GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK Izhaja od leta 1959 Letnik XXX, št. 1 Hrastnik, 18. 1. 1989 Da bi bila nova pot prava December je minil v znamenju glasovanj: šestega smo se odločili o združitvi v enovito delovno organizacijo, petnajstega smo se z referendumom odločali o uvedbi petega občinskega samoprispevka, triindvajsetega decembra pa smo izvolili samoupravne organe enovite delovne organizacije Steklarne Hrastnik. Al V ■ II V i;| ■ Občani so se odločili Koledarje prejšnjega leta smo večinoma vrgli med star papir, ne pa tudi spominov nanj. Med množico dogodkov, ki so se zvrstili v Jugoslaviji, nam je leto 1988 namenilo veliko neprijetnega in težavnega. Spominjali se ga bomo po množici štrajkov, po ulicah in pred državne ustanove korakajočih nezadovoljnih delavcev. Leto je bilo bogato mitingov, katerih vsebino bi težko dali pod skupni imenovalec, saj so nam na eni strani zbujali strah, na drugi pa vračali samozaupanje. Bili smo priče dolgim vrstam čakajočih na črn (ali socialni kot je dobil ime) kruh, a ob tem prebirali žalostne zgodbe, da je bel kruh, ker je bil za mnoge predrag, ostajal na trgovskih policah, nato pa končal kot hrana za živino. Leta 1988 se bomo spominjali še po dolgotrajnih razpravah o ustavnih dopolnilih. Zvrstile so se konference zveze komunistov, in imeli smo znamenito 17. sejo CK ZKJ, za katero se sedaj mnogi sprašujejo, kaj je od nje ostalo. Nekajkrat se je Jugoslavija znašla na prvih straneh svetovnega tiska. Statistiki so za minulo leto izračunali rekordno inflacijo in negativno rast družbenega proizvoda, blizu milijonu nezaposlenim pa so se .pojavili še tehnološki viški delavcev. Prvič v povojni zgodovini Jugoslavije je odstopila njena vlada ... Ob vsem tem se nam zdijo dogajanja v lastni delovni organizaciji skorajda neznatna. Pa niso, ne zaradi članov kolektiva, kimi majhen, ne zaradi kraja S koncem poslovnega leta se končuje tudi pet letno obdobje skupnega poslovanja dveh delovnih organizacij Steklarne in Sijaja. To je hkrati obdobje, ki nam je prineslo vrsto sprememb v zakonodaji in gospodarskih pogojih, kakor tudi v medsebojnih gledanjih in razmišljanjih. V bistvu pa sta se oba dela odločila, da se te vrste sožitje prekine in da v bodoče vsaka delovna organizacija išče svoje poti v prebijanju skozi probleme, ki so že in ki še bodo otežkočali naš vsakdanjik. Ali je ta odločitev pravilna ali ne, bo pokazala prihodnost. Odvisno pa je predvsem od nas samih, kako bomo sposobni aktivirati vse svoje Sile, znanje in pogum za doseganje boljših rezultatov. Življenjski standard in predvsem osebni:dohodki, s kakršiife mi smo živeli doslej, vsekakor zahtevajo več in boljše in prepričan sem, da smo sposobni delavcem to tudi omo- V katerem živimo. Kljub zapletenosti poslovanja v preteklem letu (večja rast stroškov od povišanja cen našim izdelkom, slabo stimuliran izvoz, ...) nam je uspelo obdržati »glavo nad vodo«, za kar lahko rečemo, da je na eni strani odraz prizadevanj in dobrega dela kolektiva, na drugi strani pa pred več leti začrtane politike varčevanja. Temu, slednjemu, smo podredili tudi, načrt posodobitve tovarne, ki je dokončno vsebino dobil prav v preteklem letu, z njegovo izvedbo pa bomo naredili velik korak k sodobni in varčnejši proizvodnji. Tudi obrat zmesarne, katerega rekonstrukcijo smo zaradi »sušnih let« odlagali že več let, je v tem letu pričel obratovati. In če se ozremo še po kazalcih o naši proizvodnji, prodaji in poslovanju na sploh, so le ti trdna osnova in opravičilo za povečanje naših osebnih dohodkov, ki so se končno le približali slovenskemu povprečju. V letu >1988 smo tudi sestankovali. Velikokrat zato, da bi poiskali boljše organizacijske rešitve. Toda kronisti bodo zapisali, da se je z letom 1988 končala petletna skupna pot Steklar-ne-Sijaja. Tako smo si ob novoletnem stisku rok z v Sijaj odhajajočimi delavci ob željah za zdravje, srečo zaželeli tudi, da bi se odločitev za novo pot pokazala za pravilno, kajti v Hrastniku smo se preteklosti, z upanjem na najboljše, odločali o marsičem, le na uspehe smo zaman čakali. Mili Kobal gočiti. Predvsem pa bi želel še enkrat poudariti, da ne gre za nikakršna drugačna nasprotovanja med obema kolektivoma, da ne gre za nikakršno ločevanje in nezaupanje, temveč zgolj za odločitev, da si sami in neodvisni režemo svoj kruh. Zato mislim, da moramo upreti svoje delo in hotenja v jutrišnji dan, sodelovati poslovno, tako kot smo pred združitvijo in še bolje, v medsebojnih odnosih spoštovati tržno gospodarstvo in prepričan sem, da bo rezultat že v bodoče boljši za obe delovni organizaciji, kakor tudi za širšo družbenopolitično skupnost v Hrastniku. In kar je še pomembneje, s hitrejšim razvojem moramo zagotavljati nova delovna mesta tudi tistim, ki prihajajo za nami. Ob novem letu želim vsem delavcem Steklarne veliko zdravja, osebne sreče in poslovnih uspehov. Marjan Pergar Odločitev je padla in slogan §1 v težkem času nastaja velika stvar ||ki je spremljal priprave za referendum o petem občinskem samoprispevku, niso več besede. Z zavestno odločitvijo občanov Hrastnika za samoprispevek so postale dejanje, ki ne dokazuje le pripravljenosti občanov, da del lastnega zaslužka namenijo zato, da bi v kraju pridobili nekaj pomembnih objektov, pač pa veliko več. Potrditev prepričljive odločitve (ZA se je odločilo 58,2 odstotka volilnih upravičencev) lahko iščemo v številnih pridobitvah iz prejšnjih samoprispevkov, ljudski solidarnosti, ki jo v Hrastniku lahko pišemo z veliko začetnico in nenazadnje tudi v pripadnosti kraju. To slednje morda še najbolje ponazarja misel, ki je bila iz rečena na dan referenduma na volušču delovne skupnosti skupnih služb v Steklarni: »Le čemu je treba, da se toliko prepričujemo, ko pa je vendar jasno, da gre denar za nas, občane Hrastnika. Koliko težkih milijard steče mimo naših odločitev, ko nas nihče ne vpraša, se strinjamo ali ne, in tudi zvemo ne, za kaj so bile porabljene. Za samoprispevek vsaj vemo, da je za naš kraj in kaj bomo iz njega naredili.« Res je, tej misli ni kaj dodati. Ali pa morda to, da so v preteklosti marsikje, tisti, ki jim je bilo zaupano, da s samoprispevkom predvidene naloge ures- ničijo, ta težko zaslužen denar zapravili. Z njim pa so zapravili tudi zaupanje občanov. V Hrastniku se to ni nikoli zgodilo, vseskozi smo imeli pregled nad zbranim denarjem, kako so ga uporabljali, kaj je bilo iz njega narejeno. To pa je spričevalo, ki ga ni mogoče zgubiti in je hkrati zagotovilo, da bomo s programom petega hrastniš-kega samoprispevka napisali še eno poglavje o ljudeh, ki hočejo biti v svojem kraju sami svoje sreče kovači. Spodbuda in zaupanje za to so tudi besede mag. Srečka Klenovška, predsednika Skupščine občine Hrastnik, ki jih je izrekel potem, ko je bil znan rezultat referenduma: »Sedaj je vrsta na nas, da izpeljemo program in opravičimo zaupanje občanov.« Mili Kobal Zelje ob Novem letu — Fantje, pripravite se, proga je zelo ledena! Skrb za zdravje - dobra naložba Rekli so Stipe Šuvar na zborovanju v Klisu ob odkritju spomenika branilcem Splita. »Jugoslavija, v kateri naj bi bili priznani in enakopravni vsi narodi in narodnosti, v kateri bi bil katerikoli narod, ki bi imel manjše pravice, ni možna. Prav tako ni možna Jugoslavija, v kateri bi prišlo do spreminjanja notranjih meja ali kakršnihkoli priključitev ali razmejevanj, ki bi postavila pod vprašaj avnojske sklepe. Ni možna Jugoslavija po meri enega, kateregakoli naroda, oziroma Jugoslavija, za katero bi se sporazumeli dva ali trije narodi na škodo ostalih.