Tedeiiske nov ¦<•«'. Duhovniške spremembe. Prestavljeni so naslednji čč. gg. kaplani: Pavel Živortnik iz št. Lenarta v Ljutomer; Alojzij Kramaršič iz Št. Jurja v SIov. gor. v Kozje; Fr. Sinko kot provizor iz Teharij za provizorja k Sv. Martinu na Pohorju; vojni kurat Jos. Vrečko k Sv. Jurju ob Ščavnici. Na novo nastavljeni so čč. gg. novomašniki: Vinko Munda na Ptujsko goro, Matija Zadravec v Ljutomer (III), Ivan Verbanjšak v Stari trg (II.) in Ivan Rančigaj na Teharje.j Nov vojni kurat. Gesar je imenoval č. g. Ivana Hanžič, dosedaj kaplan v Škalah, za vojnega kurata. Proti nemškutarskim agitatorjem. Vedno gosteje so pritožbe iz krajev, kjer imajo šulferajnske šole, da učitelji silijo v starše, aaj dajo svoje otroke vpisati v nemške šole. Obljubljajo jim zlate nemške gradove, rožnato bodočnost, dobro župco, obleko, obuvalo, samo če dajo svoje otroke v šulferajnsko šolo. Učitelji so dobili od šulferajna nujno navodilo, naj pritiskajo z vsemi močmi na slovenske starše. Pozivamo naše ljudi, da nam naznanijo vsak posamezen slučaj nasilja, pregovarjanja in druge nedovoljene agitacije. Renegatom zaprimo vrata slovenskih hiš! Slovenci se bližamo boljši bodočnosti. Zatorej proč s tistimi, ki bi nas radi zopet vkovali v verige suženjstva! Junaški polk. Polk št. 94, ki se sestavlja iz okrožja Turnov na Češkem ima od začetka vojske do sedaj 4000 odlikovanih vojakov. Vihar in toča. V okolici Sevnice ob Savi, t. j. v občinah Razbor, Pekel, Zavjek, Podvrh, Zabukovje in Planina je dne 17. julija silna nevihta napravila na poiju in v vinogradih ogromno škode. — V petek. dne 20. julija pa e toča s silhim viharjem pokončala večino poljedelskih pridelkov v Belokrajini na Kranjskem in okolici Litije. V Črnomeljski okolici je n. pr. padala suha toča, debela kot orehi, celih 25 minut. Zavolje podpore in pokojnine po padlih. Vpra šanje: Fr. K. iz tukajšne občine je kot prostak pri 26. domobranskem pešpolku padel na bojišču dne 1. junija 1915. Zapustil je doma ženo in tri nepreskrbljene otroke. Vdova ni dobila dosedaj še nikake pokojnine. Vprašamo, kako je v takih slučajih treba postopati, da dobi žena pokojnino, kje je vložiti prošnjo in kaj je v tisti treba navesti, da bo imela vspeh? — Odgovor: Okrajna politična oblastva imajo nalog paziti na to, da dobe vdove in sirote padlih čimpreje zakonito določeno pokojnino. V vlogi na c. kr. okrajno glavarstvo je natančno navesti: 1. številko uradnega seznama izgub, v kateri je dotičnik vpisan med padlimi; 2. ime. šaržo in krdelo padlega in če je bil ta črnovojnik, tudi tisto črnovojno okrajno po> eljstvo, h kateremu je bil vpoklican, ali, če se to ne more dognati, njegovo domovno občino; 3. ime njegove vdove; 4. imena in rojstvene podatke (dan in leto rojstva) njegovih živečih zakonskih (pozakonjenih) oziroma nezakonskih sirot (otrok); obenem semorajo predložiti dokazila o rojstvenih podatkih otrok. na primer krstni list ali šolska spričevala ali priprosto potrdilo župnega urada itd.; 5. če so otroci v materini oskrbi, oziroma če so že preskrbljeni; 6. če je živela vdova s padlim do mobilizacije v zakonski zvezi; priloži naj se tozadevno potrdilo župnega urada; 7. če je vdov^ popolnoma nezmožna si kaj prislužiti (tudi z ozirom na varstvo otrok) in brez sredstev; 8. stanovališče (kraj in dežela) in natančen naslov vdove, oziroma, Ce so otroci, tudi brez matere, ime, stanovališče in natančen naslov varuha (varuhinje). Naloga c. k. okrajnega glavarstva je na tako vlogo takoj vse potrebno ukreniti, da se pokojnina čimpreje določi in izplačuje. Za delavstvo v premogokopih v Škalah. Dež. odbornik dr. Verstovšek je opozoril ministra za javna dela in ministra za prehrano na žalostne razmere v premogokopu v Saleški dolini ter je zahteval hitre pomoči, zlasti z rednim dovažanjem potrebnega živeža. Radi ponianjkanja trpi ves okraj, zlast.i tudi kmetski stan, ker nima dovolj pridelka za veliko število delavstva. Minister za javna dela je naznanil dr. Verstovšeku. da je dobil uradno potrdilo o teh razmerah in je takoj zahteval od miuistrstva za prehrano, da se stori vse, kar je le mogoče, da se oskrbi delavst vo z živežem. Gospod&rske novice. Najvišje cene za sveža jabolka in slive. Vlada je določila za sveža jabolka, češplje in slive najvišje cene, ki so v glavnem naslednje: jabolka na domu posestnika 44 v, k trgovcu zapeljane 50 v 1 kg. Za trgane navadne češplje (slive) pri nakladalni postaji 60 v, za stresene 35, za žlahtne (cepljene) slive 65, 70 do 100 K. Več o tem v petkovi »Straži«. Povdarjati pa moramo popolnoma odkrito, da je vlada nastavila te cene, ne da bi poprej vprašala za mnenje kmetske strokovnjake. Cene so v primeri z industrijskimi pridelki in z ozirom na drage delavske moči nizke, dobiCek, ki ga pa sme zahtevati trgovec, previsok. Zakaj neki minister Hofer k določevanju cen vabi pred vsem socialne demokrate in bogate trgovce, kmetskih sadjarjev pa ne? Oddaja žita. Namestnija zahteva, da do 1. avgusta vsak posestnik odda polovico tistega žita, ki ga bo letos imel odveč in ga bo moral oddati. Odloki, koliko mora kateri posestnik za zdaj žita oddati, so se že razposlali županom. Ti odloki so jako čudni. Tako n. pr. se zahteva oddaja ovsa, ki še raste na njivi. Čudno, da se ne zahteva že sedaj letošnje koruze in ajde, katero ravnokar sejemo. Proti temu načinu rekviriranja letošnje žetve moramo v interesu ljudstva odločno ugovarjati. Ako oblast žito rekvirira, mora pred vsem poprej dognati, katere vrste in koliko žita je posestnik pridelal. To se dozdaj še ni dognalo in se ni moglo dognati, ker po mnogih krajih žito (n. pr. oves) še niti požeto ni, zmlačeno pa še večinoma nikjer. Kolikor se toraj naj posestniku predpiše za oddajo, če še žita niti spravljenega nima? Oblast je vzela za podlago tisto množino žita, ki jo je dotični posestnik lani moral oddati. Pa to vendar ne gre, ker letošnja žetev nikakor ne odgovarja lanski. Ali oblast nič ne ve za sušo, ki je skoraj popolnoma uničila žetev, posebno pa oves, da je komaj par centimetrov visok? Nekateri posestniki, ki so lani imeli oves, ga letos sploh niso sejali, drugi so ga nasejali polovjco manj kakor lani itd. Nadalje pa še posestniki žita nimajo zmlačenega; ker vso žito za mlat še niti suho ni. In zdaj naj bi v petih dneh zmlatili žito, da ga do 1. avgusta morejo oddati! Predpisi, katere je razposlalo nlariborsko okr. glavarstvo posestnikom, po veliki večini ne odgovarjajo resničnemu dejanskemu položaju! Posestnikom se predpiše, da oddajo oves, pa ga letos sploh niso~ime!i nič sejanega, prčtipiše se, da oddajo rž. pa je