,10	85,95	10,85	12,20	6,70	7,80
Publikum Ljubljana, t: 312-57	85,85	85,89	12,14	12,16	7,65	7,69
Publikum Piran, t: 066/ 747-370	85,64	85,75	12,11	12,15	7,60	7,69
Publikum Celje, t: 063/ 441-485	85,80	86,10	12,12	12,20	7,60	7,89
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	85,55	85,79	12,12	12,14	7,50	7,90
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	84,20	85,85	12,12	12,20	7,40	7,95
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	85,60	85,89	12,07	12,15	7,58	7,63
Publikum NM, t: 068/ 322-490	85,60	86,05	12,10	12,19	7,60	7,75
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	85,75	86,15	12,10	12,25	7,60	7,85
Publikum Portorož, t: 066/747-240	85,58	85,75	12,10	12,14	7,58	7,73
Publikum Ljubljana Miklošičeva	85,82	85,89	12,15	12,17	7,63	7,69
JKB d.d.,***	84,55	86,25	11,98	12,33	7,25	7,75
SHP Kranj, t: 064/331-741	85,60	85,85	12,12	12,17	7,60	7,80
SZKB d.d. Ljubljana, t: 1263320	85,40	85,92	12,02	12,20	7,47	7,83
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	85,30	86,25	11,98	12,25	7,45	7,90
Upimo Ljubljana, t: 212-073	85,81	85,88	12,13	12,14	7,68	7,75
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*" Včerajšnji tečaji *
		
Sedež: tel. +39/40/67001	1 - Agencija Stara mitnica:	
tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611		
Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
17. OKTOBER 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1573,00	1638,00
nemška marka	1109,00	1154,00
francoski frank	317,00	330,00
holandski gulden	989,00	1030,00
belgijski frank	53,80	56,00
funt šterling	2474,00	2575,00
irski šterling	2526,00	2629,00
danska krona	286,00	297,00
grška drahma	6,70	7,10
kanadski dolar	1177,00	1225,00
japonski jen	15,70	16,30
švicarski frank	1366,00	1422,00
avstrijski šiling	157,40	163,80
norveška krona	252,00	262,00
švedska krona	226,00	236,00
portugalski escudo	10,50	11,00
španska pezeta	12,80	13,50
avstralski dolar	1193,00	1241,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	12,70	13,30
hrvaška kuna	260,00	295,00
		
17. OKTOBER 1995	v LIRAH	I	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1579,00	1629,00
nemška marka	1117,00	1152,00
francoski frank	318,00	329,00
holandski gulden	992,00	1022,00
belgijski frank	54,00	55,80
funt šterling	2482,00	2572,00
irski šterling	2535,00	2630,00
danska krona	286,00	296,00
grška drahma	6,70	7,30
kanadski dolar	1180,00	1220,00
švicarski frank	1377,00	1412,00
avstrijski šiling	157,80	162,80
slovenski tolar	12,60	13,30
			
16, OKTOBER 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,00	8,50
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,20	8,60
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,00	8,70
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,20	8,70
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,10	8,60
			
16, OKTOBER 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4176	1.4216	1.4256
funt šterling	2.2325	2.2395	2.2456
irski funt	2.2819	2.2889	2.2959
kanadski dolar	1.0565	1.0605	1.0645
nizozemski gulden	89.223	89.333	89.443
Švicarski frank	123.50	123.60	123.70
belgijski frank	4.8527	4.8627	4.8727
francoski frank	28.600	28.660	28.720
danska krona	25.730	25.790	25.850
norveška krona	22.698	22.758	22.818
švedska krona	20.394	20.454	20.514
italijanska lira	0.8825	0.8865	0.8905
avstrijski šiling	14.191	14.211	14.231
španska peseta	1.1557	1.1597	1.1637
portugalski escudo	0.9482	0.9512	0.9542
japonski jen finska marka	1.4122	1.4137	1.4152
	32.920	33.000	33.080
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 18.10.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj m DEM	85.75	8623
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje.
V
Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315
y
MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 200 z dne 17. 10. 1995- Tečaji veljajo od 18. 10. 1995 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država
šifra
valuta
enota
nakupni
srednji
prodajni
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška
Portugalska
Portugc
Švedske
Švica Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
036
040
056
124
208
246
250
280
300
372
380
191
392
528
578
620
752
756
826
840
955
995
avstr, dolar
šiling
frank
dolar
krona
marka
frank
marka
grd
funt
lira
hrv. kuna
jen
gulden
krona
escudo
krona
frank
funt šterling
dolar
ECU
peseta
1
100
100
1
100
100
100
100
100
1
100
100
100
100
100
100
100
100
1
1
1
100
90,4807
1193,3400
408,1352
89,3347
2165,3584
2774,9164
2401,2893
8396,1163
7,4566
118,6707
7498,5714
1908,9409
79,7883
1725,8217
10362,0669
187,8379
119,5103
154,3752
97,2522
90,7530
1196,9308
409,3633
89,6035
2171,8740
2783,2662
2408,5148
8421,3804
51,3115
192,2601
7,4790
2264,1134
119,0278
7521,1348
1914,6850
80,0284
1731,0147
10393,2466
188,4031
119,8699
154,8397
97,5448
91,0253
1200,5216
410,5914
89,8723
2178,3896
2791,6160
2415,7403
8446,6445
51,4654
192,8369
7,5014
119,3849
7543,6982
1920,4291
80,2685
1736,2077
10424,4263
188,9683
120,2295
155,3042
97,8374
Opomba: Tečaj KRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 18.10.1995
dospelost
blag.
zapisa
Število dni do dospelosti
tečaj za vpis v %
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
APOEN
tekoča nominalna vrednost (v SIT)
(A)
tolarski del
(B)
devizni del
skupaj
20.3.96
154
98.6085%
97.5502%
98,0794%
1,700,000
170,000
838,172
83,817
829,177
82,918
1,667,349 166,735
nuBn/^rr Tečajnica borznega trga
št.: 197 Datum: 17. 10. 1995
yyu*s^iocy*CHA*jy2i
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon St.da[(3)	enotni tečaj	% sprem	datum povpraš ponudba			Max.	Min.	M S IT
	M??									
LEKC	800	(11.5.95)	11.600		17.10,	11.310	12,000	11.600	11.600	174
PR!	665	(13.6.95)	17.228	,73	17.10.	17.420	17.580	17.600	17.000	33.854
iti	51	(2)111.9.951	19.367	,26	17.10.	19.290	19.350	19.470	19.210	17.624
SKBR	1000	(24.2.95.)	36.755	1,64	17.10.	36,730	36.790	36.950	36.290	126.547
	MK	»UL*.*	SJ1HTI	TrST*						
BCE1	10,0	2.(1,10.95)	103,7		16.10.	103,4	104,0			
ISO!	8,0	5.(30,6.95)	102,0	,29-	17.10.	102,0	102,5	102,3	102,0	6.059
S02	9,5	10.(1.10.95)	112,0	,14	17.10.	112,0	112,2	112,0	111,8	11.267
5S08	5,0	4.(31.5.95)	94,0		13.10.	92,8	94,0			
tsu	7,0	5.|15.7.95)	96,5		17.10.	98,3	99,9	98,5	98,5	2.046
iiSUD	8,0	5.(30.6.95)	101,2	.40-	17.10.	100,8		101,2	101,0	3.780
SLZD	9,5	10,(1,10.95)	110,5		13.10.	110,0	112,5			
$81	10,0	4.(1.11.94)	103,6	,61	17.10.	103,1	104,0	104,0	103,0	2.863
SKR1	5,0	3.(30.6.95)	81,1		13.10.	78,0	81,5			
	ME		2$BS	50501						
iTBR	m	[2)(28.7.95.)	14.358	1,12	17.10.	14.460	14.820	14.830	14.290	9.907
)AD	10.01	(1.6.94.)	123.374	1,70	17.10.	122.650	123.950	126.000	122.400	103.757
*MD	1715	(24,5,95.)	18.341	1,95	17.10.	18.660	19,100	19.250	18.000	9.225
M		M	23.190	,83	17.10.	20.800	23.190	23.190	23.190	232
MR		(D	15.242	3,67	17.10)	15.510	16.100	15.800	15.120	10.517
m	218	(30.3,93.)	13.350"		12.10.	12.420	14.300			
«R	21	(26,6.95.)	4.244	2.13	17.10.	4.223	4.259	4.278	4.220	2.449
im	w	(5)	886,9	,55	17.10.	888,0	890,0	896,0	865,0	14.403
			ara mr	irtirir						
KBTP	2750	(22.6.95)	36.214	1,67	17.10.	36.000	36.480	36.700	35.960	8.112
PFNR		Ul	37.109*	6.85	17.10.	38.000	38.050	38.200	34.030	20.929
MP	720	(25.5.95.)	13,511	3,15	17.10.	13.520	14.350	13.990	13.150	932
UPP		(D	42.996	,34	17,10.	42.350	43.500	43.000	42.990	215
	MK	BTK1H		ifff*						
m	12,0	4.(1.11.94)	99,5		12.10.	100,0				
IZG	11,0	4,(1,1.95)	102,0		16.10.	102,6	104,0			
a	12,0	7.(1.6.95)	101,5		16.10.	100,3	102,0			
=00	10,0	2.(1.6.95)	101,7A		17.10.	101,8	102,3	101,7	101,7	2.851
SZB1	10,0	2.(15.9.95)	104,5		13.10.	102,0	104,9			
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 197/95- 17. 10. 1995										
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon št.da[(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	povpraS	ponudba	Max.	Min.	inoosrr
	M+l		ramiNt!							
mt			3.900	1,14	17.10.	3.850	4.099	3.900	3.899	468
TRDO	200	(7)(30.6.05.)	5.220		4.9.	3.000	9.000			
HBR0	55	(1.6.95)	3.590		16.10.	3.035	3.720			
m			2.300A	13,30	17.10.	2.320	2.650	2,300	2.300	230
RDR0		(15,6.95)	10.039		13.10.	9.110	12.500			
RGSR			604,2	1,77-	17.10.	604,0	609,0	609,0	595,0	2.960
	iželS	■VTOinTr								
fflPO	320	(1.6.95)	3.000	,07	17.10.	2.971	3.050	3.000	3.000	3
m						26.500				
KEPP			28.747	,15	17.10.	29.100	29.400	29.300	27.100	5.462
RGP0		(6)	950,0		13.10.	920,0	1.074			
UBKC	360	(25.5.95)	6.423		12.10.	6.050	6.990			
	M*!	urara	ra*							
LOK	10,0	6.(1.10.95)	102,0	,01-	17.10.	101,5	102,9	102,9	102,9	15
ML|0	10,0	6.(1.4.95)	102,5		16.10.	101,5	104,0			
]SM0	10,0	4.(1.9.95)	102,0		6.10.	101,1	103,0			
3LS0	10,0	5.(1.10.95)	103,4A	,14-	17.10.	103,0	104,9	104,8	102,0	581
3NM	11,0	3.(1,9,95)	103,0	,19-	17.10.	102,6	104,0	103,0	103,0	264
3P0	10,0	7.(1.8.95)	100,5		13.10,	101,6	103,5			
UBKK	8,50	3.(15.10.95)	100,0		14,9.	80,0	108,0			
mo	10,0	4.(1,10.95)	103,4		13.10.	103,2	103,5			
										
										
loo dnevni (v SIT)										
KO dnevni (v SIT)										
120 dnevni (v SIT)			94,1		19.4.					
					miiiHi					
fes brez naL krnil. 12.95)			98,1	,07	17.10.	97,7	98,3	98,1	98,1	9,320
ldelnak.bona(vSITlNBS2			602,0		5.10.	650,0	2.000.			
|delnak.bona(vSIT)NBS3			4.607	,80	17,10.	4.566	4.690	4.690	4.563	640
					lilšBf		SEH			
bi®			101,4		4.9.					
BMDi			100,3		6.10.	96,0				
3M5										
3VT5			100,9		18.8.					
SVD5			95,9		4.9.					
8V5										
BMD6			96,5		6.10.					