« Janez Stanovnik na proslavi Zmaga mrtvega bataljona na Pokljuki. »Glejte, če pravimo, da je jugoslovanska ljudska armada prav toliko slovenska kot jugoslovanska, se srečujem z vprašanjem: kaj pa sedaj to pomeni? Ali to ne pomeni separatizma? Ali to ne pomeni težnje h konfedera-iizmu? Dragi mlajši rod in vi, moji soborci partizani iz partizanskih dni, kaj Šestindvajsetega decembra je bila skupna seja novega in starega delavskega sveta delovne organizacije, na kateri je stari delavski svet ugotovil volilne rezultate ter s tem tudi uradno končal svoj mandat, novoizvoljeni delavski svet pa se je konstituiral. Za predsednika je izvolil Martina Pusta, za namestnico Majdo Krošlin. Imenoval je tudi vršilca dolžnosti direktorja DO in vršilce dolžnosti oz. pomočnike direktorja za posamezna področja združenega dela: * Brane Milinovič, dipl. pravnik -vršilec dolžnosti direktorja. . Imenovani je hkrati tudi pooblaščena oseba za priglasitev statusnih sprememb delovne organizacije pri registrskem sodišču. * Stojan Binder, dipl. inž. - tehnično gospodarjenje * Anton Žagar, inž. ^ tržno proizvodno gospodarjenje * Zdenka Fabjan, oec. - načrtovanje in finančno gospodarjenje Hs Us Aleksej, dipl. inž. - perspektivno gospodarjenje Franc Vidovič-kadrovsko splošne zadeve Novoizvoljeni samoupravni organi Naša nova organiziranost združitev v enovito delovno organizacijo je pred delovni kolektiv Steklarne postavila vrsto drugih aktivnosti, med katere sodijo tudi volitve novih samoupravnih organov. Na volitvah, ki so bile 23. decembra, smo izvolili 19-članski delavski svet, petčlansko samoupravno delavsko kontrolo. je dalje od resnice, kot pa tak dvom nad tem? Če rečemo, da je Jugoslovanska ljudska armada naša, ona je naša, ona je slovenska, ampak ona je jugoslovanska, ker smo Slovenci del Jugoslavije. Zato je treba razumeti naš odnos do Jugoslovanske ljudske armade, prav tako kot je treba razumeti naš odnos do naše skupne domovine Jugoslavije.« Jože Školč na Zlobčevem večeru v gradu Zemono. »Nočemo biti opozicija, ker pri nas biti opozicija pomeni imeti nalepko, biti diskreditiran, ne imeti možnosti za uresničevanje svojih idej in programov. Hočemo biti sestavni del slovenske politike, v določenih vprašanjih pa udarni del slovenske politike. Pomembno je, da se je o mladih pričelo govoriti. Če ni pravih besed, je težko postavljati stvari in jih je težko definirati. Vsaka beseda mora imeti svojo težo in je potrebno v politiki nekako vračati tiste besede, ki stvari čimbolj natančno zadevajo. V tem smislu smo tudi mi ta boj za oblast v začetku lansirali kot neko krilatico, ki pa gre v smislu afirmacije tradicionalnih političnih vrednot.« Delavski svet: 1. Pavle Baverheim 2. Emil Bec 3. Edi Gorenšek 4. Matija Koritnik 5. Jože Leskovšek 6. Dimitrij Marinkovič 7. Sonja Mohor 8. Martin Pust 9. Ivo Šušter 10. Milena Tošič 11. Franc Završnik 12. Janez Kavzar 13. Franc Pušnik 14. Edo Germadnik 15. Majda Krošlin 16. Jože Drame 17. Krista Pokrajac 18. Milena Pirc 19. Darino Rižnar Disciplinska komisija: 1. Marinka Anžlovar 2. Slavko Gornik 3. Danilo Jazbinšek 4. Ervin Meterc 5. Jože Rojko Samoupravna delavska kontrola: 1. Rado Gnjidič 2. Henrik Kuhar 3. Alojz Marčen 4. Dinul Marinkovič 5. Alojz Šmagelj Spremenjen tudi statut Ob volitvah smo glasovali tudi o spremembi statuta delovne organizacije in sicer tistega člena, ki določa sestavo in število članov delavskega sveta. Z 892 glasovi za smo tudi formalno potrdili na kandidacijskih konferencah oblikovano stališče, da naj ima delavski svet devetnajst članov in ne petnajst kot je bilo prvotno predlagano. Dolgo časa smo v naši delovni organizaciji razmišljali, kako našim delavcem ponuditi nekaj, kar bi koristilo njihovemu zdravju, obenem pa bi bilo tudi prijetno. Mislim, da smo pri tem končno uspeli. Ob koncu prejšnjega leta smo skupino desetih delavcev prvič poslali v zdravilišče Rogaška Slatina in v Šmarješke toplice. Med temi srečneži sem bil tudi sam, zato bi rad strnil nekaj misli o dneh, ki smo jih preživeli v Rogaški Slatini. Ob prihodu v Rogaško Slatino so nas namestili v hotel Slovenski dom. če- Volitve in imenovanja prav je to starejši hotel, pà je njegov zunanji videz precej varljiv, kajti v notranjosti je zelo urejen in čistv tako že ob prvem stiku z »novim domom« dobiš kar prijeten občutek. Naslednjega dne smo odšli k zdravniku, ki nam je posvetil kar precej časa, tako da smo mu resnično lahko povedali vse, kar je koga težilo. Vsakemu izmed nas je potem na osnovi: zdravstvene dokumentacije, ki smo jo prinesli.s seboj in pogovora predpisal ustrezno terapijo, da bi se v času zdravljenja kar najbolje pozdravili. Naš »delovni« dan se je začel nekako ob pol Osmih, ko smo imeli prve terapije in nato obvezno pitje Donata. Potem sta do kosila sledili še ena ali dve terapiji. Po kosilu je bil na vrsti sprehod, proti večeru pa za dve, tri ure kopanja v bazenu. Čas po večerji smo običajno prebili ob različnih kulturnih prireditvah, ki jih v Rogaški Slatini tudf v zimskem času ne manjka. Deset dn| se je zvrstilo z bliskovito naglico. Ko je napočil čas odhoda, smo si zaželeli, da bi se v to zdravilišče še lahko kdaj vrnili. Bili pa smo tudi enotnega mnenja, da je to edini in pravi način preventive. Le potruditi se moramo, da bo takšnega zdravljenja čimveč. Kajti, če bomo pravočasno ukrepali, nam bo uspelo preprečiti marsikatero obolenje ali celo invalidnost. Če bomo imeli več zdravih ljudi, kot jih imamo zdaj, bo tudi to pomemben prispevek za uspešno delo in poslovanje. Za konec pa še to: iz delovne organizacije Šibenka iz Šibenika deset me- Na kratko od Neobdavčeni osebni dohodek Za leto 1988 v SR Sloveniji znaša neobdavčeni osebni dohodek občana 20.077.310 dinarjev (leta 1987 je znašal 8.114.436 dinarjev), ter je enak trikratnemu povprečnemu osebnemu dohodku v gospodarstvu. Davčna olajšava za vzdrževanje družinskega člana je 4.015.460 dinarjev. Statistika o narodnem dohodku Prejšnji mesec je slovenska statistika objavila podatke o narodnem dohodku za leto 1987 v Sloveniji. V letu 1987 se je v primerjavi z letom 1986 slovenski narodni dohodek zmanjšal za 0.4 odstotka. Na lestvici® kjer so razvrščene občine glede na doseganje narodnega dohodka je Hrastnik na 29. mestu. Leto pred tem je bil na 43. mestu. Zagorje je uvrščeno na 48. mesto - leto poprej na 53. mesto, Trbovlje pa je bilo oziroma ostaja na 9. mestu. Poraba energije pada in raste Slovenski energetiki ugotavljajo 3-od-stotno zmanjšanje porabe energije glede na porabljeno v letu 1986,'Tudi za letošnje leto načrtovana poraba energije ne bo dosegla porabljene v letu 1987. Le tega naši energetiki ne vedo na čigav in kakšen način prihaja do zmanjševanja porabe, vedo pa, da secev na leto vsakih deset dni odpelje en avtobus delavcev v Rogaško Slatino, na Roglo in druga zdravilišča, da bi si v njih nabrali novih moči, pa čeprav imajo bistveno nižje osebne dohodke. Za naša razmišljanja kar malce nenavadno, je