letos niti enega zrna nima itd. Takih predpisov Ijudstvo se veda ne more izvršiti, ker nima zahievanih predmetov, razburja pa se vsled takih neopravičenih zahtev silno in to popolnoma po nepolrebnem! Naj oblast poprej dožene, katere vrste in koliko žita je posestnik pridelal, naj potem izraCuni, koliko ima odvišnega žita in nato še le naj zahteva odvišno množino. To bo pametno in praviCno in ljudstvo se ne bo razburjalo. E d i n o k a r moramo priznati in pohvaliti na rekvizicijskem odloku, jeto. da se tistim posestnikom, ki tega odloka ne izvršijo, ker ga dejanski res ne morejo, vsajne žuga in ne preti s kaznimi, kakor drugekrati. Torej vsaj nekaj dobre ga! — Ravnokar izvemo iz verodostojr ega vira, da naj tisti posestniki, kateri še žita nimajo pripravljenega ali ga sploh nimajo za oddajo, predpise z naredbo vzrokov po občinskem žetvenem komisarju vrnejo okrajnemu glavarstvn. Občinski žetveni koniisarji. Opozarjamo kmete, da letošnji občinski žetveni komisarji pri sedajnih predpisih niso nič zakrivili in naj se jih toraj radi sedanjih predpisov glede oddaje ne napada. Žitne cene na Ogrskem. Ogrsko ministrstvo je določilo za ogrsko žito sledeče najvišje cene: Za pšenico z ozirom na kakovost 49 do 50 K, rž 47 do 48 K 50 v, ječmen 45 do 47 K. Na Hrvaškem in v Slavoniji: pšenica 49—50 K, rž 47, ječmen 46, oves 44. Zahtevamo, da se tudi za avstrijsko žilo nastavijo take cene kot na Ogrskem in llrvatskem. Sadne tropine za kruh. Vrleposestnik Andrej Pugl, znan kot razkosovalec kmetij in veleposestev v graški okolici. je baje iznašel novo mešanico za kruh, namreč sadne fropine, predvsem hruškove. Vzelo se bo baje polovico sadnih tropin in polovico prave moke. Tropine se bodo s posebnimi stroji oCistile olupov. fino semlele in posušile. Iz tropin zgodnjega sadja bodo delali poskuse in če se posreči, dobiti iz te mešanice dober kruh. se bodo sadne tropine v celi državi zaplenile za kruh. Tatvine na poljih. Piše se nam: Komaj se je kmet oddahnil vsaj nekoliko od grozne suše, kije pretila z usodonosno letino, že so se pojavili tatovi na polju. Dan za dnem prihajajo pritožbe: Porezali so mi ječmeno ali pšenično klasje, ali otepli mi ga so, izruvali so mi krompir, potrgali so mi fižol itd. Res, da se ne krade sedaj prvič, že v mirnih letih celo smo slišali o tem pogosto, posebno še na poljih v bližini mest ali drugih večjih naselbin. Razumljivo je, da je s i 1 a d ospela ta Cas res do vrhunca in so mnogi, rekel bi, prisiljeni potom tatvine priti do vsakdanjega živeža. Nismo brez srca na kmetih, uvidimo hudo gorje številnih vaških in še bolj mestnih siromakov, pomagali jim bi in bomo v kolikor bo pač to mogoče. Kakor pa nismo brez srca, tudi ne sami brez želodcev. Da so se obdelale te sad obljubljajoče njivice, moralo je odriniti na delo staro in mlado; videl si na njivi spomladi 70—801etnega starCka, ki bi pač zadnja leta svojega trudapolnega življenja naj užival v miru in počitku — kot vsak drug penzijonist. Odrinil je pa k vojakom sin ali vnuk in ni več moškega pri hiši. Zraven starčka se je pripogibalo nežno truplo otroka-šolarja, ki je moral opustiti vse igre, pustiti tudi ravno sedaj tako potrebno mu šolo. Vse je moralo na delo, vse, da si zagotovi za bodoče dni svoj vsakdanji kruh. Sami so delali, sami so se