17.10.95	prejšnji	d T	d%
1.31 b, /4	i.auu.lb	9,69	U,/3
17.10.95	prejšnji	d T	d%
106,83	106,/6	0,0/	0,0/
SBI
BI0
brez pripisal obesti;	tečaj je izračunan m podlag tehtane arini sedin^
poseM je hkrati ki^ m	isd papre za ia^ stranki; S - su^endiram trgovanje; Z - zadcano	dosezaia lOodstrtna
dnevna aiemente tečaja; ‘ ‘ - dosež. 3Qodstotna anc^tev-tmanE je zadtiam Obveznice z anuitetnim odplatilom glavnice: RS01, RSOB,RSll,SKBl,OZC,P(^PGO,FTJ,RGSl;V^so\l^uQMQEinioe:SKffi,FRB,SAL,NIKRDAD,IM),MKZ,'IUIKyBpso
VMjULUUuuvuzjiijs.ivjui,oran,iai.i,tumjjjui-tjcvunimijjuumumuuznpjjiuou	ti/vnihu i
dan iaJadk dividende; (8}<Mflxla se nanaša ra nede^	(10}o dMdendi bo odkm daipfc ddiiiCaijevr, ob. ni - obrestna
nHa^vmirak div. Klhidinta (ddaira) v OT, to ni navedmo dru^ nm jniiHiqvi^ ra rapžji tec^ (tioC. vrednerin^a papaja;
VREDNOST DOLARJA V SVETU
17.10.1995 ob 17. uri	valuta	tekoči		najvišji	najnižji
		nakupni prodajni			
NEMČIJA	marka	1.4163	1.4168	1.4236	1.4160
JAPONSKA	jen	100.32	100.35	100.67	100.25
V. BRITANIJA	funt	1.5733	1.5738	1.5742	1.5707
ŠVICA	frank	1.1480	1.1490	1.1540	1.1468
FRANCIJA	frank	4.9575	4.9605	4.9600	4.9400
NIZOZEMSKA	gulden	1.5908	1.5918	1.5920	1.5863
ITALIJA	lira	1598.80	1599.30	1608.10	1597.90
BELGIJA	frank	29.160	29.180	29.265	29.160
AVSTRIJA	šiling	9.9675	9.9725	10.0180	9.9650
ŠPANIJA	pezeta	122.55	122.60	122.90	122.48
ŠVEDSKA	krona	6.9105	6.9105	6.9600	6.8924
NORVEŠKA	lerona	6.2365	6.2395	6.2370	6.2370
DANSKA	krona	5.5015	5.5045	5.5180	5.5060
FINSKA	marka	4.2899	4.2949	4.3050	4.2899
PORTUGALSKA eskudo		149.15	149.25	149.70	149.10
IRSKA	funt	1.6059	1.6079	1.6090	1.6030
GRČIJA	drahma	232.70	232.00	233.78	232.63
KANADA	dolar	1.3384	1.3389	1.3390	1.3349
AVSTRALIJA	dolar	0.7567	0.7572	0.7591	0.7564
EVROPA	ECU	1.2955	1.2960	1.2955	1.2910
zlato		383.35	383.85		
srebro		5.33	5.30		
			
17. OKTOBER 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1600,230	—
ECU	—	2069,900	—
nemška marka	—	1126,130	—
francoski frank	—	321,750	—
funt šterling	—	2515,880	—
holandski gulden	—	1005,740	—
belgijski frank	—	54,741	—
španska pezeta	—	13,038	—
danska krona	—	290,420	—
irski funt	—	2568,690	—
grška drahma	—	6,861	—
portugalski escudo	—	10,700	—
kanadski dolar	—	1196,350	—
japonski jen	—	15,923	—
švicarski frank	—	1389,570	—
avstrijski Šiling	—	160,060	—
norveška krona	—	255,980	—
švedska krona	—	231,260	—
finska marka	—	372,320	—
avstralski dolar	—	1212,170	
		
17. OKTOBER 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,8000	10,3000
kanadski dolar	7,3000	7,7000
funt šterling	15,4000	16,2000
Švicarski frank	851,0000	883,0000
belgijski frank	33,5000	34,8000
francoski frank	197,5000	205,5000
holandski gulden	616,0000	640,0000
nemška marka	690,6000	716,6000
italijanska lira	0,6100	0,6440
danska krona	177,0000	185,0000
norveška krona	155,5000	162,5000
švedska krona	140,7000	147,3000
finska marka	227,0000	237,0000
portugalski escudo	6,5800	6,9200
španska peseta	7,9800	8,4200
japonski jen	9,6000	10,1000
slovenski tolar	8,10	8,60
hrvaška kuna	180,0000	215,0000
j Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
SLOVENIJA
SNG LJUBLJANA
MUSEUM
LO SCRITTORE
---PREMIERA----
25. oktober ob 22. uri
MUZKUM v sodelovanju s SNG DRAMA produkcija PANORT1KON koprodukcija ŠOU koprodukcija
Veliki oder
I. Cankar: HLAPCI,
Četrtek, 19. oktobra, ob 19. 30, za abonma ČETRTEK in IZVEN.
"Korunovi Hlapci v Drami SNG - popoln uspeh nove generacije igralcev.”
Petek, 20. oktobra, ob 19.30: T. Stoppard: ARKADIJA, za IZVEN - komedija z možgani.
Sobota, 21. oktobra, ob 19. uri: W. Shakespeare: HAMLET, za IZVEN.
Mala drama
Sreda, 18. oktobra, ob 20. uri: A. Nicolaj: PRVA KLASA, za izven (konto). Režiser Jože Babic, igrajo Iva Zupančič, Jurij Souček in Danilo Benedičič. Komedija o starejši generaciji za vse generacije.
Četrtek, 19. oktobra, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za izven. Ne zamudite izjemne priložnosti za ogled slovenske in ameriške inačice prireditve!
Izvenabonmajsko gostovanje - ne prezrite! Petek, 20. oktobra, ob 20. uri: LUNA KOT ZLATNIK, za IZVEN. Koncert pesmi španskih Zidov v izvedbi DUMA LEVANTINA (Klarisa M. Jovanovič in Veno Dolenc).
Sobota, 21. oktobra, ob 20. uri: D. Mamet: OLEANNA, za izven. Gostovanje Scena The-atra iz VVashingtona v okviru 30. Borštnikovega srečanja. Predstava je v angleščini!
Vpis abonmajev za študente smo podaljšali do petka 20. oktobra. Abonmaje vpisujemo od 8. do 14. ure, vhod s Slovenske ceste (službeni vhod). Brezplačne programske knjižice dobite pri vratarju gledališča.
Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni Drame od 10. do 13. in od 18. ure do začetka večerne predstave, telefon: 061/221-511.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO
E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE,
danes, 18. oktobra, ob 19.30 za abonma REPRIZA in izven;
naslednja ponovitev v soboto, 21. oktobra, ob 19.30 za izven in konto.
Petek, 20. oktobra, ob 19.30: T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI, za izven in konto - RAZPRODANO!
Malo scena MGL L. VVilson: ZAŽGI,
četrtek, 19. oktobra, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
petek in sobota, 20. in 21. oktobra, ob 22.30, za IZVEN in KONTO.
Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred predstavo-pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852. BORŠTNIKOVO SREČANJE. MARIBOR Današnje prireditve:
Ob 19. uri: CATASTROPHV, Scena Theatre VVashington. The Beckett trio: Ohio Improm-ptu Footfalls Molloy (odlomek iz novele), Mali oder
Ob 21. uri: John Abercrombie Organ Trio, Boston, New York, jazz, Velika dvorana Mini lutkovni festival Ob 9.30: J. Synkova: MALA ČAROVNICA, Ob 11.30: Roš: UGANKA ZANKE...?
Obe predstavi bosta v Lutkovnem gledališču. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, komedija.
Četrtek, 19. oktobra, ob 19.30, za KONTO in-IZVEN-RAZPRODANO.
Torek, 24. oktobra, ob 19.30, za KONTO in-IZVEN.
Prodaja vstopnic: od 10. do 12. ure in uro-pred začetkom predstav pri gledališki blagajni (vhod z Glavnega trga); informacije po tel: 064/222-681.
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom - Slovensko stalno gledališče
Prodaja abonmajev: ob delavnikih od 10. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma (tel. 632664). SSG gostuje s predstavo Draga Jančarja »Halstat« v režiji Borisa Kobala: jutri, 19. t. m., ob 20. uri v Slovenskih konjicah; v petek, 20. t. m., ob 20. uri na Borštnikovem srečanju v Mariboru; v soboto, 21. t. m., ob 20. uri v Slovenjgradcu in v ponedeljek, 23. t. m., ob 15. in ob 19.30 na Ptuju.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Jesenska simfonična sezona 1995
Jutri, 19. t. m., ob 21. uri otvoritveni koncert
Trieste Prima. Nastopil bo Simfonični orkester TV Slovenije pod vodstvom Antona Nanuta. Na programu Lutoslavvski in Šostakovič.
V petek, 20. t. m., ob 20.30 (red A) koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Emi-lia Pomarica. Pianistka Martha Noguera. Na programu Dallapiccola, Mozart in Bruckner. Ponovitev koncerta v nedeljo, 22. t. m., ob 18. uri (red B).
Gledališče Cristallo - La Contrada
Jutri, 19. t. m.,-ob 18. uri srečanje z avtorji, režiserjem in igralci komedije »Un’Isotta nel giardino« z dr. Paolom Quazzolom. Vstop prost.
KOROŠKA
CELOVEC: V Mestnem gledališču bo danes, 18. t. m., ob. 19. uri opera »Cavalleria rustica-na/Pagliacci«.
V Modestovem domu bo v petek, 20. t. m., ob 19. uri koncert MePZ Jacobus Gallus iz Trsta. Vodi Janko Ban.
BELJAK: Študijski oder: danes, 18. t. m., ob 20. uri VVolfgang Siegmund »Eine Liebe im
Krieg« (Ljubezen med vojno).
BOROVLJE: pri Cingelcu na Trati bo jutri, 19. t. m., ob 19. uri predvajanje diapozitiv Hanzija Schaschla iz Ravensbriicka. BILCOVS: v petek, 20. t. m., ob 19.30 predavanje »Koroški Slovenci in narodne skupnosti v Evropski uniji«.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
G /\ L E R. I J /Sl
INTERFERENCE
umetnik je mogočno orodje tehnologije
DAMIJAN KRACINA performance Kocka Sreda, 18. oktobra, ob 21. uri galerija Kapelica KNEZ performance Galaxy is a star niachine Četrtek, 19. oktobra, ob 24. uri galerija Kapelica DARIJ KREUH performance Pesek Petek, 20. oktobra, ob 21. uri galerija Kapelica MARKO PELJHAN performance Teritorij mir-a Sobota, 21. oktobra ob 22.33 galerija Kapelica
INTERFERENCE
Artist Is a powerful Tool of Tehnology
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST	ren v novih prevodih. Sodelujejo: Marija
Avditorij Muzeja Revoltella	Pirjevec, Giorgio Depangher, Juan Octavio
Danes, 18. t.m., ob 20.30 - ciklus »Trikrat v Prenz, Klaus Detlef Olof, Mira Sardoč in sredo ob slovenski izvirnosti«: Veliki Preše- Tržaški oktet.
Nocoj ob 20. uri v Cankarjevem domu
TERRA FELICITA (Srečna dežela)
Gledališka skupina Kultu-retage, Oldenburg Nemčija
Režija: Norberto Presta
V cirkuško areno postavljen
živ teatrski spektakel.
Predstava je v angleškem in nemškem jeziku.
(iy
SLOVENIJA
CANKARJEV DOM. LJUBLJANA
Danes, 18. oktobra, ob 21. uri: John-Zom kvartet - Masada.
Vrhunski jazzovski koncert, (na sliki spodaj: John Zorn)
V	Četrtek in petek, 19.in 20 oktobra, ob 19.30: MODRI ABONMA L in H,-Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Marko Letonja, solistka Dubravka Tomšič - Srebotnjak, klavir. Program: M. Balakirev, A. Borodin, P. I. Čajkovski,
Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/ 222-815.
GRAD TIVOLI. LJUBLJANA
V	ciklusu torkovih kulturnih večerov bo tokrat izjemoma danes, 18. okto-
bra, ob 19.30 gost večera v tivolskem gradu Boris Šinigoj, direktor Slovenske filharmonije. Sodeloval bo Godalni kvartet Slovenske filharmonije: Miran Kolbl, violina, Monika Zupan, violina, Aleksander Milošev, viola, Igor Škerjanec, violončelo. Program: Ipavec, Dvorak.
LJUBLJANA
Danes, 18. oktobra, ob 19. uri bo v Mali dvorani Slovenske filharmonije koncert klasične glasbe. Nastopili bosta Katarina Ktihne, violončelo, in Edda Graf, klavir. Spored: Luigi Boccherini - Sonata v A-duru; F. Schubert - Sonata v a-molu; Ludvvig van Beethoven - Sedem variacij na temo iz opere Čarobna piščal, D. Šostakovič - Sonata, op. 40. Vstop je prost. Danes, 18. oktobra, ob 18. uri bo na gradu Tivoli koncert iz cikla Muza pri muzi v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske. Nastopil bo duet mezzosopranistk: Višnja Kajgana in Irena Yebuah. Mentorica Doroteja Cestnik - Spasič, klavirska spremljava Vladimir Mlinaric. Vstop je prost.
NOVA GORICA
V HIT Hotelu Casino bo danes, 18. oktobra, ob 22.30 nastopil nizozemski blue-sman Hans Theessink s skupino Bine Grove.
FJK
TRST
Gledališče Miela
V	nedeljo, 12. novembra, ob 11. uri koncert posvečen Ludvvigu van Beethovnu. Nastopil bo pianist Andrea Rebaudengo. Koncerte organizira gledališče Verdi v sodelovanju z Zadrugo Bo-navventura in bodo trajali do 17. decembra. Vstopnice so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich po 10.000 lir za koncert, medtem ko abonma stane 50.000 lir.
8. novembra, ob 21.00 - Koncert pianistov : Claudia Mattioto in Gnido Scano.
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 koncert Vladimira Spivakova (violina) in L Tchetoneva (klavir) iz Moskve.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 31. t. m., ob 20.30 otvoritev koncertne sezone z nastopom moskovskih virtuozov pod vodstvom Vladimira Spivakova. Na programu Šostakovič, Schnittke in Cajkovskij.
ČEDAD
Como di Rosazzo: v soboto, 21. t.m., ob 20.30 - Zborovska revija petja.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
CANKARJEV DOM
V	Mali galeriji je do 20. oktobra na-ogled fotografska razstava Kumbhu mela Smiljana Šiške in Boruta Sraja.
V	Galeriji CD je na ogled razstava CHRISTO in JEANNE-CLAUDE: projekti 1961-1995.
NARODNI MUZEJ. Prešernova 20
Na ogled je razstava Gotika v Sloveniji -Svet predmetov.
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARDA JAKOPIČA. Slovenska 9
Na ogled je razstava Pisemski papirji, znaki, logotipi.
GALERIJA ILIRIJA. Tržaška 40
V	galeriji je na ogled razstava makedonskega umetnika Goceta Kalajdziskega Ikone.
MESTNA GALERIJA. Mestni trg 5
V	galeriji je v okviru Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti - Mesto-žensk do 26. oktobra na ogled razstava-Stereo-Tip.
INFORMACIJSKI CENTER MODERNE GALERIJE
V	informacijskem centru bo od 17. do 20. oktobra, vsak dan ob 17. uri, predstavitev video razstave VIDEO UMETNOST: PRVIH 25 LET. Razstavo organizirata The Musesum of Modem Art in American Federation of Arts. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA. Vodnikova 65
V	galeriji je na ogled razstava akademskega slikarja Maria Petriča in akademske kiparke Štefke Košir Petrič.
GALERIJA TIVOLI. Pod turnom 3
V	galeriji bo do vključno 22. oktobra na
ogled razstava Japonski umetniki podiplomskega študija na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost
GALERIJA BELVEDERE. BLED
V	galeriji je na ogled razstava Zvezda in Odeon pijeta kavo v Titovi čajnici Petre Varl Simončič.
POKRAJINSKI MUZEJ. MURSKA SOBOTA
Na ogled je arheološka razstava AVARI NA JUGOZAHODNEM MADŽARSKEM. Razstava bo na ogled do 20. novembra.
GALERIJA BOŽIDARJA JAKCA. KO: STANJEVICA NA KRKI
V	grajski cerkvi galerije je predstavljeno življenjsko delo akademskega kiparja Staneta Jarma.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST: Palaca Costanzi: do 5.11. bo na ogled razstava »Od gosenice do metulja: na poti ponovnega odkrivanja sveta žuželk«. Urnik: vsak dan 9-13, 16-20, ob nedeljah samo zjutraj. Galerija Art Light Hall: do 28. t.m. je na ogled razstava risb umetnika Roberta Bertoluccija. Urnik: vsak dan razen ponedeljkov in praznikov od 18.00 do 22.00.
Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble.
OPČINE: - SKD Tabor: na ogled je raz-
stava umetnika Bruna Canelle. GORICA: V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninijevem dvorcu je do
31.12. odprta razstava »Ottocento di frontiera«.
Galerija Katoliške knjigarne: do 28. t.
m. razstavlja akademski slikar Krištof Zupet.
ŠTANJEL: Galeriji Lojzeta Spacala je
odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. PASSARIANO: V Vili Manin bo do 10.12 odprta razstava o Pier Paolu Pa-soliniju.
KOROŠKA
CELOVEC: Galerija Freund: razstavlja Inge Ve vre.
Deželna galerija: do 19.11. razstavlja španski umetnik Morquillas »Protoco-los Europeos«.
Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK: Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli.
TINJE Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora.
KOLESARSTVO / TOUR '96
Proga ponovno »naperjena« proti Indurainu
Le dva kronometra in osem gorskih etap - Skupno 3835
l/nn
PARIZ - 83. kolesarska dirka po Franciji se bo 29. junija leta 1996 začela v Hertogenbo-schu na Nizozemskem in se bo po tradiciji končala na Elizejskih poljanah v Parizu 21. julija, proga pa naj bi bila znova »naperjena« proti Indurainu. Včeraj so v Parizu predstavili spored dirke, na katerem sta samo dva posamična kronometra in prvič po letu 1975 bo dirka minila brez moštvenega kronometra.
Skupna dolžina 83. dirke po Franciji, na kateri bo petkratni zmagovalec te dirke in svetovni prvak v kronometru Miguel Indurain lovil svojo šesto zaporedno zmago, znaša 3835 kilometrov, kar je za dvesto kilometrov več kot na letošnji. V olimpijskem letu bo dirka štirikrat prečkala francoske meje. Na Startu in nadaljnjih dveh etapah bo 198 tekmovalcev iz 22 moštev do 3. julija gostovalo na Nizozemskem in v Belgiji. Nato se bo karavana kolesarjev v alpskih etapah podala v Sestrieres v Italiji. Sedemnajstega julija bodo najboljši poklicni kolesarji na svetu vozili v Pamploni v Španiji, v neposredni bližini Indu-rainovega rojstnega kraja Villave. Edini kro-nometrski etapi, v katerih je 31-letni Bask najmočnejši, bosta na sporedu 7. julija v Val d’Ise-m (gorski kronometer na 30 kilometrov) in predzadnji dan v Saint-Emilionu (kronometer na 60 kilometrov).
Gorskih etap bo kar osem, prosti dan pa sa-
mo eden. Miguel Indurain, ki je bil včeraj gost na predstavitvi dirke v Kongresni palači v Parizu, je ob tem podatku presenečeno dvignil obrvi. »Proga je zahtevna in zelo zapletena. Zelo težak bo del v Alpah in Centralnem masivu,« je menil Bask, ki se še ni dokončno odločil, ah bo prihodnje leto še enkrat nastopil na dirki in lovil šesto zaporedno zmago. Indurain je prišel iz kolumbijske prestolnice Bogote, kjer mu v nedeljo ni uspelo izboljšati svetovnega rekorda v vožnji na eno uro, ki ga ima tako še naprej Švicar Tony Rominger (55, 291 km).
Drugače kot letos bodo pri imenovanju moštev upoštevali predvsem svetovno jakostno lestvico. Direktor dirke Jean-Marie Leblanca je povedal, da bodo leta 1997 znova uvrstili v spored moštveni kronometer. Zamisel o časovnem bonusu za gorske etape, ki ga je predlagal Leblanc, s katerim bi izenačili boljše krono-metriste in gorske kolesarje, je tokrat padla v vodo.
Leblanc se je spomnil tudi Italijana Fabia Ca-sartellija, ki se je letos smrtno ponesrečil na tej dirki. Lovoriko za najboljšega mladega kolesarja bodo preimenovah v memorial Fabia Casar-tellija. Moštvo Motorola, za katero je nastopal Italijan, in predstavniki Toura se bodo nesrečnega kolesarja spomnili 14. novembra, in sicer na prelazu Portet d’Aspet v Pirenejih. (J. M.)
NOGOMET / PRVENSTVA NA TUJEM
Dva zaporedna poraza miinchenskega Bayerna »Normalizacija« v Angliji
V španskem prvenstvu postajo madridski Atletico v se resnejši kandidat za osvojitev naslova prvaka
MLJNCHEN. - Po porazu v gosteh z Borussio Dortmund je Bayem moral celo
in tako doživel drugi'letošnji (in za nameček zaporedni) poraz v bundesligi. Effenberg in tovariši so na Olimpia stadionu zmagah z 2:1, v kolu, ki je bilo na papirju veliko ugodnejše za Bavarce, pa je Dortmund uspel v Bremnu izboriti točko (2:2). V srečanju, ki je " bilo tudi revanša po lanskem boju za naslov, je VVerder s še eno super predstavo Maria Basslerja imel stalno pobudo v svojih rokah, toda »čmozlati« so s kančkom sreče vendarle odnesli zdravo kožo. Po težavnem začetku so tako lanski prvaki razdaljo od vodilnega Bayema zmanjšah na same tri točke (imeli so jih že osem), vse pa gre v prid zanimivosti prvenstva. V kolu, ki je bilo bogato z zadetki, se je zlasti proslavil golgeter novinca Hanse iz Rostocka Steffen Baumgart, ki ima povprečje enega gola na tekmo. Ob Oliverju Bierhoffu (Udinese) je med glavnimi kandidati, da v kratkem obleče dres reprezentance.
Vrstni red: Bayern 21, Dortmund 18, Monchen-gladbach 16, Hansa 15, VVerder in Leverkusen 14.
V Angliji slika po začetni obetavni izenačenosti vse bolj spominja na običajna razmerja. Nevvcastle je v 9. kolu osmič zmagal. Za uspeh v gosteh pri QPR (3:2) je najzaslužnejši Les Ferdinand, ki je še lani branil barve londonskih Ran-gersev. Manchester United ostaja prvi zasledovalec Nevvcastla. Red Devilsi so s tesnim 1:0 v mestnem derbiju premagali Manchester City, ki se z eno samo osvojeno točko žalostno po-i ligo. Ob dveh razpletih tudi
tokrat niso izostala presenečenja. Liverpool doma ni uspel zatresti mreže Coven-tryja, Aston Villa je morala priznati premoč gostujočega Gulhtovega Chelseaja, prav tako pred domačimi gledalci pa je izgubil Leeds, kar s 3:0 v »big matchu« z Arsenalom. Omembe vredna je tudi pot novinca Middle-sbrougha, ki je pod vodstvom Bryana Robsona celo dosegel tretje mesto.
Vrstni red: Newcastle 24, Machester United 20, Arsenal, Aston Villa, Liverpool in Middlesbrough 17.
Španska liga je dejansko že izgubila najbolj pričakovanega protagonista, Depor-tivo La Gorana. Bebetu in tovarišem se je v Madridu ponujala možnost, da z zmago proti vodilnemu Atleticu spet napove boljše čase, toda domači »Manza-nares« so zmagah z 1:0 in pokazali, da lahko po ne-
skončno dolgem obdobju suhih krav, ciljajo na osvojitev naslova. Kot kaže, bo njihov edini tekmec Barcelona. Katalonci so s 4:1 spravili na kolena vedno neugodni Atletic Bilbao. Zanimivo, da dokaj vidno vlogo igrata manj pričakovana tujca Popescu in Figo, medtem, ko ostrostrelec Meho Kodro in večno poškodovani Prosinečki doslej nista posebno zablestela. Z zmago v Salamanci si je nekoliko opomogel Real Madrid, vendar z obrambo naslova vseeno ne bo nič. Vlogo prvovrstnega presenečenja pa igra Compostela, ki se je lani rešila šele v zadnjem kolu in zaradi boljše gol razlike . Ali ima svoje prste vmes Sanhago?
Vrstni red: Atletico Madrid 22, Barcelona 20, Espanyol 19, Compostela 16, Valencia 14.
(dk)
i-jSMUCANJE / NOVA PRAVILAh
Najboljši smučarji proti najnovejši odločitvi FIS
MUNCHEN - Alpski smučarji so se uprli tri tedne pred začetkom svetovnega pokala. Kritizirajo novo pravilo, ki ga Mednarodna smučarska zveza (FIS) namerava uvesti v svetovnem pokalu. V slalomu in veleslalomu naj bi trideset finalistov v drugi vožnji Startalo v obratnem vrstnem redu prvega teka. Med najostrejšimi nasprotniki nove formule je Alberto Tomba, ki meni, da bi to pravilo prizadelo najboljše tekmovalce. Italijan je zagrozil celo z bojkotom: »Razmislil bom in najbrž bom izpustil nekatere teke ali cele tekme, če FIS ne bo spremenila svoje odločitve.« Tomba in njegovi kolegi dvomijo, da bodo prireditelji tekem lahko ustrezno pripravili progo za vseh trideset tekmovalcev. Novo pravilo si je prejšnji teden v švicarskem Interlaknu zamislil alpski komite FIS, predsedstvo FIS ga mora le še formalno potrditi. Svetovni pokal se bo z veleslalomskima tekmama začel 11. in 12. novembra v francoskem Tignesu.
TENIS / ZA ZDAJ ZANESLJIVI UDELEŽENCI AGASSI, SAMPRAS IN MUSTER
Boj za osem mesi v Frankfurtu Dogovor o Grand slam tumiijih
Po letošnji enajsti turnirski zmagi v Bukarešti, ki pomeni tudi rekord v šestih letih Toura ATP - lani je Sampras zmagal desetkrat - se je poleg Agassija in Samprasa na svetovno prvenstvo ATP v Frankfurtu uvrstil tudi Avstrijec Thomas Muster.
Muster se je na svetovno prvenstvo (prej Masters) prvič uvrstil leta 1990, ko je izpadel v predtekmovanju. Agassi je bil leta 1990 v Frankfurtu zmagovalec, leta 1991 in lani pa polfinalist. Sampras se je uvrstil na vseh šest zaključkov Toura ATP in je bil lani, ko je v finalu premagal Beckerja, in leta 1991, ko je v finalu premagal Cou-rierja, najboljši. Sampras, Agassi in Muster so letos skupaj osvojili vse štiri turnirje za Grand Siam - Sampras je bil najuspešnejši v VVimbledonu in na US Opnu, Agassi na Austra-lian Opnu in Muster na Roland Garrosu - in šest turnirjev »Super 9« (Indian Wells - Sampras,
Monte Carlo, Rim - Muster, Key Biscane, Cincinnati, Montreal -Agassi) in dvanajst turnirjev Tour ATP.
Nemška zmagovalca svetovnega prvenstva v Frankfurtu Boris Becker (1992) in Michael Stich (1993) sta po treh letih izmeničnega nenastopanja (Beckerja ni bilo leta 1993, Sti-cha pa leta 1992 in lani, ko je bil v Frankfurtu rezerva) v različnih položajih. Becker je zdaj na četrtem mestu lestvice ATP in je poškodovan, Stich pa na enajstem mestu in po usodnem porazu v polfinalu Davisovega pokala proti Rusu Cesnokovu, ko je zapravil deset zaključnih žogic, tudi v psihični krizi. Ob zelo nestabilni formi Kafelj-nikova - čeprav ima bogato zalogo točk - in zdravstevnih težavah Ivaniševiča, ki so ga od US Opna naprej zdelovale poškodbe in prehladi, se bo tudi Becker bržkone uvrstil v Frankfurt. Podobno bi lahko po nedeljski zmagi v Tokiu napove-
dali za Michaela Changa. Za ostala mesta se bodo potegovali Ivaniševič, ki ni obranil lanske zmage v Tokiu, brani pa še finale Stockholma in polfinale Dunaja, Bruguera, ki je v slabi formi, Courier, ki je zmagal v Baslu in brani majhno število točk, Enqvist, ki po porazu v drugem krogu US Opna še ni našel prave samozavesti, Stich, ki ga bo Frankfurt motiviral, medtem ko pripravljenost Krajička, Rosseta in Ferreire tako niha, da bi jih le stežka uvrščali v najožji krog morebitnih favoritov.
Medtem ko igralci lovijo točke, ki jih potrebujejo za uvrstitev v Frankfurt, je ATP dosegel pomembno soglasje s turnirji za Grand Siam. Večletni dogovor o novi razdelitvi točk ATP temelji na višini nagradnega sklada posameznega turnirja - turnirji Grand Siam, ki navadno ponujajo vsaj dvakrat višji nagradni sklad kot turnirji »Super 9«, bodo odslej tudi točkov-
no dvakrat bogatejši. Posebne bonus točke bodo podvojene v vseh dvobojih, ki se igrajo na tri dobljene nize, kar pomeni, da bo novo pravilo veljalo za vse dvoboje na turnirjih za Grand Siam in v finalih turnirjev »Super 9«, kjer se igra na tri dobljene nize. Ce za primerjavo vzamemo nagradni sklad, kakršnega bodo prihodnje leto ponudili turnirji za Grand Siam in turnirji »Super 9«, ugotovimo, da bo igralec za zmago na turnirju »Super 9« dobil 500 točk ATP, za zmago na turnirju za Grand Siam pa 1000 točk ATP.
»Prepričani smo, da bo dogovor pozitivno vplival na razvoj tenisa. Dogovor je rezultat sodelovanja ATP Toura in turnirjev Grand Siam v preteklih letih,« je zatrdil Mark Miles, izvršilni direktor ATP Toura. »Grand Siam in turnirji »Super 9« so elitni dogodki v moškem tenisu, zato smo prepričani, da zaslužijo posebno priznanje in razlikovanje.« Jaka Lucu
NOVICE
Campos umri v bolnišnici
PARIZ - Brazilski voznik Marco Campos, voznik formule 3000 je umrl v eni od pariških bolnišnic, za posledicami poškodb. Do nesreče je prišlo, ko se je komaj devetnajstletni Campos v zadnjem krogu dirkališča Magny Cours blizu Neversa z dirkalnikom lola cosvvorth zadel v Italijana Thomasa Bia-gija v Renayrdu. Camposovo vozilo je odbilo in ga po stezi nekajkrat obrnilo okrog osi. Takoj ko so ga spravili iz avtomobila, so ga odpeljah v pariško bolnišnico, kjer so zdravniki odkrili hude poškodbe glave.To je bila prva sezona mladega Brazilca v for-muli 3000, pred tem pa se je odlikoval z uspešnimi nastopi v kartingu, kjer je postal vseameriški prvak. Bil je tudi evropski prvak posebne evropske serije formule opel.