pa res. Emil Bec • Šest nas je bilo na preventivnem letovanju v Šmarjeških toplicah in vsi smo bili zadovoljni. Ne samo zato, ker smo bili prvi srečneži, ki jim je sindikat omogočil letovanje v zdravilišču, ampak tudi zato, ker smo v delovni organizaciji končno le našli možnost, da kaj več storimo za zdravje in boljše počutje delavcev. O letovanju v zdravilišču Šmarješke toplice lahko rečemo le pohvalne besede. Med številnimi terapijami, ki jih izvajajo v zdravilišču, bodo zdravniki za vsakogar poiskali najustreznejšo. V zdravilišču pa znajo poskrbeti tudij zato, da čas hitreje mine. Izleti v okoliške kraje (ob minimalnem doplačilu) so le ena izmed oblik razvedrila. V časti,; ko smo letovali, so bili v zdravilišču številni delavci iz različnih delovnih organizacij. Prav v času, ko smo odhajali domov, pa so pričakovali večjo skupino Švedov. Skratka, zdravilišče je precej zasedeno tudi v tem letnem času. Upajmo, da med gosti zdravilišča delavci .iz naše delovne organizacije niso bili zapisani prvič in zadnjič. Tisti, ki smo bili prvič, se zato iskreno zahvaljujemo sindikatu, tistim pa, ki bodo šli v toplice v prihodnje, pa uspešno zdravljenje. Slavi Žveplan vsepovsod poraba energije vztrajno narašča v cestnem prometu. V primerjavi z letom 1987 bo v letu 1989 večja poraba za 11.4 odstotka. Še en podatek: V sektorju porabe energije v prometu je najmočneje zastopan cestni promet, kar z dvema tretjinama energije. Uresničevanje ustavnih dopolnil Skupščina SFRJ je 25. novembra 1988 sprejela dopolnila k Ustavi SFRJ. Večina dopolnil je pričela veljati od dneva razglasitve, za nekatere ustavne rešitve, pa je z zakonom določeno kdaj pričnejo veljati: * Neposredne, tajne volitve z več kandidati v skupščinske zbore (ne vse) od krajevne skupnosti do federacije se bodo uveljavile z volitvami leta 1990. Hs Od 15. maja prihodnjega leta v predsedstvu SFRJ ne bo več predstavnika ZKJ, hkrati pa bo začela veljati tudi pravica skupščine SFRJ, da predlaga razrešitev članov državnega predsedstva. $ Od 15. maja leta 1990 bo mandat predsednika IJin podpredsednika skupščine SFRJ, predsednikov obeh njenilr zborov pa tudi predsednika ustavnega sodišča SFRJ trajal štiri leta. Tisti, ki zdaj opravljajo te dolžnosti, po izteku mandata ne morejo biti ponovno izvoljeni. Do 31. julija 1989 je treba uskladiti 26 zakonov, pomembnih za uresničitev gospodarske reforme, vse druge pa do konca leta. Do konca leta 1991 mora gospodarstvo z ustavo uskladiti tudi svoje samoupravne akte. V Zagorju računalniška DO Občinska koferenca ZSMS Zagorje ustanavlja prvo malo delovno organizacijo v Zasavju, ki bo delovala na področju računalništva. O dejavnosti DO Tudi letos smo se ob iztekajočem se letu srečali z našimi bodočimi sodelavci - štipendisti delovne organizacije. Na srečanju smo spregovorili o bodoči organiziranosti delovne organizacije, -saj bosta po novem lotu zopet dve, kar pomeni spremembo tudi za nekatere štipendiste. Seznanili smo jih tudi z nameravanimi posodobitvami delovne organizacije in razvojem tovarne. Menili smo, da so to vprašanja, ki zanimajo bodoče člane kolektiva. Seznanili-smofjjh tudi z njihovimi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz štipendijskega razmerja, to je bilo namenjeno predvsem tistim, ki so postali naši štipendisti v tem šolskem letti; Na žalost pa se-iudi letos noben od štipendistov ni vključil v razpravo o Priznanje ob Na proslavi ob dnevu JLA so v Hrastniku podelili tudi priznanja in odlikovanja. Predsedstvo SFRJ je z redom zaslug s srebrno zvezdo odlikovalo Iva Vučetiča, z medaljo zaslug za narod pa Janeza Škofiča ip Albina Potiska. Priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo je prejel Janez Venko, Boris Kreže in Marija Koritnik Odpuščanje napak drugih ni ravno vrlina človeškega značaja. Medtem ko s svojimi lastnimi napakami kaj radi odpravimo „po hitrem postopku“; in pred njimi tiščimo glavo v pesek, smo do okolice kaj radi nadvse kritični. Pometanje pred tujim pragom nam je pač ljubše kot pred svojim, tudi v prometnem vrvežu ni nič drugače. Vse preveč je voznikov, ki jim „vrag ne da miru“, da ne bi ob vsakem najmanjšem „kiksu“ z divjim trobljenjem, bliskanje z žarometi in vrtenjem s prstom v čelo, dopovedovati drugim, kakšni osli so. Pa vendar, razburjanje v prometu ne prinese nikakršne koristi, temveč samo povečuje nevarnost. Zato zahteva teorija defenzivne vožnje v .kočljivih situacijah,-, kijih povzročajo drugi, predvsem potrpljenje in razumevanje. Dober voznik se v prometu ne bo spuščal v polemike, marveč bo skušal s svojo spretnostjo nerodnežu pomagati, da bi se čim lažje izvlekel iz zagate. Svetujemo vam, da ostanete mirni pa čeprav Ste prepričani, da je za volanom vozila, ki izvaja „sumljive“ premike, bedak ali divjak, zato še hi' nikakršnega razloga, da mu to tudi pokažete. Mogo- takorekoč vse pove že njeno ime ORIA - organizacija za računalniški inženiring in avtomatizacijo, konkretno pa izobraževanje uporabnikov osebnih računalnikov (tečaji vseh vrst), izdelava programske opreme po naročilu, svetovanje pri izgradnji računalniško zasnovanih informacijskih sistemov ... predlaganih temah, niti niso načeli kakšne druge. Tako je srečanje, kljub temu, da smo se potrudili ustvariti bolj domače in prijaznejše razpoloženje, med drugim tudi s sendviči, sokovi, koledarji, svinčniki, obljubljeno novoletno nagrado in našimi spodbudami za sodelovanje, izzvenelo nekam prazno. Vemo, da jih marsikaj zanima, tako glede štipendijskega razmerja samega, bodočih zaposlitev in usmeritvah delovne organizacije, saj so se nekateri že naslednji dan zanimali za določene informacije. Pa vendar, na srečanju, ki je bilo namenjeno za takšna vprašanja, vse tiho je bilo. Marinka Anžlovar dnevu JLA pa sta dobila pohvali komandanta TO SR Slovenije. Zlato značko ZRVS Jugoslavije je dobil Roman Špacapan, plaketo ZRVS Slovenije KS Steklarna, znak ZRVS Slovenije pa Marjan Kaluža. Občinska priznanja ZRVS so prejeli: Tone Pavlič, Stane Kirn, Jože Ocepek, Urban Lasnik in SD Rudnik. če je, da ima voznik, ki npr. počasi vozi, za to upravičene razloge: lahko, da je začetnik ali pa je vozilo pokvarjeno: mogoče vozi bolnika ali starejšega sopotnika itd. Kritika in razburjanje sta torej odveč. Poznamo tudi voznike, ki mislijo da so zakonodajalci in miličniki obenem in morajo vedno na vse prete-ge opozarjati druge voznike, da vozijo nepravilno, oziroma da delajo take ali drugačne prekrške. Pustite skrb za spoštovanje reda prometnim miličnikom, ki so za svoje de|o izšolani in tudi psihično pripravljeni na to, da mirno in brez živčnosti opravijo s kršitelji predpisov. Drugače ravnamo seveda z voznikom, za katerega ste zanesljivo prepričani, da vozi pod vplivom alkohola, ali z divjakom, ki je na nekaj kilometrih vožnje povzročil več nevarnih situacij; potem si, v duhu družbene samozaščite, odločno zapišite številko avtomobila in nanj opozorite prometne miličnike. PrPtem nikoli ne pozabite dejstva, da umre v Sloveniji v prometnih nesrečah povprečno od 10 do 15 ljudi vsak teden. Svet za preventivo in vzgojo v četnem prometu Za večjo varnost na cesti Bodite strpni do napak drugih Potem pa vse tiho je bilo Zavarovalna skupnost Triglav ponuja Skupinsko kasko zavarovanje Vsakdanjost