Bebeto na Japonskem?
TOKIO - Brazilski nogometni zvezdnik Bebeto se je očitno odločil, da bo prihodnje leto igral na Japonskem. Ime kluba in vsota, ki naj bi jo Bebeto dobil, še nista znana. V športnih časnikih je bilo največkrat omenjeno moštvo Verdy Kavvasaki, vse govorice pa je predsednik kluba zanikal z razlago, da je do prihodnje sezone še daleč in da se o novih okrepitvah še ne pogovarjajo. Enaintridesetletni Brazilec igra zdaj v prvi španski ligi, kjer brani barve De-portiva La Corune.
Jeannie Longa napoveduje nov rekord v vožnji na eno uro
BOGOTA - Francoska kolesarka Jeannie Longo je sporočila, da bo danes na velodromu v Bogoti skušala popraviti svetovni rekord v vožnji na eno uro. Sedanja lastnica svetovnega rekorda je s 47, 411 kilometra Britanka Vvonne McGregor. Longo-va ima sedemintrideset let, toda pri kolesarskem udejstvovanju ji ni kos nobena mladenka. Na svetovnem prvenstvu je v kronometra in cestni vožnji prepričljivo osvojila prvo mesto. Longova je prepričana, da ji rekord ne more uiti iz rok. Takoj po neuspešnem poskusu Induraina je sedla na kolo in cel dan trenirala in popravljala še zadnje tehnične pomanjkljivosti. Francozinja še ni povedala, kdaj bo skušala popraviti svetovni rekord, ve le, da bo to zgodaj zjutraj po kolumbijskem času oziroma bhzu 12. ure po srednjeevropskem času. Cas Starta bo odvisen predvsem od vremenskih razmer, saj je prav zdaj vreme v Kolumbiji zelo muhasto.
Brazilski zvezdnik Juninho prispel v Anglijo
MIDDLESBROUGH - Angleži so vendarle dočakali prihod brazilskega zvezdnika Juninha, ki je s posebnim letalom prispel iz Sao Paola na londonsko letališče Heathrovv. Juninha bodo uradno predstavili na štadionu v Middlesbroughu, istoimenski klub pa je moral za igralca odšteti kar 7, 5 milijona dolarjev. Vodstvo kluba pričakuje poln štadion, najeli pa so tudi petdesetčlanski ansambel, ki bo igral izključno brazilsko glasbo, v želji, da se bo Juninho počutil kot doma. Po prihodu na londonsko letališče je brazilski nogometaš dejal, da si predvsem želi dobro nastopiti za novi klub in velikokrat zadeti nasprotnikovo mrežo. Juninha mnogi pojmujejo za naslednika legendarnega Peleja, nekateri pa menijo, da ga bo po priljubljenosti celo presegel. V moštvu Middlesbrougha bo Juninho prvič igral predvidoma 28. oktobra, ko se bo klub igral proti slovitemu klubu Manchester United.
Živahno med obroči ekip lige NBA
NEW YORK - Pred začetkom sezone v poklicni ameriški košarkarski ligi NBA, ki se bo začela 3. novembra, so ekipe v zadnjih dneh igrale prijateljska ekshibicijska srečanja. Prvak Houston je po podaljških klonil proti Atlanti s 106:107, okrepljeni Chicago je premagal Indiano s 114:105. Izidi: Chicago - Indiana 114:105, Denver - Atlanta 113:105, Cleveland - Boston 130:94, Miami - Dallas 115:88, Toronto - Philadelphia 120:105, Minnesota -Milvvaukee 106:98, Charlotte - San Antonio 115:109, Seattle - Lakers 105:103, New Jersey -Phoenbc 110:98, Orlando - Detroit 100:96, San Antonio - Golden State 112:88, LA Clippers - Sacra-mento 120:74, Atlanta - Houston 107:106 .
Brazilija prva, Italija šesta, Slovenija napredovala za 8 mesi
ZURICH - Na vrhu lestvice najboljših nogometnih reprezentanc sveta ni prišlo do sprememb. Se vedno prepričljivo.vodi Brazilija pred Španijo, Nemčijo in Norveško. Prva sprememba je na petem mestu, kjer je zdaj Rusija, ki je bila prej na osmem mestu. Svetovni podprvak, reprezentanca Italije, ki s Slovenijo tekmuje v četrti kvalifikacijski skupini za uvrstitev na evropsko prvenstvo, je nazadovala za eno mesto in je zdaj na šestem mestu. Dragi člani četrte skupine zavzemajo naslednja mesta: Litva 43., Hrvaška 45., Ukrajina 67. in Estonija 124. Slovenska nogometna reprezentanca je uvrščena na 73. mestu. V primerjavi z zadnjim mescem se je povzpela za osem mest. Najnovejša lestvica: 1. Bra-zilija 68,19 točke, 2. Španija 60, 53, 3. Nemčija 60, 50,4. Norveška 58, 46, 5. Rusija 57, 67, 6. Italija 57, 51, 7. Argentina 57, 21, 8. Danska 57, 12, 9. Švica 56, 29,10. Mehika 55, 61...73. Slovenija 29, 60.
rNOGOMET / LIGA PRVAKOV
NOGOMET / PRVE TEKME OSMINE FINALA POKALA EVROPSKE NOGOMETNE ZVEZE
Tudi Rangersi ne bi smeli prekiniti uspešne serije Juventusa
V Evropski ligi prvakov bodo danes na sporedu tekme tretjega kola. Ce ne bo prišlo do večjih presenečenj, bi morala Juventus in Ajax nadaljevati serijo zmag. Srečanje med Juventusom in Glasgovv Rangersom se bo začelo ob 20.30, neposredni prenos pa bo na Canale 5.
DANAŠNJI SPORED
SKUPINA A: Nantes - Aalborg, Porto - Panathinaikos; vrstni red: Porto 4, Panathinaikos 3, Nantes 1; Aalborg 0
SKUPINA B: Legija - Blackbum, Rosenborg - Spartak; vrstni red: Spartak 6, Legija in Rosenborg 3, Blackbum 0.
SKUPINA C: Bomssia D. - Steaua, Juventus - Glasgovv Rangers; vrstni red: Juventus 6, Steaua 3, Glasgovv Rangers in Bomssia 1.
SKUPINA D: Ajax - Grasshopper, Real Madrid - Fe-rencvaros; vrstni red: Ajax 6, Real Madrid in Ferencvaros 2, Grasshopper 0.
rjROKOMET / POKAL PRVAKOVh
Principe dobil izredno težkega nasprotnika
TRST - Rokometašem Principa sreCa pri žrebu v pokalu prvakov tokrat ni bila naklonjena. Po lepi zmagi nad nizozemskim prvakom Thrifly Aalsmer se bodo Tržačani v 2. kolu pomerili z madžarskim prvakom Fotex Veszpremom, ki je v 1. kolu z lahkoto premagal luksemburškega prvaka
Ob takem nasprotniku pa postaja vprašljiva uresničitev letošnjega cilja v pokalu prvakov, to je uvrstitev v Četrtfinale. Madžari so namreC ena najboljših evropskih ekip. Prva tekma bo 11. ali 12. novembra v Trstu, povratno srečanje pa teden dni kasneje v Veszpremu.
Obvestila
SMUČARSKI KLUB DEVIN
priredi tečaj za otroke na plastični stezi v Nabrežini. Začeli bomo v torek, 24. t.m., ob 17. uri. Prijave in informacije na tel. 220423 ob večernih urah. Pohitite!
SD KONTO VEL
obvešča, da poteka otroška telovadba (za otroke vrtcev in 1. ter 2. razreda OS) v telovadnici na Kontovelu ob torkih in četrtkih od 15.45 do 16.45.
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA SZ BOR obvešča stare in nove člane, da bodo treningi ob ponedeljkih in četrtkih od 15.30 do 17. ure. Vabljeni so začetniki in stari igralci. Po potrebi je zagotovljen prevoz. Za informacije pokličite v tajništvo štadiona 1. maj (tel. 51377) od 8.30 do 13.00 in od 14.00 do 20.00.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR
sporoča, da se je začela vadba minivolleya na Stadionu
1. maja po sledečem umiku: vsak ponedeljek od 16. 30
do 17.30 in vsako sredo od 16. do 17. ure letniki 88, 89 in
90; od 17.00 do 18.30 letniki 85,86, in 87. Vse informacije
v večernih mah po telefonu 569785 (Nadja) in 814212
(Katja).
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR vabi fante, ki želijo igrati odbojko in so rojeni v letih 82,83, 84, da se prijavijo za trening na tel. št. 814212 (Katja) ali v tajništvu društva, tel. 51377, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.
SK BRDINA, SK DEVIN IN SD MLADINA obveščajo, da bodo potekali skupni suhi treningi za tekmovalce v telovadnici v Nabrežini vsak petek od 17.30 do 19. ure. Prosimo za točnost in stalno prisotnost.
NOGOMETNI KLUB BOR
prireja telovadbo za osnovnošolske otroke v Borovem športnem centru (Vrdelska cesta 7) pod vodstvom prof Paola Tognettija ob ponedeljkih od 15.00 do 16.30 in ob sredah od 14.30 do 16.00. Za informacije telefonirati na št. 369626/369484 od ponedeljka do petka od 18. do 19.
SMUČARSKI ODSEK SPDT
prireja od 26.12.1995 do 1.1.1996 zimovanje v Auronzu. Za prijave in informacije o zimovanju in ostalih smučarskih dejavnostih interesenti lahko pokličejo Valentino Fachin (tel. št. 571327) ali Marka Prešla (tel. št. 425105) ob uri kosila.
SZ BOR
obvešča, da bo na Stadionu 1. maja vsak dan (dopoldne ali zvečer) rekreacijska telovadba za različne starostne skupine. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo v uradu SZ Bor po telefonu 51377 do konca oktobra.
SK KRAS - Odsek za otroško telovadbo prireja tudi letos popoldansko telovadbo za otroke, Id obiskujejo vrtec ter 1. in 2. razred osnovne šole. Telovadba se odvija v športno-kultumem centra v Zgoniku vsak petek od 16.30 do 17.30.
Milan in Roma že v četrtfinalu? Sprejemljiv poraz Lazia v Lyonu
Capellovi varovanci so v Strasbourgu slavili z golom Simonejo v 79. minuti Visoko zmago Rome z Aalstom - Tudi Lozio (1:2) s precejšnjimi možnostmi
STRASBOURG-Trije italijanski predstavniki v pokalu Uefa lahko z optimizmom čakajo na povratne tekme osmine finala. Seveda so najbolj zadovoljni v tabora Milana in Rome, ki sta si z zmagama (Roma z visoko doma, Milan z minimalno v gosteh) skoraj gotovo že zagotovila uvrstitev med osmerico, pa tudi pri Laziu kljub porazu v Lyonu ne morejo biti nezadovoljni, saj jim doseženi gol v gosteh -pa tudi nasprotnik ni najmočnejši - daje povsem realne možnosti za uvrstitev naprej.
Milan se je do zmage
dokopal 11 minut pred koncem, potem ko je Simone spretno izkoristil VVeahovo podajo s peto po hitrem protinapadu. Uspeh Milana je zaslužen, čeprav je imel Strasbourg več od igre in še posebej v drugem polčasu nekaj zelo lepih priložnosti. Toda v nogometu štejejo gob in ne priložnosti, pri tem pa je bil Milan uspešnejši.
Povejmo še, da je Simone v drugem delu igral poškodovan, saj si je pri enem od »zračnih« dvobojev po vsej verjetnosti zlomil nos.
Navijači Rome so se včeraj dvakrat veselili. Najprej zaradi visoke zmage svojih
Jurgen Klinsmann (na sliki AP skupaj s Herzogom) je sinoči dosegel oba gola za Bayern proti Raith Roversu
ljubljencev, kj so kar s 4:0 premagah goste iz belgijskega Aalsta, veseli pa so bili tudi zato, ker je Lazio izgubil v Lyonu z 1:2. To drago veselje seveda ni najbolj športno, toda očitno je rek »Naj sosedu crkne tudi koza« precej razširjen. Izid samega srečanja v Rimu ni bil niti za trenutek vprašljiv. Domačini so namreč že v 6. minuti prebili obrambni zid gostov, ko je Vanderhaeghe po strelu Moriera spremenil smer žogi in prevaral svojega vratarja Van Stenbergha, ki je bil brez moči. V nadaljevanju prvega dela je imela Roma še nekaj priložnosti, ki pa jih ni izkoristila. K povečanju vodstva pa so Maz-zonejevim varovancem spet pomagah gostje sami z drugim avtogolom, ki ga je tokrat dosegel Van der Hoom. Gledalci na olimpijaskem štadionu so morali tako čakati do 69. minute, da so videli »pravi« gol Rome. Strelec je bil Balbo, končni izid pa je v 76. minuti zaokrožil komaj 19-letni Totti. Roma je tako dejansko že v četrtfinalu, saj je malo verjetno, da bi Aalst na domačem igrišču lahko nadoknadil tako visok zaostanek.
Manj sreče je imel Rombi mestni rival Lazio, ki je moral po 90. minutah boja priznati premoč domačega Lyo-na, ki je v drugem polčasu izkoristil igralca več (zaradi dvomljivega prekrška nad Giulyjem je bil v 46. minuti izključen Chamot) in slavil z golom Deplace, kijev mrežo preusmeril strel Assadouria-na.
Strasbourg - Milan 0:1 (0:0)
Strelec: Simone v 79. minuti
STRASBOURG: Vencel, Rashke, Dacourt (od 72. min. Pouliquen), Regis, Le-boeuf, Garde, Keller, Sauzee Djetou, Mostovoj, Zitelli.
MILAN: lelpo, Panucci,
Izidi prvih tekem osmine finala
Auxerre -(Fra) - Nottingham Forest (Ang) 0:1 Barcelona (špa) - Guirnaraes (Pori)	3:0
Roma (Ita) - Aalst (Bel)	4:0
Lugano (Svi) - Slavija Praga (Ceš)	1:2
Cemomerec (Ukr) - Lens (Fra)	0:0
Brondby (Dan) - Liverpool (Ang)	0:0
Werder Bremen (Nem) - Dinamo Minsk (Blr) 5:0 Strasbourg (Fra) - Milan (Ita)	0:1
Benfica (Poit) - Roda Kerkrade (Niz)	1:0
Sparta Praga (Ceš) - Zimbru Kišinjev (Mol)	4:3
Bordearoc (Fra) - Rotor Volgograd (Rus)	2:1
Leeds United (Ang) - PSV Eindhoven (Niz) 3:5 Sevilla (Spa) - Oljmpiakos Pirej (Grč)	1:0
Lyon (Fra) - Lazio (Ita)	2:1
Raith Rovers (Skot) - Bayem Miinchen (Nem) 0:2 Kaiserslautem (Nem) - Real Betis (Spa)	danes
Maldini, Albertini, Costa-curta, Baresi, Eranio, Desail-ly, Weah, Boban (od 83. min. Tassotti), Simone (od 81. min. Di Canio).
Sodnik:	McCluskey
(Škotska); gledalcev 25.000 Lyon - Lazio 2:1 (1:1) Strelci: Deveraux v 14. min., VVinter v 22. min., Deplace v 63. minuti.
LYON: Olmeta, Anselmi-ni (od 50. min. Chavron-dier), Marcelo, Laville, De-guerville, Roy, Deplace, De-veraux, Mamice, Guily, As-sadourian.
LAZIO: Marcheginai, Ne-sta, Favalli, Di Matteo, Ne-gro, Chamot, Espsito (od 46. min. Bergodi), Fuser, Bokšič, VVunter, Casiraghi Sodnik: Markuš Merk (Nem); rdeči karton: Chamot v 46. minuti.
Roma - Aalst 4:0 (1:0) Strelci: Vanderhaeghe v 6. min. (avtogol), Van der Hoom v 51. min. (avtogol), Balbo v 69. min., Totti v 76. min.
ROMA: Cervone, Aldair, Lanna, Cappioli, Petruzzi, Statuto, Moriero, Scarchilli (od 46. min. Annoni), Balbo, Giannini, Branca (od 61. min. Totti).
AALST: Van Stenberghe, Lamberg (od 34. De Meyst),
r NAMIZNI TENIS / V A LIGI ZENSKA EKIPA KRASA CASINO IZGUBILA n
V Castelgofreddu več ni bilo mogoče
Po drugem kolu zadnji Krosov nasprotnik v vodstvu s polnim izkupičkom točk
V drugem krogu ženskega prvoligaškega prvenstva so Krasova dekleta na gostovanju pri Castellani izgubila srečanje z izidom 6:3. Poraz je bil pričakovan, saj šteje Castellana za glavnega favorita za državni ekipni naslov letošnjega prvenstva. Okoli domačinke državne reprezentantke Laure Negrisoli št. 3 na jakostnih lestvicah so v Castelgofreddu zbrali še številko 1 Bulatovo, ki v soboto ni igrala, št. 4 Cristino Semenza, št. 2 med tujkami Kitajko Chen Yun in št. 18 Francesco Avesani. Tej špici italijanskega namiznega tenisa se je pogumno postavila v bran Krasova ekipa. Krasova Kitajka Wang je osvojila dve točki. Proti Negrisolijevi, v prvi tekmi večera, je imela kar nekaj težav, saj je morala namreč z Negri-solijevo odigrati še dodatni set. Drago zmago je prispevala Vanja Milič proti Avesanijevi prav tako v treh nizih. Ana Bersan je bila kot članica prve jakostne skupine spet žrtev sistema igre: srečati se je morala z nasprotnikovo Kitajko in državno reprezentantko. Levičarka Cristina Semenza je bila do naših mlajših predstavnic Katje in Vanje Milič v igri neusmiljena. V srečanju med tujkama je VVangova suvereno opravičila svoje prvo mesto na lestvici tujk in čeprav ne brez težav slavila z 21:13, 22:20. V zadnji tekmi med posamez-
nicami je dobro branila barve Krasa tudi Katja Milič, ki je bila na tem, da doseže četrto točko, kar bi bil maksimum proti favoritu. Toda njeni nasprotnici Avesanijevi je bila sreča res naklonjena. V odločilnem trenutku tretjega seta je kar trikrat zapovrstjo napravila »pardon«. Trener Sonja Milič, ki je bila z igro svojih zadovoljna, je zatem poslala na igrišče dvojico VVang/Vanjo Mitič, ki pa se rti mogla uspešno upirati močnemu nasprotnikovemu para v sestavi Chen/Negrisoh.
Castellana - Kras 6:3
Negrisoli - Wang 1:2 (21:18, 15:21, 19:21), Avesani - Vanja Mitič 1:2 (18:21, 21:19,16:21), Chen Yun -Bersan 2:0 (21:9, 21:8), Semenza -Katja Milič 2:0 (21:16, 21:7), Chen Yun - Wang 0:2 (13:21, 20:22), Semenza - Vanja Milič 2:0 (21:10, 21:11), Negrisoli - Bersan 2:0 (21:13, 21:15), Avesani - Katja Milič 2:1 (16:21, 21:16, 21:13), Chen/Negrisoh - VVang/Vanja Milič 2:0 (21:18, 21:11).
Ostali izidi drugega kroga: Cocca-glio - Fiamma Al Ar Messina 5:5, Fiamma Archimede Messina - TT Angera 5:5, San Marco Verona - Celin Messina 6:2.
Vrstni red po 2. kolu: Castellana 4, Fiamma Al Ar, Angera 3, Coca-glio, San Marco 2, Kras Zgonik,
Fiamma Archimede 1, Celin 0 točk.
REZULTATI KRASOVM
EKIP V OSTALIH LIGAH
ZenskaB liga
Izidi 3. kola: Kras - Cus Sassari 5:0, Juvenes Serevalle San Marino -Edera Forli 3:2; Spori Verein Lana -Flash club Saranthein 1:4, Linus Arezzo počitek
Vrstni red: Kras, Flash club, Juvenes Serevalle, Edera 4, Linus 2, Spori Verein, CUS 0 točk
Moška Cl liga
Izidi 3. kola: Kras - TT Vicenza 3:5, Pellicana Trst - Azzurra Gorica 1:5, Rangers San Rocco Videm -Quartiere 7 Padova 4:5, Cus Videm -Fincantieri Trst 5:2.
Vrstni red: Azzurra 6, TT Vicenza, Ouartiere 7 in Fincantieri 4, Rangers, Cus in Pellicana 2, Kras Zgonik 0.
Zenska Cl liga
Izida 1. kola: Kras - San Giovanni Bassedo 2:3, Chiadino trst - Cus Videm 2:3.
Moška C2 liga
Kras - Sacura Grado 5:4.
Moška C2 under 14
Kras - Sacura Grado 5:0 bb
Zenska C2 liga
Kras A - Trieste Sistiana 5:0; Fincantieri - Kras A 0:5; Kras B - Trieste Sistiana 3:2, Fincantieri - Kras B 5:0; Kras A -Kras B 5:0.	(J.J.)
De Vleeschavvuer, Okpara, Van Riel, Van der Hoom, Meyssen, Temmerman, Van Ankeren, Vanderhaeghe, Paas (od 67. Benali)
Sodnik: Varga (Madžarska)
ODBOJKA
Iti naše šesterke v četrfinalu deželnega pokala
V	četrtfinale deželnega odbojkarskega pokala so se uvrstile tri naše šesterke: obe postavi Clym-pie in združena ekipa Espego. Ostale naše tržaške šesterke so ostale praznih rok, borovcem pa je napredovanje v naslednjo fazo spodletelo zaradi enega seta.
Moška vrsta Clympie se bo jutri v četrtfinalu pomerila z Eltorjem iz San Giovannija al Natiso-ne, s katerim se je dvakrat že pomerila tudi v kvalifikacijah. Isto velja tudi za žensko vrsto tega našega goriškega društva, nasprotnik pa bo v tem primeru Torriana. Espego bo igral proti tržaškemu Prevenireju. Goriška združena mladinska ekipa je v zadnjem kolu prve faze nepričakovano izgubila v Ronkah, a je kljub temu zasedla tretje mesto med drugouvrščenimi šesterkami, kot rečeno, pa je bila le za en set boljša od borovcev, ki so v zadnjem nastopu s 3:0 (15:11, 15:3, 15:9) premagali Nuovo Palla-volo Trieste.
V	četrtfinalu se bodo ekipe med sabo pomerile dvakrat, »final four« za podelitev pokala pa bo po končanih bojih v deželnih ligah.
Četrtfinali pari, moški: Prevenire - Espego (danes ob 20. uri v Trstu), Torriana - Reana del Rojale, Clympia - Eltor San Giovanni (jutri ob 20.30 v Gorici), Buia -Prata; ženske: Torriana -01ympia (jutri ob 20.30 v Gradišču), Virtus - Volley club Monfalcone, ASFJR Čedad, Carfriulana Vivil, Tarcento - Ristorante del Doge Codroipo.
PO NEDELJSKEM KOLU V AMATERSKIH LIGAH
V desetih srečanjih i pet zmag in štirje remiji naših ekip
Samo Primorec je ostal praznih rok
Nedeljsko kolo v amaterskih prvenstvih je bilo zelo pozitivno za slovenske enajsterice. V desetih srečanjih so dosegle pet zmag, od katerih kar tri na tujem. Skupno slavje je pokvaril edino trebenski Primorec, ki je edini izgubil. Tudi položaj na lestvicah je zelo dober, saj so kar štiri naše ekipe na vrhu: Sovodnje, Primorje, Mladost in Kras. Goriški predstavnici v promocijski ligi sta že tretjo nedeljo zapored dosegli enak izkupiček točk. Sovodenjci (ocena 8) so tudi z drugega gostovanja v Trstu odšli s celotnim izkupičkom točk. Prvič so si privoščili San Luigi, tokrat pa Ponziano. Res škoda, da ni še drugih ekip iz Trsta. S to zmago so igralci predsednika Marsona na vrhu lestvice skupaj z Rivignanom in Marane-sejem, s tem pa se tudi avtomatično postavlja vprašanje, če Sovodenjci pripravljajo novo presenečenje ob koncu prvenstva. Standrežci (8) , ki so trenutno na 4. mestu, so proti Tor-viscosi izgubljali 1:0, v prvih osmih minutah drugega polčasa pa so dosegli kar tri zadetke in tako spravili na kolena nasprotnika.
V	prvi amaterski ligi je položaj slovenskih ekip razveseljujoč. Primorje je na prvem mestu, Vesna na četrtem in Zarja na šestem. Prosečani (8) so proti Cividaleseju dosegli tretjo prvenstveno zmago (prvo v gosteh) in delijo tako prvo mesto z Basaldello in Unionom 91. Basaldella je na domačih tleh igrala neodločeno z Vesno (7/8) , potem ko so Križani že vodili 2:0. Po dveh zaporednih porazih so Bazovci (6/7) spet okusili zmago, vendar tudi tokrat prikazana igra ni bila navdušujoča. Odsotnost Ispira na sredini igrišča je vidna, zato upajmo, da bo čim hitreje okreval.
V	drugi amaterski ligi so Trebend (4) doživeli nov polom, čeprav so prišli v vodstvo že v prvi minuti. Prihodnjo nedeljo pa jih čaka gostovanje proti prvouvrščenemu Comu.
V	obeh skupinah tretje amaterske lige sta dva naša predstavnika na vrhu, in sicer v skupini F Mladost in v skupini G Kras. Doberdoba (7+) so z zadetkom Sittaja odpravili Villo. Kras (6/7) pa se je moral proti Roma-
ni zadovoljiti z remijem. Končno so se prebudili gajevd (8) , ki so zmagali s 3:0 proti Montebellu Don Boscu, prvo prvenstveno točko pa so dosegli Dolinčani (6/7) , ki so pokazali tudi lep napredek v igri. Breg je bil tokrat prost.
Statistični podatki
Odigrane tekme: 10, osvojene točke 19 (5 zmag, 4 remiji in 1 poraz) r dani zadetki: 17, prejeti zadetki: 10; 11-me-trovke: v korist 0, proti: 2, od katerih ena realizirana; izključeni: nihče.
V prihodnjem kolu bosta kar dva derbija: Primorje - Zarja in Kras -Gaja. Zanimivo pa bo tudi na tekmah Sovodnje - Staranzano, Corno - Primorec in Venus - Breg.
Igralec tedna: Kritika izpred tedna dni je pozitivno vplivala na Corrada Pescatorija (Primorje), ki je v nedeljo dosegel dva zadetka. Upajmo, da v nadaljevanju Pescatori ne bo potreboval spodbud.
Razočaranje: 8 prejetih zadetkov v dveh domačih srečanjih, to je negativni rekord Trebencev. Ali so igralci Primorca že pozabili kako so lani trepetali do sredine junija? Morda. Vendar smo prepričani, da navijači lanskega prvenstva še niso pozabili in bodo zato zahtevali od igralcev bolj vesele nedelje.
Zanimivost: Sovodnje, Primorje, Zarja in Vesna so na vseh dosedanjih tekmah vsaj enkrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Vse štiri ekipe pa se morajo zahvaliti tudi nasprotnikom, ki so vsi po enkrat z avtogolom olajšali delo napadalcem naših ekip. Najboljši imata Sovodnje in Vesna, ki sta doslej devetkrat zatresla nasprotnikovo mrežo. Juventina in Zarja imata zanimive statistične podatke. Standrežci so namreč na dveh gostovanjih dvakrat zmagali, doma pa dvakrat remizirali, Zarjani pa so dvakrat zmagali in dvakrat izgubili.
Postava tedna
Babich (Primorje), Černič (Sovodnje), Ferluga (Zarja), Škabar (Primorje), Hmeljak (Sovodnje), Kalc (Gaja), Devetak (Juventina), Vrše (Gaja), Pescatori (Primorje), Scala (Vesna), Sitta (Mladost).
E.B.
NARAŠČAJNIKI / POKRAJINSKO PRVENSTVO
Ekipi Zarje Adriaimpex in Sovodenj uspešni
Bazoviško moštvo je doma z 2:0 premagalo Domio Sovodenjci so izbojevali tesno zmago vStarancanu
Zarja Adriaimpex - Domio 2:0 (0:0)
STRELCA: Šušteršič, Ostrouška.