vašega življenja je tesno povezana z vozilom. Avto je dobrina današnjega dne in nujnost jutrišnjeg'a. Vozilo, cesta in promet pa prinašajo veliko nevarnosti. Dober gospodar bo naredil vse, da se bo ekonomsko zaščitil pred škodo, ki mu jo lahko prizadene moderni tempo življenja. Lani je po slovenskih cestah vozilo okoli 800.000 registriranih vozil, zgodilo pa se je blizu 100.000 prometnih nesreč. Zavarovanje avtomobilskega kaska je zavarovanje vašega vozila, ki vam krije škodo v primerih, ko zanje ne odgovarjajo drugi udeleženci v prometu. Te škode pa lahko nastanejo v prometu ali izven prometa. Po kasku so zavarovani vsi deli vozila in opreme, ki jo proizvajalec izroča kot tipsko. Dodatna oprema (npr. radio aparati, reklamni napisi, klimatske naprave, plinske naprave) se zavarujejo posebej. Posebej se lahko zavaruje tudi prtljaga, zbirke vzorcev trgovskega blaga ipd. V primeru, ko je vozilo polno kasko zavarovano, zavarovalnica krije škodo, ki je nastala zaradi: B prometne nesreče, kot je prevrnitev, trčenje ali udarec, — padca ali udarca kakega predmeta, — požara ali eksplozije, H viharja, poplave, toče, snežnega plazu, ÉÉ padca zračnega vozila, — manifestacij in demonstracij, - tatvine, ropa, prevare ali utaje, - zlonamernih dejanj ali dejanj tretjih oseb iz objestnosti, - poplave, hudournikov in visokih voda. Na osnovi polnega kasko zavarovanja in v zvezi z naštetimi nevarnostmi krije zavarovalnica tudi stroške reševanja in prevoza poškodovanega vozila do najbližje delavnice, v kateri bodo opravili nujno'ali dokončno popravilo vozila. Da bi omogočili kasko zavarovanje čim večjemu številu lastnikom motornih vozil, smo v Zavarovalni skupnosti TRIGLAV pripravili novo obliko zavarovanja, ki se imenuje SKUPINSKO KASKO ZAVAROVANJE. Kakšne so prednosti tega skupinskega zavarovanja: Za tak način se mora v TOZD ali DO odločiti najmanj 6 zavarovancev. Seveda se v to skupino lahko vključijo tudi tisti lastniki avtomobilov, ki že imajo sklenjeno kasko zavarovanje. Na to zavarovanje se prizna 10 % popust, ob vseh bonifikacijah, ki so priznane po veljavnih zavarovalnih pogojih. Zavarovalna premija se porazdeli na 12 enakih mesečnih obrokov in se plačuje pri osebnem dohodku. Če se boste v vaši TOZD ali DO odločili za takšen način kasko zavarovanja, izberite v svojem okolju osebo, ki bo kontaktirala z nami. Vse potrebne informacije dobite na telefonski številki 21-298 ali direktno na Revirski območni skupnosti Trbovlje, Cesta oktoberske revolucije 14, vsak dan od 6.30 do 14.30 ure, ob sredah pa do 16.30 ure. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV Šport in rekreacija Večer športa, glasbe in razvedrila Zamisel, rojena pred več kot dvanajstimi leti, je prerasla v prireditev, kakršne se ne sramoval tudi športno bolj razvit kraj kot je Hrastnik. Če je bil prvotni namen prireditve le v tem, da se na nekoliko bolj svečan način sklene neko obdobje, opravi bilanca dosežkov in kot krona vsega predstavi morebiti le še nekatere najboljše športnike tistega leta, potem je bil ta namen že zdavnaj dosežen in naj ne izzveni neskromno - tudi presežen. Večer športa, glasbe in razvedrila je z leti postala prireditev, ki ni le presegla svojega prvotnega namena, ampak je postala sestavni in nepogrešljivi del vsakoletnega telesnokulturnega programa Hrastnika, s spoštljivim odmevom in publiciteto tudi zunaj občinskih meja. Seveda so ob iznajdljivih in marljivih organizatorjih, k njenemu razmahu in veljavi največ prispevali prav športniki sami s svojimi, vse večjimi in vse bolj upoštevanimi dosežki. Če smo na prvi prireditvi ob imenih najboljših komajda upali na glas povedati kakšno bolj smelo željo, smo na zadnji prireditvi pozdravili nosilce kar štirih naslovov državnih prvakov. To pa je uspeh, ki ga ne morejo prezreti niti tisti največji nasprotniki, oziroma tisti, ki menijo, da je telesna kultura pač dejavnost, ki ji ne gre posvečati kakšne posebne pozornosti. Na 12. prireditvi, ki stajo pod pokroviteljstvom Tovarne kemičnih izdelkov, konec decembra pripravila Telesno-kulturna skupnost in Zveza telesno-kulturnih organizacij, je blizu 600 udeležencev pozdravilo vse najboljše hrastniške športnike v preteklem letu, številne dobitnike priznanj in odličij, ter med drugimi s posebnim navdušenjem tudi enega največjih jugoslovanskih športnikov vseh časov - Mira Cerarja, ki se je rad odzval vabilu organizatorjev. Ob njem sta bila gosta prireditve še športni urednik Ljubljanskega Dnevnika in član Zlate se- lekcije - Jože Pogačnik-Jojo, ter kapetan nogometašev trboveljskega Rudarja - Darino Rižnar. Vsi trije so povedali marsikaj zanimivega. Miro, denimo, se je živo spominjal časov pred skoraj tremi desetletji, ko smo imeli tudi v Hrastniku močno gimnastično vrsto. Darino je kot pravi kapetan dejal, da še ni vse izgubljeno glede obstanka njegovega moštva medrepubliški ligi, Jojo Pogačnik pa je med drugim obljubil, da bo letos »Zlata selekcija prišla v Hrastnik, če jo bomo seveda povabili.« Tovarna Kemičnih izdelkov je prejela posebno priznanje ZTKO, za njeno pomoč vrhunskemu športu. Priznanje je v imenu ZTKO predal Marjan Pergar, kot predstavnik nagrajenca pa ga je sprejel Milan Simerl (levo). Najboljši športnik v minulem letu je bil znova Gorazd Medved. Ker je Gorazd pri vojakih je zasluženo priznanje sprejel njegov oče Karel (levo). Gostje so ob koncu dobili spominska darila - amfore, izdelek naše DO. Najboljši športniki Hrastnika v preteklem letu: najboljša ekipa -TKI - Kemičar ženske najboljša moška ekipa - SD Rudnik najboljša športnica - Vesna Ojsteršek najboljši športnik - Gorazd Medved najboljši športnik pionir-Tomaž Kellner Vesna Ojstršek - namizni tenis, je že šestič osvojila naslov najboljše športnice Hrastnika. »Naš« Darino Rižnar - kapetan nogometašev trboveljskega Rudarja upa v uspešen drugi del prvenstva v MRNL - ZAHOD. Dobitki priznanj ZTKO za uspehe v letu 1988: Andreja Ojsteršek-Urh, Monika Re-flak, Jolanda Novak (namizni tenis), Željko Hrnčič, Franc Rešetar, Rajmund Cvetko (streljanje), Branko Krejan, Leopold Brglez (kajakaštvo), Adii Ademovič (karate), NTK % TKI Kemičar, RK Dol, ŠŠD Mladost in Tovarna kemičnih izdelkov. Občinske Bloudkove značke s pismenimi priznanji so prejeli: zlate - Franc Barič st. in Vili Ojstršek; srebrne - Ivan Klenovšek in Karel Šuštar; bronaste - Andreja Ojsteršek-Urh, Peter Kavzar, Marko Planinc, Franc Rešetar, Vili Vidmar, Albin Zorc in Franc Zupan. Steklarjevi strelci že prvaki Dve koli pred koncem prvenstva južne skupine druge republiške lige v streljanju s serijsko zračno puško, so si Steklarjevi strelci že zagotovili prvo mesto in s tem napredovanje v prvo ligo, torej med dvajseterico najboljših slovenskih ekip, kjer po doslej doseženih rezultatih tudi ne bodo vodili zadnjo besedo. Ivo Delpin, Danilo Lisec, Roman Kajt-na in Bogdan Slanšek so v sedmih nastopih dosegli sedem prepričljivih zmag. Svoje nasprotnike so premagovali s povprečno nekaj nad 36 krogi razlike, njihov povprečni dosežek pa v prvih sedmih kolih kar 1461 krogov, oziroma 365,3 kroga na posameznika. To pa je dosežek, ki ta čas uvršča ekipo Steklarja med deset najboljših slovenskih ekip. Res, da sta do konca prvenstva še dve koli, ki pa po našem ne bosta pokvarila odličnega vtisa