ZARJA: Babuder, Miliani, Buka-vec, Jan Gregori, Križmančič, Zoma-da (lozza), Manzin, Kariš, Gurman, Semec (Šušteršič), (Damjan Gregori), Ostrouška, 12. Damjan Gregori, 16. Ota.
Zarjani so se za poraz v prejšnjem kolu oddolžili in so v tem kolu gladko odpravili ekipo Domia. Predvsem je bilo pomembno, da so pokazah dobro nogometno predstavo in to v drugem polčasu, ko so dah tudi oba zadetka in ko je po dvomesečni odsotnosti stopil na igrišče Šušteršič, je bilo takoj v kazenskem prostoru gostov vse bolj nevarno. Smola pa mu je spet zagodla, saj je moral po pičlih desetih minutah zaradi bolečin z igrišča. Zarjanom je bilo jasno, da jim tokrat zmaga res ne more uiti, saj so z napadalno igro spravljah goste v resne težave, toda na podvojitev je bilo treba počakati prav do zadnje minute srečanja, ko je Ostrouška
spravil rezultat na varno in tekme je bilo z drugim golom tudi konec, (d.gr.)
IZIDI 4. KOLA: Costalunga - Mug-gia A 0:2, Portuale - San Sergio 0:4, Opicina - S ant’ Andrea 2:0, Zarja Adriaimpex - Domio 2:0, Chiarbola -Olimpia 0:2, Montebello - C.G.S. 2:0, počivala Muggia B.
VRSTNI RED: Olimpia 12, Muggia A, Zarja Adriaimpex in Opicina 9, Montebeho, Costalunga in Sant’ Andrea 6, San Sergio 4, Chiarbola in Portuale 3, Muggia B 2, Domio 1, C.G.S. 0.
PRIHODNJE KOLO: Sant’ Andrea - Zarja Adriaimpex.
NA GORIŠKEM
Staranzano - Sovodnje 0:1 (0:0)
STRELEC: Florenin.
SOVODNJE: D. Devetak, Peteani (Koršič), Moro, Miklus (Figelj), Gorjan, Jarc, M. Devetak, Jelen, Cotič (Piras), Florenin (Marušič), Ferletič.
Sovodenjci so v prvem polčasu igrah s podcenjevalnim odnosom do nasprotnika in so tako tudi zamudili
več priložnosti za gol. V nadaljevanju so že v 5. minuti povedli z Markom Floreninom in nato tudi nerodno zapravili vsaj 3-4 priložnosti za zadetek.
Gostitelji so silovito reagirah in Sovodenjci so, čeprav utrujeni, uspešno odbijali vse napade in tudi obdržali tesno vodstvo do konca srečanja.
Proti koncu tekme je postala igra vse bolj živčna, saj so domači nogometaši v preveliki želji, da bi stanje izenačih, igrah precej grobo. Marušič je po prekršku domačega branilca reagiral, tako da ga je sodnik izključil.
IZIDI 4. KOLA: Como - Aris San Polo 0:5, Capriva - Isonzo Turjak 2:0, Staranzano - Sovodnje 0:1, Gradese -Real Isonzo n.d.. Ludnico - Pro Ro-mans 1:1, Mossa - Natisone 8:2.
VRSTNI RED: Capriva 12, Mossa 10, Aris San Polo 8, Sovodnje 7, Ludnico 5, Pro Romans, Natisone 4, Real Isonzo, Staranzano 3, Gradese 2, Como, Isonzo 0.
PRIHODNJE KOLO: Sovodnje -Gradese.
NAJMLAJŠI / POKRAJINSKO PRVENSTVO
Združena ekipa Gaje na vrhu lestvice
V tem kolu je zanesljivo premagala Chiarbolo - Sovodenjci igrali neodločeno
NA TRŽAŠKEM
Gaja - Chiarbola 2:0 (1:0)
STRELCA: Martini in Cemjava.
GAJA: Hrovatin, Zomada, Kapun, Škabar, Batič, Pri-mosi, Martini (Brce), Cemjava, Giraldi (Guštin), Longo (Tul), Strajn (Grgič).
Združena ekipa Gaje je tokrat brez težav premagala skromno ekipo Chiarbole, ki ni niti enkrat ogrozila Hrovatinovih vrat. To je že tretja zaporedna zmaga naših fantov, ki tako z 9 točkami vodijo na lestvici. Naši nogometaši so zlasti zadovoljili v drugem polčasu, ko so si ustvariti veliko število priložnosti za zadetek.
Naj omenimo, da se je tekma na bazoviškem igrišču odvijala z enourno zamudo, ker sodnika ni bilo pravočasno na igrišče, (d. gr.)
IZIDI 3. KOLA: C.G.S. - San Luigi 0:4, Esperia - Costalunga 2:0, Domio - Opicina 0:4, Gaja - Chiarbola 2:0, Olimpia - Montebeho 4:1, Kras - Muggia 4:0.
VRSTNI RED: Gaja, Esperia in Olimpia 9, San Luigi, Costalunga in Opicina 6, Chiarbola, Montebeho in Kras 3, C.G.S., Domio in Muggia 0.
PRIHODNJE KOLO:Opicina - Gaja,
NA GORIŠKEM Audax - Sovodnje 2:2 (0:1)
STRELCA ZA SOVODNJE: Mauri, Zanier (Um) SOVODNJE: Gergolet, Assi (Simšič), Cotič, R. Tomšič, Figelj, Bagon, S. Tomšič, Piras (Todde), Mauri, Pavšič, Zanier.
je ves čas napadala m v 20. mm. mdr pr Maurijem. V drugem polčasu je Audax izenačil po napaki sovodenjske obrambe. Po izenačenjuje igra je postala ostrejša. Sodnik je pet minut pred koncem dosodil 11-metrovko za Audax, Id je tako prevzel vodstvo. Toda dve minuti pred koncem srečanja so Sovodnje stanje izenačiti iz 11-metrovke. (Aljoša Pavšič)
IZIDI 4. KOLA: Como - Aris San Polo 0:5, Fincantieri - Pro Romans 0:3, Audax - Sovodnje 2:2, Ronchi - San-rocdrese 3:1, Staranzano - Gradese 5:0, Isontina - Luci-nico 7:0.
VRSTNI RED: Isontina 12, Sovodnje 10, Staranzano 9, Audax S. Anna 8, Aris San Polo, Pro Romans 6, Ronchi 5, Ludnico, Gradese 4, Como, Fincantieri 0.
PRIHODNJE KOLO: Sovodnje - Ronchi.
MLADINCI / POKRAJINSKO IN DEŽELNO PRVENSTVO
ZAČETNIKI / POKRAJINSKO PRVENSTVO
Sovodnje in Primorje zasluženo zmagala štandreška Juventina ostala praznih rok
Standrežci so prejeli kar 6 golov, toda igrali so brez standardnega in rezervenga vratarja
Prosečani zanesljivo odpravili Ponziano Visok poraz Mladosti
Proseška ekipa na vrhu razpredelnice
POKRAJINSKO PRVENSTVO
NA GORIŠKEM
Sovodnje - Pieris 3:1 (2:1)
STRELCI ZA SOVODNJE: D. Tomšič, Gomišček iz enajstmetrovke, Peric.
SOVODNJE: Tommasi, Peteani, Peric, Fajt, Gomišček, Pisk, M. Devetak (Marušič), Tecomelli, D. Tomšič, Florenin (Figelj), D. Devetak.
Naši nogometaši so začeti precej lagodno in tudi nerodno prejeli gol. Naposled so se le predramiti, prevzeli pobudo in izenačiti z le-Phn Tomšičevem prostim strelom 2 dokajšnje razdalje. Gostitelji so še naprej napadati in tudi zasluženo Povedli z Gomiščkom, ki je uspešno izvedel enajstmetrovko.
Sovodnje so tudi v drugem polčasu imele pobudo v rokah, dosegle še tretji zadetek in tudi povsem zasluženo zmagale.
NA TRŽAŠKEM
Primorje - Costalunga 2:1 (1:0)
STRELEC ZA PRIMORJE: Kuk v 39. in 90. min.
PRIMORJE: Murri, Ferfolja,
Lukša, Braini, Guštin (od 46. min. Ostrouška), Kuk, Ban, Zangari, Turk, Emili, Lipovec.
Končno so naši igralci dosegli prvo zmago v letošnjem prvenstvu. Prosečani niso povsem zadovoljiti, občasno pa so pokazati dobro igra in imeti tudi nekoliko sreče.
V	prvem delu so kot običajno začeti slabo in samo vratnica jih je rešila pred gotovim golom. V 39. minuti so »rdečemmeni« povedli. Prvi zadetek prvenstva je dosegel Kuk neposredno iz prostega strela.
V	nadaljevanju so gostje po štirih minutah izenačiti z zelo lepim strelom iz razdalje, ki je presenetil novega vratarja Murrija. Le-ta pa se je nato oddolžil z dvema prisebnima posegoma na žogo. Vsi so pričakovati, da se bo tekma končala z neodločenim izidom, Kuk pa je z odličnim strelom s 25 metrov premagal nasprotnikovega vratarja.
Za to prvo zmago je treba pohvaliti vso ekipo, predvsem pa novinca Murrija in Lipovca ter Kuka in Brainija. (Gorazd)
IZIDI 3. KOLA: Zaule - Vesna
3:2, Edile Adriatica - Montebello DB 2:0, Domio - Sistiana 6:0, Sant’ Andrea - Olimpia 2:2, Primorje -Costalunga 2:1, Chiarbola - Muggia 1:2, Opicina - Portuale 2:0.
VRSTNI RED: Domio, Muggia in Opicina 9, Portuale 6, Zaule in Edile Adriatica 5, Vesna in Primorje 3, Sistiana, Olimpia in Sant’ Andrea 2, Montebello in Costalunga 1, Chiarbola 0.
PRIHODNJE KOLO: Muggia -Opicina, Costalunga - Chiarbola, Olimpia - Primorje, Sistiana - Sant’ Andrea, Montebello - Domio, Vesna - Edile Adriatica, Portuale -Zaule.
DEŽELNO PRVENSTVO
San Sergio - Juventina 6:2 (3:1)
STRELCA ZA JUVENTINO: Gambino in Serem.
JUVENTINA: D. Trampuš, Izzo, Pibiri, G. Trampuš, Serem, Milotti, Romano, Gallo, Macuzzi, Ballaben, Gambino.
Standreško moštvo je nastopilo brez standardnega in rezvervnega vratarja, tako da je pod silo razmer moral s številko 1 na igrišče Danie-
le Trampuš, ki sicer igra v vezni liniji. Vseeno pa Juventina tako visokega poraza ni zaslužila. Stan-dreška ekipa je celo prva povedla z Gambinom, nato pa so gostitelji reagirali in trikrat premagati Juven-tininega »priložnostnega vratarja« Trampuša.
Tudi v drugem polčasu je Juventina imela precej priložnosti za gol, dosegla pa je le en zadetek s Scre-mom, gostitelji so dati še tri gole in visok poraz je bil tu.
IZIDI 4. KOLA: Cormonese -Aquileia 4:0, Gradese - Itala San marco 1:3, Mossa - Staranzano 0:3, Pro Gorizia - Ronchi 1:3, San Can-zian - Sangioigina 3:2, San Luigi -Ponziana 1:3, San Sergio - Juventina 6:2.
VRSTNI RED: Ronchi 13, Pro Gorizia 12, Ponziana in San Sergio 11, Juventina, Itala San Marco in San Canzian 9, San Luigi Vivai busa 7, Sangiorgina in Cormonese 6, Staranzano 4, Aquileia, Mossa in Gradese 1.
PRIHODNJE KOLO: Juventina -Cormonese.
NA TRŽAŠKEM
Primorje Telita! - Ponziana 4:1 (3:0)
STRELCI ZA PRIMORJE: pavletič 2, Furlan iz enajstmetrovke, Merlak.
PRIMORJE: Furlan, Pilat (Stoka), V. Križmančič, I. Križmančič, Milič (Gregori), Kante, Canter (Privileggi), Švara, Merlak, Pavletič, Strajn (Lonzar).
Po prijetni tekmi je proseška ekipa povsem zasluženo premagala Ponziano, ki je imela v svoji sredi kar 8 igralcev bivše Trie-stine. Naše moštvo je stalno imelo pobudo v svojih rokah in že v prvem polčasu dosegla bi zadetke. Primorjaši so v drugem delu dosegli še en gol in s tem tudi visoko zmago.
IZIDI 2. KOLA: Primorje Telita! - Ponziana A 4:1, Sant’ Andrea - Muggia 3:2, Fani Olimpia - Domio 1:1, Portuale - San Sergio 2:0, Costalunga - San Giovanni 1:0, počival San Luigi A.
VRSTNI RED: Primorje Telita! 6, Sant’ Andrea in Portuale 4, San Luigi, Costalunga in San Sergio 3, Domio 2, San Giovanni in Fani Olimpia 1, Muggia in Ponziana 0.
PRIHODNJE KOLO: počiva Primorje Telital.
NA GORIŠKEM
Mladost - San Sergio 0:14 (0:6)
MLADOST: Francescotto, Semolič, M. Roner, Spacal, Vižintin, Zorzit, Cemic, Stjepanovič, Pasalič, Lavrenčič, B. Roner.
Doberdobsko moštvo je nastopilo z zelo okrnjeno postavo in tako je bil proti premočnemu nasprotniku visok poraz neizbežen.
IZIDI 4. KOLA: Fincantieri - Pieris 5:0, Mladost - S. Sergio 0:14, S. Canzian B - Staranzano 0:3, S. Canzian A - Aris 3:1, Sistiana - Gradese 0:3, Real Isonzo - Ronchi, prost Monfalcone.
VRSTNI RED: Ronchi, Fincantieri, Staranzano, San Sergio 9, Gradese 6, Monfalcone 5, Real Isonzo, San Canzian 4, Aris San Polo 2, Mladost in San Canzian B 1, Pieris in Sistiana 0.
PRIHODNJE KOLO: Pieris - Mladost
ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO
Sreda, 18. oktobra 1995
/ \
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3.- 20.4: Današnji dan vam bo v zadovoljstvo, saj boste pridobili nekaj pravih prijateljev. Presenetljivost naključnih sreCanj bo vsebovala toliko soh. da si boste zaželeli še takih dni.
BIK 21.4-20,5.: Popadla vas bo avanturistična mrzlica, saj boste opazili, da se je za vas ogrela oseba, ki že dolgo vznemirja vaše srce. Ne obotavljajte se, Cim prej v težko pričakovani objem!