iz predhodnih nastopov. Kolikšna je premoč Steklarjeve ekipe pa najbolj ponazarja podatek, da tudi dva morebitna poraza v zadnjih kolih, »steklarjem« ne bi odvzela prvega mesta. V nadaljevanju prvenstva so Steklarjevi strelci dosegli naslednje izide. V petem kolu so v derbiju prvenstva v gosteh premagali ekip SOB Leskovec z 1452 : 1432. V šestem kolu so, prav tako v gosteh, dosegli rekordno zmago, potem ko so premagali ekipo Heroja Maroka iz Sevnice z 1462 :1385. Sedmo kolo je prineslo tretji nastop na domačem strelišču in še eno prepričljivo zmago. Tokrat proti ekipi Franc Šteklic iz Škofje vasi z 147 : 1420 krogi. Da pa strelci Steklarja niso uspešni samo v ligi, smo pisali že v novoletni številki našega glasila. Tokrat naj omenimo njihovo zmago na tekmovanju v počastitev dneva JLA, ki je bilo v Krškem in na katerem so nastopile tudi nekatere ekipe iz prve republiške lige. V Krškem so ekipe nastopale s po tremi strelci, to je po načinu, ki velja tako za republiška kot državna prvenstva. Ekipa Steklarja je v postavi Delpin 370, Kajtna 369 in Slanšek 366, dosegla skupaj 1105 krogov kar je zelo dober izid tudi v zveznem merilu. Uspešen start kegljačev Bratstva Začelo se je prvenstvo območne tekmovalne skupnosti Trbovlje, v katerem nastopa 9 ekip od Litije do Brežic. Kegljači Bratstva so bili v uradnih kolih uspešni. V prvem kolu so na kegljišču na Rudniku gostili drugo ekipo zagorskega Proletarca in zmagali z 4973 : 4773 podrtimi keglji. Tudi v drugem kolu so bili kegljači Bratstva gostitelji. Tokrat so bili njihovi nasprotniki kegljači Litije. Ekipa Bratstva je znova zmagala, tokrat »samo« z 4930 : 4895, čeprav je njihova prednost znašala že več kot 100 kegljev. Naj še dodamo, da ekipa letos nastopa v nekoliko spremenjeni postavi. Vključili so nekaj mlajših tekmovalcev, po dveh letih odsotnosti, pa se je na tekmovalno stezo vrnil, Dolfi Laznik, pred leti eden najbolj obetavnih hrast-niških kegljačev. Vrnitev nekdanjega »tehnika« ih predsednika kegljačev Bratstva bo vsekakor dodatna spodbuda, predvsem za mlajše tekmovalce. Novoletni teniški turnir V organizaciji KRC-14. oktober je bil v Športni dvorani v Hrastniku prvi Novoletni teniški turnir. Prvi zato, ker se je organizator odločil, da bo ta turnir odslej tradicionalen. Da ima tenis vse več privržencev tudi v Hrastniku, govori podatek, da se je na prvem turnirju zbralo kar 26 igralcev, ki so bili razdeljeni v tri enakovredne predtekmovalne skupine. Zmagovalci skupin so se uvrstili v finale, kjer so v medsebojnih srečanjih odločili o najboljšem. Prvi zmagovalec Novoletnega turnirja v Hrastniku, na katerem so za uvod nastopili samo Hrastničani, je postal Slavko Ručman. Drugi je bil Matej Pavčnik, tretji pa Alojz Deželak. Slednji se je v finalu sicer poškodoval in predal brez borbe dvoboj Pavčniku, kar pa bistveno ne spreminja končnega vrstnega reda pri vrhu prvega turnirja. Zaradi očitno prevelikega zanimanja, bo naslednji turnir potrebno raztegniti vsaj na dva, če ne morda celo tri vikende. Skratka, rodilo se je novo tekmovanje, ki utegne imeti za razvoj tenisa v Hrastniku še kako pozitivne rezultate. Jože Premec Novo v knjižnici Johannes Mario Simmel: TISTIH V TEMI NE VIDIMO Johannes Mario Simmel, priljubljen avtor, zasebno zadržan, včasih celo boječ človek, je prijetno presenetil z delom, ki sega nad njegovo povprečje. Njegov roman Tistih v temi ne vidimo (pisec rad izbira verze za naslove svojih del - ta je iz Brechtove Beraške opere) je zbudil dosti pozornosti. V Nemčiji resni kritiki začenjajo pisati o njem kot o človeku, ki ga ne kaže kar na hitro uvrščati med pisce trivialnih del. Simmel posega med aktualne in sodobne probleme. Res je, da se njegova dela bere kot napete reportaže, vendar pa je ideja vselej dobra, humana, poštena. Knjiga Tistih v temi ne vidimo je roman naših dni, osupljiva zgodba, ki se lahko komu zdi neverjetna, ko sliši, kaj vse napletajo veliki na račun malih in krojijo usodo sveta po lastni presoji, željah in interesih. Daniel Ross, glavni junak romana, je televizijski žurnalist, ki zasvojen od zdravil in obupan nad seboj in svetom želi napraviti samomor. V zadnjem trenutku se v njegovem stanovanju pojavi lepa Mercedes in ga reši. Izkaže se, da je ta argentinska lepotica pohčerjenka njegovega očeta, ki je ob koncu vojne skrivnostno izginil. Mercedes prinaša Danielu očetovo sporočilo o eksplozivnem dokumentu, okrog katerega se potem vrti vsa zgodba. Daniel naj bi svetovno javnost seznanil s tajnim sporazumom o delitvi sveta, ki naj bi ga med konferenco v Teheranu podpisali velesili ZDA in SZ. Ta dokument, posnet na film, naj bi takrat prišel v nemške roke. Agenti so ga odnesli v Berlin. Rossov oče je bil visoka osebnost v Ribbentropovi tajni službi in je ta film ob koncu vojne odnesel v Argentino. Rossov oče je tam obogatel pod drugim imenom. Toda zdaj bi nenadoma želel ta dokument posredovati svetovni javnosti. Zabredel je namreč v krizo in potrebuje denar. Za vsako ceno želi dobro prodati dokument in v bistvu hoče Mercedes in svojega ponovno najdenega sina izkoristiti le v svoje podle namene. Tajne službe velesil zvedo za Rossov namen in želijo brezpogojno preprečiti objavo dokumenta. In tako je bralec priča zgodbi, kjer se politika prepleta s korupcijo, kjer tajne Mladi pišejo Iz Glasila učencev Elektro in Gostinske šole Zagorje službe ne skoparijo s sredstvi in se pustolovščina zliva v kriminal. Mercedes in Daniel sta zapletena v pajkovo mrežo, ki se vse bolj spleta, in da bi bilo vse še bolj pretresljivo, ju zveže tudi ljubezen. Medtem pa ju zasleduje Wayne Hyde, poklicni najeti morilec, streže jima po življenju in ubija tudi druge, ki so pomembni v razkritju resničnosti. Vendar pa je Mercedes neomajna, kot fanatična borka za mir hoče prebuditi vest sveta. Irene Frain: POŽELENJA Glavni junak tega romana-uspešnice izpod peresa pri nas malo znane francoske pisateljice Irene Frain, je postavni mladenič, ki se podnevi prestavlja kot Mathieu Florimont, ponoči pa se prelevi v skrivnostnega osvajalca ženskih src z imenom Trendy. V pravem primeru je naravoslovec, ki se množijo na zelo skrb zbujajoč način, medtem ko drugo polovico njegove osebnosti opredeljuje že ime: je izjemno eleganten mlad moški, ki se zmeraj oblači po zadnji modi in si z enako skrbnostjo kot obleko izbira tudi prijatelje med neznanimi slikarji, glasbeniki in drugimi umetniki, ki bi se Leta, od katerega smo se poslovili, se bomo pevci Svobode II spominjali tudi po tem, da smo v njem proslavili 80. obletnico zborovega obstoja. K lepemu praznovanju tega jubileja je veliko prispeval tudi delovni kolektiv Steklarne, za kar se iskreno zahvaljujemo, hkrati pa vam želimo, da bi bilo leto Naša hranilnica je bila ustanovljena 14. I. leta 1974. Ljubljanska banka -i podružnica Trbovlje je takrat prevzela pokroviteljstvo nad šolsko hranilnico in s tem, skupno z vodstvom šole, skrb za razvoj in uspešnost hranilniš-ke dejavnosti. Tako piše na listini, ki jo je šola prejela 14.1.1974. Tako je hranilnica začela z rednim delom in imela 31. 12. 1974 saldo 42.929 dinarjev. V letu 1975 smo prvič uvedli poslovni dogovor o namenskem varčevanju. Učenci so predvsem varčevali za ekskurzijo po Jugoslaviji. V letu 1977 smo uvedli novost: posojilo učencem za dobo 10 mesecev. Učenci so morali napisati prošnjo, ki so jo podpisali tudi starši. Za to smo imeli tudi posebne obrazce. To smo po dveh letih ukinili, vendar bi mogoče lahko ponovno uvedli. V letu 1984 pa smo pričeli z namenskim varčevanjem za šolo v naravi. Učenci varčevalci imajo zato cenejše bivanje, ker dobijo del obresti. Nekaj denarja pa dodelimo oddelčnim skupnostim za ekskurzije in prizadevnim krožkom ter organizacijam. na vsak način radi uveljavili. V trenutku, ko se odloči, da bo naposled le dokončal raziskave, ki se že vse predolgo vlečejo brez pravih rezultatov, se Mathieu Florimont-Trendy nevede začne zapletati v mrežo skrivnostnih dogodkov. Nadrejeni mu ukaže, naj se umakne v samoto k neki njegovi znanki, vdovi, ki mu bo lahko nudila mir in vse druge pogoje za delo. Toda mladenič se pri prihodu zmoti in se napoti k napačni vili. Njegova dogodivščina se je tako začela z navidez nedolžno pomoto. Kljub vsemu je že tisti trenutek prvikrat z vso gotovostjo začutil, da stvari ne tečejo tako kot bi morale. Drugi so to opazili že prej... Negotovost se stopnjuje in oglašajo se nova in nova vprašanja. Na primer: s kakšno mračno preteklostjo in grešno krivdo so zaznamovane ženske, ki jih srečuje in spoznava radovedni raziskovalec, od muhaste mlade slikarke do fatalne pevske primadone? In kakšno vlogo ima pri tem vzvišeno posmehljivi Komandant, lastnik sosednje vile? V tej vznemirljivi pripovedi pa ta in še mnoga druga vprašanja seveda ne ostanejo brez odgovora. 1989 delovno in poslovno uspešno in da bi kljub težkim trenutkom, ki pretresajo našo družbo, vaša misel na kulturo ostala svetla in lepa. Moški pevski zbor Svoboda II Letošnjim osmošolcem smo samo s pomočjo hranilnice omogočili poceni ekskurzijo po Jugoslaviji. Polna cena za ekskurzijo je bila 170.000 dinarjev, učenci so prispevali po 80.000 dinarjev. Prav tako imamo pripravljen denar za šolo v naravi - najmanj po 50.000 dinarjev na učenca - varčevalca. Na naši šoli so varčevalci prav vsi učenci. Vendar vsi učenci niso tudi redni varčevalci. Zato za najbolj prizadevne varčevalce organiziramo v mesecu juniju izlet - kot nagrado. Ob dnevu varčevalcev hranilnica podeljuje Mussijeve značke najbolj prizadevnim delavkam hranilnice oziroma izredno prizadevnim varčevalcem. Pisna priznanja podelimo tudi posameznikom oziroma oddelčnim skupnostim. Leta 1983 je naša hranilnica prejela priznanje »8. januar«, mentorica pa že leta 1979 Vošnjakovo plaketo, kot najvišje priznanje za delo v šolski hranilnici. Saldo dne 5. 1. 1989 je 47.312.500 dinarjev. VARCUJMO - SREČO KUJMO! Jugoslavija Minilo je poletje, za njim pa je prišla jesen. Dnevi so tihi, žalostni,- Za to žalostjo pa se skrivajo politični dogodki. XIV. olimpijske igre v Seulu so hitro prešle v pozabo. Zlate medalje prekrivajo dogodki na Kosovu, val zborovanj in mitingov po vsem južnem delu Jugoslavije. Listje pada, z njim pa tudi naš jugoslovanski dinar. Čene osnovnih živil se krepko dvigajo, delavci so nezadovoljni. Medtem, ko pada jesenski dež in ponekod tudi sneži, delavci in študentje na Kosovu demonstrirajo tudi ponoči. Kaj bodo dosegli s tem? Policija razganja množico, najbolj vztrajne aretirajo. Kaj nismo te besede že nekje slišali? Da. v Libanonu, kjer so se de-montracije končale tako, da je vojska prevzela oblast. Ali se res piše leto 1941? Ne, tako daleč verjetno še nismo prišli, vendar se zna narediti tudi to. Sprašujem se, ali je res treba toliko stavk, zborovanj, podražitev? Zakaj odstopajo Sedaj, ko je prepozno? Zakaj niso takrat, ko je bil še čas za to? Ali smo res tista generacija po štiridesetih letih, ki bo zopet doživela grozote sveta? Jesen, žalostna, deževna... Jugoslavija pa je kot ladja sredi oceana, ki se potaplja. Luka Pišijar, t. a Naš danes Včasih so ljudje dejali, da tisti, ki mu ni vseeno, veliko premišljuje, kajti skrbi ga, kakšna bo prihodnost, saj vemo, da situacija v državi še zdaleč ni rožnata. Ljudstvo je nezadovoljno. Eni hočejo višje plače, drugi vsaj kruh, tretji izrabljajo protestne shode za nacionalistične izpade. Mladino pa vedno bolj skrbi, kakšno državo bo dobila v svoje roke. S preprosto matematiko je moč izračunati, da bomo dolgove odplačevali do konca življenja. Za takšno bodočnost pa marsikdo reče: »Ne, hvala!« Ali ima smisel živeti v državi, katere politika ne najde rešitve iz krize? Marsikdo se po končanem študiju odpravi; v tujino s trebuhom za kruhom. Lansko leto je Jugoslavija zabeležila največji beg možganov, to pa je tudi eden od vzrokov za stanje v državi. Kljub vsemu mislim, da je mladina sposobna vrniti ljudem zaupanje in rešiti krizo, kajti, ko mine jesen, pride zi-maln za zimo pomlad. Upam, da bo ta pomlad pomlad jugoslovanksih narodov. Boštjan Pistotnik, 2.a Misel Mar naj odidemo na ulice in pričnemo vzklikati kot mladi in stari na Kosovu: »Dajte nam oružje«? Ne! Mi, mladi, ne bomo bili boja z orožjem. To so storili že naši dedje med NOB. Mi bo- mo sprejeli le boj miselnosti, boj razuma, pošten boj na ravni ljudi, ki vedo, da hočemo socialistično, demokratično Jugoslavijo rešiti iz krize in iz nje narediti državo, v kateri ne bo važno, ali si Slovenec, Srb, Albanec. V njej bo važno, da si pošten in delaven. Mojmir Pirnovar, 3.a Do you speak srbohrvatski Slovenec sem. Sem pripadnik tega majhnega naroda na severu čudne države. Da, čudne. Zame je vsaka država čudna, če se vanjo združijo narodi zaradi bratstva in enotnosti, enakopravnosti in drugih vrlin sodobne družbe, nazadnje pa tem narodom ni dovoljeno niti govoriti v lastnem jeziku. Ne vsem, seveda ne. Samo nekaterim. Zadnje čase je veliko govorjenja o tem. Prebuja se narodna zavest Makedoncev in Slovencev, Albanci pa raje na uradnih mestih govorijo o cirilici, saj zaradi kosovske krize še omeniti ne upajo enakopravnosti albanskega jezika z drugimi,, ker bi naši bratje takšno potezo najbrž obsodili .kot plod albanskega nacionalizma. Na televiziji gledam zanimivo oddajo. Za okroglo mizo sedijo predstavniki raznih organizacij, tudi ZSMJ. Ti gostje so na prvi pogled vsi enaki, toda ko steče béseda v slovenščini, posežejo po slušalkah. Iz nadaljnjega razgovora razberem, da so za to okroglo mizo zbrani predstavniki vseh republik in pokrajin. Takšna poteza naše televizije je pametna in v današnjem času dobrodošla. Slovenci bi dejali, da je ubila dve muli|?na en mahi: Kajti, ne samo, da je povabila k sodelovanju pripadnike različnih narodov, marveč jim je dovolila govoriti v lastnem jeziku, pa naj bo to slovenščina, albanščina, makedonščina ali pa srbohrvaščina. Pa še nekaj: če bi bili vsi jeziki enakopravni, bi lahko čez čas tako razpravo poslušali brez slušalk, kajti težko je najti politika, ki se ne bi naučil slovenskega jezika. Drugače bi mu lahko »nakladali« raznorazne stvari, on pa bi po vsej verjetnosti le prikimaval. Boštjan Pistotnik Pismo vojaka Dragi domači! Čeprav sem obljubil, da vam bom pisal takoj, ko bom prišel v vojašnico, svojo obljubo izpolnjujem šele sedaj, ko sem v vojaški suknji že skoraj tri mesece. Prvi dnevi vojaškega življenja so me namreč tako zaposlili, da bi težko našel čas za pisanje, poleg tega pa sem s svojim prvim pismom namerno počakal, da vas bom lahko obširno seznanil s svojim življenjem v novi sredini. Naj