DVOJČKA 21.5. > 21.6.: Nabralo se vam bo toliko dela, da ga ne boste zmogli sami. Ozrite se naokoli, pa boste našli precej ljudi, M so vam pripravljeni pomagati; baje prav v nesreči spoznaš prijatelja.
RAK 22.6.- 22.7.: Zapletli se boste v simpatično godljo, iz katae ne bo videti izhoda. Naj se vam nikar preveč ne mudi; sredi zapletenih štren se lahko med drugim naučite tudi marsikaj koristnega.

IEV 23.7. - 23.8.: Znova se vas bo lotil nemir. Dozdevalo se vam bo, da vam nekaj manjka Pokukajte vase, pa boste odkrili, da imate v resnici nečesa preveč. Česa? Sam Bog ve; in naj vam Cim prej pove!
DEVICA 24 8. - 22.9.: Imeli boste občutek, da je vse na svojem mestu. Dogajanje v okolici bo trdilo drugače. Sprijaznili se boste z dejstvom, da ste na svojem mestu vsaj vi Krasno, kaj bi še želeh vec?
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Skušnjavi se ne boste odrekli kar tako. Prepustih se boste svoji domišljiji in pretuhtaii vse možnosti. Naposled boste našH tisto, ki bo združila sanje z realnostjo. Dobro jutro!
ŠKORPIJON 23.10.- 22.11V želji po otiplji-
vejšem zaslužku boste vneto razmišljah o razpoložljivih možnostih. Ne nasedajte navideznim okvirjem, zunaj vas čaka še veliko novih poti; podvizajte se!
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Delo vam bo zasmrdela Me presenetljivega, saj imate pred sabo pomembnejša doživetja. Prisluhnite utripu svojega srca in najdite ritem, po katerem bo lahko zaplesala izbrana oseba.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Vse vam bo jasno. Uživah boste v občutju skrajne genialnosti, doHer vas naposled ne bo nekaj zmotilo. Kamorkoli boste predah, pred vami 1» brnela presneta budilka.
VODNAR 21.1.-19. 2.: Medtem ko vam bodo šh nadrejeni na živce, se vam bodo podrejeni smilili Nikar ne pozabite nase; najdite svoje mesto, pa se vam ne bo več treba obremenjevati s položajem dragih.
RIBI 20.2. - 20.3.; ZnasH se boste pred težavo, ki je ne boste zmogli premagati sami Ne sprenevedajte se: nekdo komaj čaka, da vam lahko pomaga A pazite, da vas pratiusluge ne prikujejo na druge.
_________BENJAMIN_______
Odstrta skrivnost naše prihodnosti
Videc odgovarja na vprašanja bralcev
Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti še kaj o svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, Id ie doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo. Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54, 61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katenh bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne želite Čakati na odgovor v Republiki ah želite obširnejši in cimhitrejši odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primera ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov.
Življenje
Sem poročena in imam dva otroka. Uspešno sem končala šolo in sem zaposlena. Z možem se kar dobro razumeva, Čeprav sem ter tja pride do kakšnega prepira. Zanima me, kako bo v prihodnosti. Se bova še naprej imela rada? Otroka sta vsak po svoje navihana. Zanima me, kako se bosta obnašala oziroma kaj ju čaka v prihodnosti. Bomo zdravi? Želim si, da se možev brat ne bi več vtikal v moje življenje. Bo do tega kdaj prišlo? Kako se bo obnašala tašča? Kako bo potekalo življenje v naši prihodnosti? Bomo srečni? Bodo otroci pridni? Bova oba z možem v službi? Bova imela še kakšnega otroka?
Benjamin: Ker sta oba z možem razumevajoča in dobrosrčna, ni nobenega dvoma, da se bosta še naprej dobro razumela in odkrivala nove in nove dimenzije ljubezni. Morata si vzeti več Časa za iskrene pogovore in vzajemne užitke, pa vama bo Čedalje lepše. Vajina navihan-Cka imata veliko notranjih zmožnosti in krasi ju izjemna inteligenca - dopustite torej, da si pridobita Cim vec samostojnih izkušenj, pa bo z njima še veliko radosti in ponosa. Z zdravjem nihče od vas ne bo imel večjih težav, še zlasti ne zato, ker boste čedalje bolj skrbeli za zdravo in naravno, zlasti brezmesno hrano. Brat vašega moža je resda pretirano ljubosumen in nevoščljiv, vendar se bo že kmalu nehal vtikati v vaše zadeve, saj bo kmalu napočila priložnost, ko se boste lahko z njim odkrito pogovorili - brez očitanja in zahtev, temveč z razu-
mevanjem in strpnostjo. Nekoliko pozneje se boste na enak način pogovorili še s tašCo, in lahko vam zagotovim, da boste postali Ce že ne prijatelji, pa vsaj dobri sosedje. Za službo nikar ne skrbite, čez nekaj let pa se brez skrbi odločite še za enega navihanCka. SreCno vsem!
Avgust
Po več letih zakona sem se razvezala. Iz te zveze mi je ostala hči, ki mi pomeni vse na svetu. Ker z delom v zasebnem podjetju nisem zadovoljna (izkoriščanje) in v njem ne vidim nobene perspektive, nameravam začeti študij ob delu. Srečujem se z moškim, ki pa je zelo gospodovalen in posesiven in se ga zaradi groženj, da mi bo onemogočal samostojne poteze, tudi bojim. Ali mi bo res delal težave? Postavljena sem pred dejstvo, da moram življenje zaCeti povsem od začetka in poskrbeti za streho nad glavo. Na zemljišču, ki naj bi ga podedovala, bi si rada zgradila hišico. Zanima me, kako bo s tem zemljiščem in nameravano gradnjo. Ali mi bo uspelo zamenjati službo? Bom še kdaj srečala moškega, kateremu bom lahko zaupala in ga ljubila? Kakšna bo prihodnost moje hčere? Ali bo moj študij uspešen?
Benjamin: Toliko moči in pozitivne življenjske naravnanosti, kot seva iz vašega pisma, že dolgo nisem videl - čeprav niste lastnoročno napisali niti ene same besedice niti podpisali ne niste. Ker vam je naklonjena tudi usoda, boste z združenimi moCmi uspešni v vsem, kar
si boste zastavili. Vaš študij bo zaradi drugih obveznosti nekoliko upočasnjen, vendar uspešen; službo boste zamenjali, še preden boste dokončali študij, potem pa vas čaka drugo, primernejše in bolje'placano delo - vidim vas v pisarni, kjer boste opravljali samostojno dejavnost. Prijatelj, s katerim se srečujete, rad veliko govori, v dejanjih pa je veliko bolj omahljiv, kot se bojite; opravka imate z nemavno-vešenim in nezrelim bitjem, za katerega vam predlagam, da ga postavite na razdaljo -ne naenkrat, paC pa postopno, najbolje bo, da uredite tako, da se bo kar sam umaknil iz vašega življenja. Moškega, ki mu boste zaupali in mu vračali ljubezen, boste sreCali med študijem, z njim si boste zelo hibo uredili tudi vprašanje strehe. Ko bo streha nared, se bo pod njo pojavil še en obok. O prihodnosti svoje hčerke pa nikar preveč ne skrbite, bodite ji v oporo in je ne silite v nic, kar se ji upira, Čeprav menite, da bi bilo to zanjo dobro. Lep pozdrav in sreCno!
Dvojček
Kako bo s fantovim poslom, kajti pred kratkim je odprl svoje podjetje? Bom dolgo ostala na delovnem mestu, ki ga benutno opravljam? S fantom sva skupaj že nekaj Časa in me zanima, kakšna je najina ljubezenska prihodnost. Bova ostala skupaj, se poročila in imela oboke? Ali se najina ljubezenska pot združuje ali ločuje? Kako globoka in intenzivna je najina ljubezen - je obojesbanska? Ali je najin odnos odkrit ali ne?
Benjamin: Draga »Dvojčica«, upam, da se je, medtem ko si Čakala na moj odgovor, že marsikaj uredilo. Najbrž ste spoznali, da je bil vaš sum o fantovi nezvestobi prenapi-hnjen in je temeljil zlasti na vašem nezaupanju vase. Ce ga boste podpirali, Čustveno in drugače, bo uspešno prebredel vse krize in krizice, ki ga čakajo na podjetniški poti - uspelo mu bo vsekakor, naj ne vrže puške v koruzo ob vsakem benutnem neuspehu. Ne morem presoditi, v kolikšni meri vam benutna zaposlitev ustreza, moram pa reci, da vas ne vidim predolgo na tem delovnem mestu, kajti že kmalu vam bo nekdo ponudil možnost za prijetnejše in tudi bolje plačano delo. Skušajte za začetek delati oboje, da se navadite in prepričate, šele nato zapustite staro delovno mesto. Kot že reCeno, vajina zveza bo vzdržala, o tem, kako globoka je vajina ljubezen, pa lahko presodite le vi sami. Vem le to, da imata vse možnosti, da jo poglabljata, morata se le večkrat iskreno pogovarjati in si medsebojno zaupati. Vi pa se več posvečajte sebi in razišCite vzroke svoje pretirane nezaupljivosti. Lep pozdrav!
Brez gesla
Pričakujem tretjega oboka in imam nekakšen podzavesten občutek, da z njim ne bo vse v redu. Prva dva sta zdrava in doslej nista povzročala skoraj nobenih težav. Mi lahko poveste, kako bo z mojimi oboki v prihodnosti? Bo s tem, ki ga pričakujem, vse v redu? Zanima me tudi, kako bo potekalo skupno življenje z možem. Hvala za odgovor in lep pozdrav.
Benjamin: Z obokom, ki ga pričakujete, bo vse v redu, zato brž odvrzite tovrstne skrbi. Namesto da razmišljate o morebitnih tegobah (domišljija jih premore nešteto), se raje usmerite vase in razišCite, od kod dvom in nepo-bebne skrbi - ker ste inteligentni, sploh ne dvomim, da boste že v kratkem Času ugotovili, da vaše črne misli temeljijo na izkušnji, ki ste jo imeli sami ah kdo drug, ki ga poznate. Ker sta vi in obok, ki ga nosite, neločljiva celota, vam prav tako priporočam, da se Cim vec sproščate in »crkljate« svoj trebuh - z božanjem in pozitivnimi mislimi. To bo oboku zelo godilo, povrh tega pa boste z njim že med nosečnostjo vzpostavili tesen Custveno-telesni stik, ki se bo nadaljeval vse življenje. Z vašimi otroki v prihodnosti ne bo nobenih večjih težav, kvečjemu lahko pričakujete težave, kakršne so povsem običajne in jih pozna vsaka mati, najbrž ste jih doslej veliko spoznali tudi vi. Kar se tiče vašega odnosa z možem: premalo se. posvečata drug dragemu in preveč se ukvarjata s posli in zasebnimi interesi. Skušajta se več pogovarjati in zbliževati, tako telesno kot duhovno. Ko spravita oboke spat, jih preprosto pozabita, odvrata tudi vsakdanje skrbi in se namesto varljivim slikam s televizijskega zaslona posvečajta drug dragemu in bistvenim vrednotam življenja. Na tak naCin se bosta znova zbližala in si ustvarila svoj zasebni svet, v katerem je mesto samo za vaju in v katerem bosta uživala v tistem, kar vama je kot paru tudi dano. Veliko prijetnih benutkov vama želim!
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
394	PETJE	ODLIČNA ŠPORTNICA	ZEVSOVA HCI	TINE OREL	FRANCOSKI SLIKAR (YV6S)	GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO	CINK	SPOSO- BNOST GIBANJA	GLAVNO MESTO NORVEŠKE	GLAVNI STEVNIK	UMIK IZ STRAHU	PERGAM. KRALJ	AVTOR: LUKA RIBER	CRNA SNOV IZ ŽGANEGA LESA	ATLETINJA BILAČ	MESTO OB DONAVI V . NEMCUI	TAJSKA	TONE ČUFAR	NAJVEČJA ČLOVEŠKA ZLEZA	TV ZASLON
OBLIKA PROZE													DEL OBRAZA OB USTIH							
VSE ŽIVO NAZEMUI	•												RASTLINA							
													DVORNA STRANKA							
POUDAREK				EMIL ADAMIČ			MILO POD- NEBJE											TURCUA		<■'
				SL POET (IVAN)								! .						FRANCOSKO MESTO		
AMERIŠKI PISEC (FRANK)							UDUA OSTERC			PERZIJSKI PESNIK (OMAR)	SODČEK					MARUA				
											SLOVENSKA POPEVKAR. SKUPINA									
							AVS.PIS. (EMIL)									ŠVICARSKI KANTON				
TEBANSKI KRALJ						ELTON JOHN			HOLMU			FRANCOSKO MESTO					TURSKO JEZERO			
									HRVAŠKO 2. IME			■ KAREL 'ERBEN					TEŽKA TKANINA			
SMRDO- KAVRA					PORTU- GALSKI RT	ZENSKA, KI RISE								NEMŠKI AVTO					GUVNO MESTO GANE	RATOMIR
						SRSENAR														
ENAKA VOKALA		-	NIZOZ. DRSALEC SCHENK	PASJA PASMA										IGRALKA BLVTH	KRAJ PRI NOVI GORICI					
				IZVIR																
															KERSHAW					
ETIKA												PISEC FLEMING				KANAD. POPEVKAR				
												ADAM BOHORIČ				ŠKERL ADA				
LIČINKA TRAKULJE							NORDIJSKI ZIMSKI SPORT													
IZDELOVALEC JADER							MARIB. TOVARNA				DENARNA USTA- NOVA						SPANSKI RT			
OVN
‘VtiNVE
‘PMVX
'HVtiOVf
‘ItiOES
IN1VXV01S
‘VOfiMI
'V^NV
‘NVI
‘alAcnsoAvaN
‘HV3®
‘HaTfVAlOH
‘33
‘ianv
‘vxavsM
‘BVOA
‘NVA
‘ziakt
‘OH
‘13
‘N03*r3
‘vavkt
'Jivl
‘03
‘sraHON
“mm V3V3E
‘V3 ‘DJI ‘3301333 ‘J.aAS IN130S3A ■alinao ‘VBOOBZ V31V33
lOUABJOpOA
:A3J3S3fl
Nepogrešljiva pokrivala
Pokrivala so predvsem jesenski in zimski spremljevalci. Njihova glavna naloga je, da nas varujejo pred mrazom in vetrom, pa tudi, da stilno in barvno dopolnjujejo druga oblačila.