bo misel na kulturo svetla in lepa Štirinajst let šolske hranilnice Ko sem prispel v vojašnico, so me tam sprejeli še lepše, kot sem sam pričakoval, rahlo sem bil razočaran le, ko so mi odvzeli tisto dobro orehovo potico, ki si jo spekla ti, mama, in slivovko, ki mi jo je dal oče iz posebnih zalog. Šele pozneje sem zvedel, da so hrano in alkoholne pijače pobrali vsem novim vojakom, saj je alkohol v vojski prepovedan, hrane pa je toliko, da ni potrebe, da bi jo dobili še od doma. Kljub temu te prosim, mama, da mi ob prvem obisku prineseš vsaj nekaj kosov orehove potice za moje najboljše prijatelje, da bodo videli, da so tvoje slaščice najboljše. Drugo razočaranje sem doživel, ko so me čisto na kratko ostrigli, ne da bi me vprašali, kakšno frizuro bi rad imel. Oče bi bil prav vesel, ko bi vedel, da je vojaškim frizerjem v petih minutah uspelo tisto, kar njemu ni uspelo že nekaj let. Tudi pri frizerju sem pozneje ugotovil, da je edino prav, da imamo vojaki kratke lase, saj poleg tega, da smo bolj urejeni, lažje prenašamo vročino na vajah s čelado, po kopanju pa se lasje tudi hitro posušijo. Najtežje mi je bilo drugi dan, ko smo dobili vojaško obleko in opremo, katero smo morali zližiti v precej majhno omarico. Kljub najboljši volji mi je pol obleke ostalo zunaj, omarica pa je bila že polna. Zato so mi nekateri vojaki, ki so že nekaj mesecev v vojski, pomagali, da sem opremo zližil po predpisih. Draga mama, čeprav sem bil doma vesel, dà si mi vsa oblačila zlikala, pa tudi čevlje si mi vedno lepo očistila, mi je tukaj žal, da ti nisem prej vsaj včasih pomagal. Likanje in čiščenje čevljev mi namreč povzroča velike težave. Drugače pa je tukaj življenje zelo zanimivo. Poleg učenja vojaških veščin precej časa posvečamo športu, pa tudi prostega časa, ki ga koristno porabim za igranje šaha in delo pri foto krožku, je dovolj. Oče bi bil zelo presenečen, ko bi videl, kakšno kondicijo si je v treh mesecih nabral njegov razvajeni sinček, ki doma včasih tudi v klet ni mogel. Sestri sporočam, naj se navadi bolj natančno čistiti stanovanje, ker so me tukaj zelo dobro naučili natančnega čiščenja prostorov, zato bom zelo strog do nje, ko pridem na dopust, saj sedaj vem, da se da z malo truda vsak prostor lepo očistiti. Hrano imamo zelo raznovrstno in nisem nikoli lačen, včasih pa pogrešam sladke dobrote iz mamine pečice. Med vojaki sem si pridobil že veliko prijateljev iz cele Jugoslavije in dogovorili smo se, da se tudi po odsluženju vojnega roka kdaj obiščemo. Drug drugemu precej pomagamo pri premagovanju vsakodnevnih težav, pa tudi izven vojašnice smo se že izkazali, saj je ravno prejšnjo nedeljo moj prijatelj iz Makedonije rešil nekega dečka, ki je padel v reko, čeprav bi lahko pri tem tudi sam utonil. Zaradi takšnih dejanj nas imajo prebivalci zelo radi in večkrat se je že zgodilo, da mi v slaščičarni ni bilo treba plačati za torto ali sok. V vojski sem se naučil že veliko koristnih stvari, ki jih bom lahko uspešno uporabil v vsakdanjem življenju in presenečeni boste, ko bo vaš sin prišel domov kot popolnoma drug človek. Prejmite lepe pozdrave od vašega sina vojaka! Mojca Kraus, 7.a OŠNHR HRASTNIK V slovo Daniela Zupan Smrt nas vedno prizadene, pa čeprav si vedno znova dopovedujemo, kako naravna in logična je minljivost življenja. Toda naravno in logično bi bilo umiranje za človeka šele ob polni dopolnitvi njegovega poslanstva. Nenadna izguba človeka, ki je sredi življenja in ustvarjanja pa nas prizadene še bolj, in tedaj se nehote ozremo na svojo nemoč. Daniela Zupan, ali Dani, kot smo jo klicali vsi, ki smo jo poznali, se je rodila pred osemintridesetimi leti. Usoda je hotela, da so njene mladostne želje po poklicu ostale neuresničene, posledice nekega tragičnega trenutka pa so ostale za vse življenje zapisane. Prag Steklarne je prvič prestopila leta 1971, nato pa skozi vse obdobje ostala zvesta delovnemu kolektivu. V skladišču gotovih izdelkov, kjer je bilo njeno delovno mesto, je z leti tudi napredovala v skupinovodjo, kar je le potrditev njene nenehne zavzetosti in pripravljenosti, da bi bilo vse narejeno tako, da bo najbolj prav in lepo. S hladnim jesenskim jutrom 22. novembra je prišla vest: Danico Zupan so včeraj odpeljali v bolnišnico, danes pa je iz bolnice prišlo sporočilo, da je njeno življenje končano. Težko smo dojeli vsebino in resničnost sporočila. Še težje njeni domači, saj je žalostna vest prišla v trenutku, ko so težko pričakovali tolažilne besede o boljšem zdravju, a namesto njih zvedeli za smrt. Delovni ritem v naših delovnih vrstah ubira običajne takte, pa vendar ima tragičen prizvok, saj je Daničino delovno mesto med nami prazno. Prazen ostaja tudi dom: za moža, za hčerko Katarino, ki 'ji bo med spomini na gimnazijska leta ta ostal zapisan najbolj tragičen. Dom je prazen tudi za sina Gregorja, zdaj že polnoletnega, za njeno mamo in vse, ki so jo imeli radi. Zahvala Ob boleči izgubi dragega moža Šere Štefana se iz srca zahvaljujem sosedom za iskazano pomoč in podarjeno cvetje. Iskrena hvala obema govornikoma, kakor tudi pevcem in godbi Svoboda II za zapete in zaigrane žalostinke. Hvala tudi pevcem za podarjeno cvetje. Iskrena hvala vsem sorodnikom in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji potH^ Žalujoča žena Kristina. Zahvale Drage sodelavke in sodelavci! Prijetno ste me presenetili ob mojem odhodu v pokoj. Iskrena hvala za cvetje in prelepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas, hvala pa tudi za vse dobre želje, izrečene ob mojem odhodu. Vsem članom delovnega kolektiva pa želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Marija Vene Vsako slovo je težko, pa čeprav je tako prijetno kot, ste mi ga pripravile ve drage sodelavke in sodelavci skladišča gotovih izdelkov. Res si človek želi, da si malo odpočije po tolikih letih dela, a ko pride trenutek slovesa, te stisne pri srcu. Na lepe in včasih tudi težke trenutke se vas bom spominjala še dolgo. Na vas me bodo spominjala tudi lepa darila, s katerimi ste me prijetno presenetili. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala ter še veliko uspehov pri delu in v zasebnem življenju. Heda Guna Sodelavkam in sodelavcem brusilnice se iskreno zahvaljujem za darilo in pozornost ob mojem odhodu v pokoj. Obenem pa vam želim obilo zdravja in zadovoljstva ter delovnih uspehov. Inge Resman Rok prijave za zimsko letovanje v Bohinju je sicer potekel, vendar je še nekaj prostih mest, zato tisti, ki razmišljate o tem, da bi se še prijavili za leto- Proti kajenju Po svetu se borijo proti kajenju na različne načine. Kaj posebno učinkovitega še niso iznašli. Učenci literarno-novinarskega krožka z Dola so napisali nekaj sestavkov, kako se ljudje odvajajo kaditi. Mojega očeta je zelo bolelo v ramah in križu. Mislil je, da je to zaradi prevelike telesne teže, zato je pričel z dieto. Shujšal je enajst kilogramov, toda bolečine niso prenehale. Njegov oče mu je svetoval, da naj preneha kaditi. Po štirinajstih dneh so bolečine izginile. Z mamico sva zelo ponosna nanj. Gregor 6.b Moj stari ata je zelo dolgo kadil. Ko je nekega dne zvedel pri zdravniku, da ima zaradi kajenja na pljučih raka, je Ob odhodu v pokoj iskrena hvala sodelavkam in sodelavcem izmene Zo-renč - Miklič - Peklar za