Najbolj običajna je baretka, okrogla in mehka klobučevinasta čepica, narejena iz spolstenega volnenega pletiva. Lahko se barvno ujema s Salom in rokavicami, lahko pa le s kratkim plaščkom.
Kapa je vzorčasto ali enobarvno zimsko pokrivalo za ljudi s športnim stilom. Modne so zelo dolge kape s cofom, zraven pa spadajo palčniki in šal v enakem vzorcu.
Klobuki so del klasične zgodbe. Lahko so v obliki cilindra, melone ali kar mehki, za ženske pa naj
bodo čim bolj domiselno oblikovani. Enako razkošen je zgolj mušketirsko oblikovan klobuk z velikimi krajci in mehko oblikovanimi linijami. Oblečemo ga k razkošnemu, nabranemu, širokemu oblačilu z bleščečimi našitki in prav takimi obrobami.
Manjši, cilindrično oblikovan klobuk z druge skice pa potrebuje bogate dodatke: dolga tanka peresa, tančico, trakove in svileno cvetje, vse v zamolklih, temnih odtenkih. Težki žamet deluje kot dopolnilo takemu razkošju glave. Mehke linije okroglih krznenih dodatkov vsej stvari dodajo toplino, saj se za tančico skriVa pastelno bleda polt obraza z izrazitim hladnim pogledom.
Pokrivala so predvsem praktična, na modnih revijah in srečanjih pa vidimo vse kaj drugega za oči zanimivega in celo zabavnega, za žep in rabo pa povsem neprimernega. Pa nič zato!
Suzana Belak Pungartnik
ZNAMENJA ZODIAKA / ŠKORPIJON (1)
Globoka strast in intuicija
Za uresničitev cilja lahko pogubi tudi sebe
Vladar osme hiše Zodiaka je znamenje Škorpijona. Včasih slišimo, da ga ljudje označujejo kot slabo znamenje. Lahko rečemo, da je to neupravičeno in povsem verjetno zaradi njegove živalske podobe, ki lahko usodno piči in je nagnjena k samouničenju. Ljudje, ki so rojeni v tem znamenju, pa resnično lahko postanejo nevarni zaradi neobvladovanja neusahljive in izredno močne energije, ki se zdi drugim popolnoma nepremagljiva ali pa jih preprosto moti.
Škorpijon je drugo vodno znamenje, fiksne kakovosti, je torej čustven in neomajen. Odlikujejo ga izvrstna intuicija, globoke strasti, privlačnost in sposobnost regeneracije ter samoozdravitve. Njegova čustva so intenzivna, vendar prikrita. Njegov videz nikoli ne izdaja, kaj ima za bregom, potem pa v trenutku, ko se odloči, kaj želi, postane vsem jasno, da za dosego svojega cilja ne bo izbiral sredstev in bo zanj pripravljen žrtvovati ali uničiti celo sebe in druge. Lahko postane posesiven, trmast, maščevalen in na moč ljubosumen.
Delo
Škorpijona vodi silna želja po samostojnosti. Zeli imeti moč. Poklic, kjer bo lahko sproščal prekipevajočo energijo, ga mora nujno tudi čustveno motivirati, da bo lahko s srcem pri stvari. Ce ga najde, bo delal s polno paro, uspehi pa ga ne bodo uspavali, kakor druge, ampak samo še spodbujali k večjim. Tu
imamo namreč opravka s tekmovalnim duhom, ki ne pozna omejitev v fizičnem ali duhovnem smislu. Denar mu pomeni varnost in neodvisnost. Včasih se zdi, da usmeri gonilno življenjsko silo le v pridobivanje denarja in materialnih vrednot. Škorpijone sla po odkrivanju in razkrivanju skrivnosti lahko privede v poklic detektiva, raziskovalca, inženirja ali novinarja, kjer najlažje izrazijo prodorni intelekt. To jim je kot nalašč pisano na kožo.
Ljubezen
Škorpijoni potrebujejo odzivnega partnerja, osebo močnega karakterja, ki bo kos njegovemu temperamentu. Erotika je posebno pomembna kakovost njihovega življenja, zato je tudi pri izbiri partnerja eden najvažnejših kriterijev. Ko so zaljubljeni in prepričani v svoj uspeh pri nasprotnemu spolu, so zelo direktni in ne trošijo besed z najrazličnejšimi komplimenti ali lažnimi obljubami. Ker je ljubosumje del njihove narave, bodo z vsemi čutili neprestano na preži
ter sumničavo sledili vsakemu gibu in koraku partnerja. Prevarani se spremenijo v prave okrutneže in ne mirujejo, dokler njihova vera ni maščevana.
Dom
Starši škorpijoni so do svojih otrok zelo zahtevni. Intenzivno spremljajo njihov razvoj, pri tem pa pozabijo, da tako kot oni sami tudi potomci potrebujejo zasebnost in trenutek zase. Tako moški kot ženske Škorpijoni vzamejo poklicanost k vzgoji smrtno resno, zato morajo paziti, da s strogostjo ne pretiravajo, ker bi na ta način postali nedostopni do lastnih otrok. Želijo si, da bi njihov otrok postal uspešen, problem pa nastane, če je leta uspešnejši, kot so sami. Povsem verjetno bodo starši Škorpijoni ljubosumni. Mladi Škorpijoni so skrivnostni otroci, ki so nagnjeni k skrivanju problemov. Ce jim starši ne znajo pomagati, lahko to postane pereč problem. Ker so resnicoljubni, pričakujejo na vsa vprašanja logične obrazložitve. Ne trpijo izmikanj ter oklevanj z odgovori. (I. L.)


mmM:

INDIJA
Božanstvo sonca na potepu m
Rdeča zastava je plapolala visoko nad stolpom belega templja, ko sva zapuščala mesto Puri. Več kot njegove bele zunanjosti, ki je stoletja razveseljevala mornarje, ki so se vračali z odprtega morja, nama ni bilo da-no videti. Njegove skrivnosti so pred neverniki varno spravljene za mogočnim obzidjem, notranjost pa je tako sveta, da vanjo po poroki z nevernikom ni smela vstopiti niti Indira Gandhi.
Tempelj Džaganat je prostor, okrog katerega se vrti versko življenje mesta. Sem prihajajo številni romarji, tu se začenjajo in končujejo mogočni verski festivali. Mestece pa daje zatočišče številnim poči-taiškim hišicam mogočnikov državne uprave.
Črna pagoda se je pred nami pokazala po 34 kilometrih vožnje z avtobu-s°m. Konarak je naselje, ki vsebuje le malo več kot čudovit tempelj, ki so ga zaradi barve peščenca mornarji
poimenovah Cma pagoda.
Dva mogočna leva v skoku stiskata slona v zadnjih vzdihljajih. Mogočen simbol zmage hinduizma nad budizmom. Previdno sem se splazil mimo krvoločnih mrcin odprtih gobcev in nesramno spuščenih jezikov navzgor po stopnišču. Skozi dvorano številnih stebrov, ki so podpirali svetlomodro nebo -strop se je že davno tega porušil ali pa ga sploh ni bilo - sva prišla pred mogočno stavbo. Z ostanki
svoje koničaste strehe je prebadala nebesni svod in prav z nebom ima tempelj globoke vezi. To je pravzaprav mogočna kamnita kočija, s katero se je na zemljo pripeljal sončni bog Surija. Ostanki 24 velikih kamnitih koles, ki podpirajo strani svetišča, izpričujejo, da je bil pristanek na zemljo precej trd. Prav kolesa, vsak zase žlahtna kamnita čipka, so največja znamenitost templja. Žlahtni konji podpirajo vhodni portal, bog pa je upodobljen trikrat, kako lovi sonce ob vzhodu, opoldne in ob zahodu. Stene in streha templja so prav tako kot pri templjih v Khadžurahu neprtrgana procesija rezbarij. Na Khadžuraho pa ne spominjata samo arhitektura svetišča na dvignjeni
Črna pagoda (Foto: Janez Jaklič)
ploščadi in gradbeni mate-	čast vojaške zmage. O pr-	tempelj dočakal kot veli-	pi bojujočih se živah, maj-
rial rjavi peščenec, ampak	vih stoletjih življenja sveti-	častna razvalina, od takrat	hen muzej pa skriva zakla-
tudi nekaj lepih erotičnih	šča ne vemo dosti, niti tega	pa ga počasi obnavljajo.	de, ki so jih našli pri obno-
skulptur. Svetišče je bilo	ne, ali je bilo sploh kdaj	Okolica je urejena kot ar-	vi svetišča. Janez Jaklič
narejeno v 13. stoletju v dokončano. Leto 1900 je heološki park, posejan s ki-	(Senadaljuje)
VREME IN ZANIMIVOSTI
Sreda, 18. oktobra 1995
SREDIŠČE
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL
SREDIŠČE
TOPLA
FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
MOČAN
NEVIHTE
MEGLA
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzSlo ob 6.22 in zašlo ob 17.12. Dan bo dolg 10 ur in 50 minut. Luna bo vzšla ob 0.00 in zašla ob 14.09.
TEMPERATURE MORJA IN REK
Trst
Portorož
Poreč
Rovinj
Malinska
Šibenik
Dubrovnik
°C
19,7
19,5
18,0
20,0
20,0
21,0
21,0
Mura
Sava (Radovljica) Sora
Ljubljanica SoCa (Solkan) Vipava GradašCica
°C
12,8
9,6
11.7
14.1
12.2 10,2
10.8
PLIMOVANJE
Danes: ob 6.24 najvišje 24 cm, ob 12.54 najnižje -9 cm, ob 17.52 najvišje 7 cm, ob 23.55 najnižje -25 cm.
jutri: ob 6.46 najvišje 32 cm, ob 13.13 najnižje -20 cm, ob 18.46 najvišje 15 on.
J
TEMPERATURE V GOI
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
17
15
12
9
7
5
NAPOVED ZA POMORSTVO
Vreme na počutje zdravih ljudi ne bo bistveno vplivalo, ob morju in v višje ležečih krajih nad inverzijo pa bo vremenski vpliv ugoden in ^spodbuden.
_________^
BIOPROGNOZA
l^eter v slovenskem Primorju: zjutraj:
>E 4 do 8 vozlov
jopoldne:
sJW 4 do 8 vozlov
V0X POPULI
Če je vlažen in mrzel Luka, repo osmuka.
M	M	M
®	®	®
Lažje je pogodbo pod-^^jOdLkoLjo^aizoobniti.
DANES
TRBIŽ
CELOVEC O 8/17
ig
ČEDAD^^^
O	=
KRANJSKA GORA A 2/19	O
TRŽIČ 11/21
EC
S
GRADEC
10/17
O
S. GRADEC 11/16

MARIBOR o 10/17
O PTUJ
M. SOBOTA O 10/17


OVIDEM 8/23
—UL GORICA GORICA n 6/23 O °
O 11/17 KRANJ	X X? °UUBUANA	O 9/17	^	ZAGREB 13/16
12/18	N. MESTO	o
POSTOJNA	o 12/14^.	
r% 10/18 v	KOČEVJE		
CRNOME^
O
Slovenija: V zahodnih krajih bo pretežno jasno, drugod večinoma sončno. Najvišje temperature bodo od 17 do 19° C Sosednje pokrajine: V severni Italiji, ponekod v Avstriji in ob Jadranu bo pretežno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno.
J
JUTRI
GRADEC
10/17
M. SOBOTA O 10/17
CELOVEC O 8/17
MARIBOR O 10/17
TRBIŽ
GRADEC
11/16
KRANJSKA GORA -
2/19 TRŽIČ 11/21
CEUE
9/17
11/17,
KRANJ
ZAGREB 13/16
LJUBLJANA
12/18
,N. GORICA GORICA q 6/23
N. MESTO
O
POSTOJNA O 10/18
KOČEVJE
ĆRNOMEU
V Sloveniji: Nadaljevalo se bo suho vreme.
IRTOROŽ
UMAG
REKA 8/23
Obeti: V petek ne bo bistvene spremembe vremena.
OPATIJA
PAZIN
POREČ
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
PARIZ / PRIKAZI ŽENSKE MODE
Veliko preprostih modelov s ščepcem ironije in diznosli
Zo manj vpadljive modele se je odločil predvsem Logerfeld
PARIZ - Bombni atentati, ki pretresajo Francijo in predvsem njeno prestolnico, so oplazili tudi prikaze ženske mode za naslednjo spomladansko-poletno sezono. Na srečo samo v obliki nevšečnosti, zaradi natančnejših pregledov ob vstopih na razna prizorišča so se namreč defileji začenjali z občutno zamudo. Vendar pa so bili povabljenci in ostali sodelujoči bolj zlovoljni zaradi čakanja, kot pa prestrašeni, da bi se jim lahko kaj hude-
ga zgodilo. Predstave, ki so jim jih pripravili razni mojstri, pa so občinstvo navadno povsem pomirile in nagradile za čakanje.
Iznajdljivi in skrajno dinamični nemški modni ustvarjalec Karl Lagerfeld, ki ob lastni podpisuje še veliko drugih kolekcij v Franciji in Italiji, je presenetil z izredno preprostimi, skoraj minimalističnimi modeli. Med drugim je tudi izjavil, da bo njegove modele odslej proizvajalo italijansko podjetje Burani, kar je
nekoliko prizadelo Francoze in razveselilo Italijane, saj je svoje odločitev Lagerfeld utemeljil, čes da so Italijani boljši od Francozov, skratka najboljši. Vsekakor pa je tudi »nemški čarodej« za tokratni defile izbral slovite manekenke, kot sta Helene Christensen (skrajno desno) in Linda Evangelista (spodaj desno, telefoto AP). Kot je jasno razvidno, pa tudi Lagerfeldovi modeli poudarjajo popek ob drugih ženskih čarih.
S preprostimi modeli je
presenetljivo nastopil tudi Emanuel Ungaro, tokratno kolekcijo je poimenoval »brez nostalgije«, ironično pa je vanjo vrinil tudi deset svojih modelov iz leta 1965. Ščepec ironije in vpadljivosti pa označuje modele japonskega modnega ustvarjalca Isseya Miyakeja, ki je žensko oblekel predvsem v hlače, črtaste (na spodnji sliki v sredi) ali pa v manj izzivalnih barvah, vendar s klobukom (spodaj levo, telefoto AP).