izkazano pozornost in prelepa darila, ki ste mi jih podarili in me bodo vedno spominjala na vas. Celotni izmeni pa v bodoče želim še obilo delovnih uspehov, enako tudi vsem članom kolektiva. Še enkrat iskrena hvala! Kristina Delalut Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem izmene Brglez - Metern Jerman za izkazano pozornost in prelepa darila, ki ste mi jih poklinili ob tej priliki in me bodo vedno spominjala na vas. Hvala tudi Miheli Jeranovi za poslovilne besede, ki mi jih je izrekla v imenu cele izmene. Želim vam veliko delovnih uspehov. Vsem vam, drage sodelavke in sodelavci, kakor tudi vašim družinam pa želim obilo zdravja v novem letu 1989. Vaša sodelavka Anica Mušič DO in organizatorjem srečanja vseh upokojencev v Gorah se najlepše zahvaljujemo za vsa darila, šopke rož in prav prijetno počutje. Vsem sodelavcem in delavkam DO Steklarne-Si-jaj želimo v novem letu 1989 mnogo osebne sreče ter veliko delovnih uspehov. Upokojene delavke DO Steklarne-Si-jaj TOZD-Proizvodnja svetil - montaža. Terezija Avbelj, Anica Greben, Justi Komlanc, Justi Letnar in Jožefa Seni-čar vanje, storite to čimprej, kajti če domačih interesentov ne bo dovolj, bomo proste zmogljivosti ponudili oziroma oddali drugim. različno malo obupal, vendar je še naprej kadil. Stara mama mi je povedala, kaj mu je. Bil sem zelo žalosten. Rekel sem mu, da naj neha 'kaditi. Za nekaj časa je prenehal, potem pa je zopet začel. Čez čas je umrl. Borut 6.b Mami je nehala kaditi, ker je imela težave z zdravjem. Kadila je več kot dvajset let. Vedno je mislila, da se tej razvadi ne da zlahka odreči. Kaditi je prenehala že večkrat, vendar je po nekaj mesecih vedno znova pričela. Zbolela je na dihalih, zato je morala v bolnišnico. Tam so imeli tudi sobo za kadilce, toda praga te sobe ni nikdar prestopila. Sedaj je zdrava in ji še na misel ne pride, da bi zopet pričela kaditi. Janette 6.b Še je čas, a vseeno pohitite Nagradna križanka 1 GLASILO SPITA IN DRUŠTVA SLOVEN.UPO KOJENCEV PREVLADA, GOSPODO- VANJE ŠVICARSKI FILOTOF (PAUL) PLODNIK, AMNIJ ŠALJIVA BODICA, ZABAVLJICA TOMISLAV NERALIĆ DUŠIK "TRŠČICA INDIJSKA BOGINJA, DURGA ZATAJITEV DAVKA SODNI ZBOR DELAVEC V MLINU KISIK REKA V SRBIJI SELEN NEUPORAB« NE SAMORASLE RA« STLINE IME PREBIVALCA PO KRAJU VELIKA Sibirska REKA SESTAVIL: KARLI DREMEL PERZIJA v MNOGIH OBČINAH KRAJANI NI« SO ZA SAMOPRISPEVEK, TODA Ml... ► NIZOZEMSKI FIZIK. NOBELOVEC. (PIETER) STARA DOLtlH SKA MERA BOKSAR: SKA KATEGORIJA STARO INDIJANSKO PLEME DEL TRANS« MISIJE HUJSKAL PLAČANEC REDKO ŽENSKO IME MESTO NA SICILIJI JANEZ ERŽEN IVAN. IVAČIČ ARIJEV PRIPADNIK FRANCOSKI KNJIŽEVNIK ( BORIS) ODDELEK V VLAKU IVAN RIBAR SORODNICA SVETOVNI TRQ CIRIL „ KOSMAČ MESTO V MAVRETANIJI STOLETJE NORVEŠKI SMUČARSKI SKAKALEC (LARS) JUGOSLOV. POLITIK (DJURO) DANSKI OTOK MARINA, LADJEVJE MIZARSKO RADO MURNIK NIKI LAUDA GREGOR STRNIŠA ORODJE VELIK TJULENJ LUČAJ PRISILNI NEVROTIK KRATICA ZA NORD-NORD-EAST REKA V KOLUMBIJI JUGOSLOV. POLITIK (MOSA) PRITOK A-MA70NKE V PERUJU SVETLA KOVINA NOJU PODOBEN PTIC PISANA PAPIQA SARAJEVO GLINASTO GLASBILO SIN KRALJA LAJA (EDIP) REBER. POBOČJE AFRIŠKI VELETOK KUBANSKI POLITIK MESTO V SRBIJI (SIR) MOLZNA ŽIVAL ŠPORTNI REKVIZIT GLAVNO MESTO ALBANIJE VRSTA METULJA AVTOR », BOBROV" MUZA KOMEDIJE NAŠ NAJBOLJŠI ALPSKI SMUČAR C BOJAN) MERSKA PRIPRAVA PEVKA FALK 1 VULKAN NA FILIPINIH OBLIKA POSODE AMERIŠKI SLIKAR (MAN) PREDMET, STVAR RASTLINA RAN JEV EC GORA NA HAVAJIH (MAUNA) SKALA, KAMEN KRATEK, OSTER PO* TEGLJAJ ZDRAVILO STA ROG R« Sko pristanišče (AULI S) ALBIN PLANINC 1 ITALIJAN* jSKI SKLADATELJ {(FRANCESCO) SEVERNA PTICA. NJORKA ASJ A, KI SIC OSIJEK PREDRU- GAČENJE 'KRAJ NA : NOTRANJ-! 5 KEM KRAJ NA CRESU AT EK BAJESLOVNI PRVI LETALEC OKRASNA 'rastlina [IZ TROPSKE AMERIKE REŽISER POTOČNIK Zahvale Ob boleči izgubi našega dragega ata, deda in pradeda Petra Kauzerja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste mu darovali cvetje, se od njega poslovili nam pa izrekli pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala dr. Štendlerju za njegov human odnos, pevcem in godbi za odigrane žalostinke in pesmi. Sin Peter in Slavko z družino. Ob boleči izgubi ljube mame, žene in hčerke Daniele Zupan se iskreno zahvaljujemo zaposlenim v skladišču gotovih izdelkov, kot tudi drugim članom kolektiva Steklarne, ki so nam nudili materialno pomoč, darovali cvetje ter se udeležili zadnjega slovesa. Žalujoči mož Jože, sin Gregor in hčerka Katarina, mama Alojzija in sorodniki. Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in babice Marije Rodič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ih znancem za izrečene besede sožalja, posebno pa se zahvaljujemo zaposlenim v skladišču gotovih izdelkov Steklarne za izkazano pomoč. Globoko žalujoči vsi njeni. Ob smrti našega očeta, deda in brata Matije Bajda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Še posebej se zahvaljujemo sosedom'hišnih številk 2, 3, 4 in 5 ter sodelavkam in sodelavcem delovne skupnosti skupnih služb Steklarne, ker so nam nudili materialno pomoč. Godbenikom in pevcem hvala za žalostinke, hvala tudi pevcem in izmeni Haberl fin vsem drugim ki ste darovali cvetje, ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Angelca, Viki, Gelči in Hilda z družinami ter ostali sorodniki. Nagrajeni reševalci Za novoletno nagradno križanko smo prejeli 135 rešitev. Žreb je zvišane nagrade namenil naslednjim: 1. nagrada 8.000 dinarjev: Ervin Predovnik 2. nagrada 6.000 dinarjev: Darinka Dolenc pet nagrad po 4.000 dinarjev: Ljuba Vogrinec, Marjan Gračner, Marko Premec, Anton Kobal, Ana Bajda Rešitev novoletne križanke VODORAVNO: realgar, Apači, Vasja, ZDRAVJE, kipar, ekran, antraks, Troja, Siena, Var, JANA, O.K., Se, čep, Isa, I.T., Mario Lanza, latinica, alarm, los, aligator, nika, Senta, Pisa, tlak, pončo, OAS, O.D., rejka, S.V., klovn, rak, gnus, Bang, Koo, RK, biro, ila, Alva, skalar, JAT, kivi, ENI, ragada, An-et, Negotin, PR, mops, čreda, lok, ANSA, srk, Sr, grivar, Nik, motorka, Aravali, Akad, Leon, najem, O.C., R.L., koklja, škržat, danaide, Er, SO, ete, epik, arena, Te, Elin, orkan, elita, glasilo, Niort, Salem, STEKLAR. (K. D.) Med reševalce s pravilnimi rešitvami cele križanke bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada 5.000 dinarjev 2. nagrada 4.000 dinarjev 3. do 7. nagrada. 3.000 dinarjev Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov Uredništvo STEKLARJA, 61430 HRASTNIK, Cesta 1. maja 14 do 30. 1. 1989. Konec leta direktor naroči računovodji: »Letni presežek prikažite s krepkimi številkami!« Žal nimam nobenega črnega flomastra.« »Kupite ga!« »Hja, če to napravim, bomo pa v minusu.« M steklar Odbor za obveščanje: Marijanca Polzelnik - predsednica, člani: Milan Crnkovič, Janez Ciglar, Jože Drugo-vič, Jože Godicelj II., Albert Kapelar, Vlado Šebenik in Joži Umek. Uredniški odbor: Mili Kobal - glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Alojz Marčen, Ervin Predovnik, Joži Umek in Franc Vidovič. Fotografije Branko Klančar. Grafična priprava in tisk v nakladi 2500 izvodov tiskarna Formatisk: Naslov uredništva: Steklar, Hrastnik, Cesta 1. maja 14, telefon 0601-41-622, int. 55. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo oproščeno davk„a od prometa proizvodov.