potili in sami imajo zato v prvi vrsti pravlco uživati sadove svojega dela. Ni še pa dozorel marsikateri poljski pridelek, bil se je mestoraa popolnoma nerazvit in zelen, a že ga je omadeževala kruta tuja roka ter ga odtujila dozorelosti. Sebi je prinesla znabiti malo ali celo nobene koristi, kmetu pa povzročila ogromno škodo. Las je stoje človeku po koncu, ko gre po poljih ter najde toliko razruvanega krompirja; ovenele Iež6 krompirjeve rastline na površju zemlje in kažejo kot za maščevanje vpijoč proti nebu, med koreninami nerazvite gomoljice komaj orehove velikosti. Na drugem mestu: Pšenica. okrašena prej s težkim, polnim, temnini klasom, je že vsnopih; med temi jih je pa mnogo z čudno obledelimi glavicami. Stopim bliže in videti moram — da so otepgni. Prišel je nevabljenec, znabiti povaljalec, v roki s polenom, da je otepel, ali po »novem« načinu s konjskim glavnikom ostrigel žlahtno klasje. En de! zrnja si je lahko spravil v lastni žakeljc, a drugi večji del zrnja je divje raztrošen po polju — le perutnini in golobom v slast — kmelu pa v neizmerno šftodo. Tako bi še navedel nešteto sličriih slučajev. Poljski pridelki, osobito krompir, fižol in koruza bodo dozorevali in tatvine bodo se z dnem množile Treba je brez čakanja z vso silo in hitrostjo ukreniti vse, da se zabranijo ali vsaj brzdajo enaka opustošenja in tatvine. Zato so poklicane občinske žetvene komisije, da s svojimi žetvenimi komisarji v skupnih sejah sklenejo vse ukrenitve proti poljskim tatvinam in tudi, posebno v bližini mest, skupno prosijo za oblastveno, bodisi civilno ali vojaško sopomoC. Čim boljše korake bo storila posamezna obCina, tem manj hudo bodo njeni občani pozneje občutili predpise o oddaji poljskih pridelkov. M. V. Pomanjkanje repnega semena. Letos se zelo težko in lc za drag denar dobi repnega semena. Po nekod zahtevajo za liter semena po 16 do 30 kron. V naših krajih se vse premalo skrbi za potrebno seme. Svinjska rdečica se pojavlja v rnnogih občinah. Škoda je sedaj, ko je živina tako draga in je povsod primanjkuje, še mnogo večja kot kedaj poprej Najbolj-e sredstvo proti rdečici je cepljenje svinj. Občine naj prosijo okrajne živinozdravnike, da pridejo cepit svinje proli rdečici Priporoča se tudi dajati svinjam pogosto sveže vode in kjer je možnn, vode za krpanje. Ne shranjujte živil v . pocinkovanih posodah. Štajersko cesarsko namestništvo razglaša: Vsled pomanjkanja glinasto posode je prišla v posled- ; njem času v splošno rabo raznovrstna pocinkasta posoda za kuhanje in shraDJevanje živil. Ker pa tvori cink, ako pride v dotiko s snovmi, ki vsebujejo razne kisline, takozvani cinkov oksid, ki je zdravju škodljiv, ker je strupen, se svari pred uporabo pocinkovane posode za shranjevanje in kuhanje živil. Primerne cene za zgodnji krompir. Osreikija komisija za presojo cen je doloCila, da se sme adrav zgodnji krompir, takozvane rožičke po 60 K, vse druge vrste zgodnjega krompirja pa 30 K za 100 kg. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu je bilo v pretekli dobi dokaj živahno, ker je bilo popraševanje po tujem hmelju precej veliko. Cene za tuj hmelj so se gibale med 80—105 K za 50 kilogramov. Zastopnik neke bavarske pivovarne je pokupil 80 bal tujega hmelja deloma lanskega, deloma predlanskega pridelka. Tuj hmelj iz leta 1915 je kupoval po 45 K za 50 kilogramov. Vsled dolgotrajne suše so češki hmeljski nasadi baje precej prizadeti, še bolj pa ogrski, kjer bo letos zelo slaba hmeljska letina. Stajerskim hmeljskim nasadom pa suša baje ni dosti škodovala. Cene za les. Zveza avstrijskih lesnih veletrgovcev na Dunaju je sklenila sledeče lesne cene, ki so veljavne za kubični mčter do preklica: Hlodi mehki neotesani 42—55 K, trdi 55—100 K, mehke deske 90—112 K, oglati ali otesani mehki hlodi 80—112 K, trde deske 120-200 K. Popraševanje po deskah, ki se jih rabi za vojaške zavoje, Je zelo živahno. Železnih obročev ni. V trgovinah z železnino je zmanjkalo železja za obroče. Kmetje ne morejo dati delati novih sodov in ne starih popravljati. Poljedelsko ministrstvo opozarjamo na ta nedostatek. R&zne novice Modrost v pregovorih. Gledi naprej in nazaj. Kdor nazaj gleda, naprej pade. Naprej glej potlej zaupaj. — Sam glej, če hočeš, da pojde tvoja reč naprej. — Kdor noče gledati, poje veliko muh. Vsak gleda bolj druge nego sebe. — Glej na sebe in svoje, potlej svari (uči) mene in moje. — V svojo skledo glej. Ne glej nad seboj, marveč poil seboj..(Ne glej na take, katerim se bolje godi nego tebi.) Z vrha je dobro gledati, po dolini dobro hoditi. Čim dlje gledaš, tem večje bodo oči. Kdor iz dežele gleda, z njim se ni dobro na solncu greti. Pridnemu možu lakota le v hišo gleda, v njo si ne upa. Poslušaj uie, ne glej me. Reki: Gledata se kot pes in mačka. Gleda, kakor tele nova vrata (kakor zaboden vol, — kakor hudo vreme, — kakor miš iz moke, — kakor da je z vsem svetom skregan . . .). Gleda, da bi ga z očmi predrl. — Gleda, kakor bi bil tri dni na vislicah. Gleda tako v svet kakor tele. (Zelo neumen je.) Gleda tako ljubeznivo, da bi se mleko skisalo, ko bi pogledal vanj. Gledati komu skoz prste. Globoko. Letal visoko, padel globoko. Tihe vode globoke jame kopljejo. Pri praznem žepu je treba globoko seči. Dopisi. Maribor. S 1. avgustom 1917 se bo v M;,i boru v Gosposki ulici 38 ustanovilo glavno z;is, >pstvo nižjeavstrijske deželne življenske in rentne zavarovalnice. Zavarovalnica prevzarne zavarovanje nadoživetek in smrt, otroške dote, rentno in ljudsko, nezgodno, kakor tudi zavarovanje jamstvene dolžnosti in zavarovanje poškodovanja vodovodov. Sposobni potovalni kakor tudi krajevni zastopniki se sprejmejo. Maribor. Naši tnestni očetje so se pošteno skregali. Zadnji petek je bila občinska seja, v kateri se je šlo za novo lekarno v Koroški ulici. Občinski svet je dovolil ustanovitev te lekarne, mestni svet pa ne. Vsled tega se je županu dr. Schmidererju in podžupanu Naskotu, ki sta bila proti ustanovitvi lekarne, predlagala nezaupnica. Župan in podžupan pa sta odstopila. Bati se je bilo, da bo vsled tega meslni svet razpuščen in bo dobil Maribor vladnega komisarja. Vsled tega so mestni očetje šli prosit dr. Schmidererja in Naskota, naj prekličeta svoj odstop. Še le po dolgem moledovanju se jim je to posrečilo. Tako ima Maribor zopet župana. Maribor. Narodna društva vMar i b o r u priredijo v nedeljo, d n e 19. a vgusta 1917 v proslavo prvega rojstnega dne po nastopu vlade Njegovega Veličanstva cesarja Karla I. slavnost v spodnjih prostorih N a r o dnega doma v Mariboru s sledečim vsporedom: . godba, 2. petje, 3. slavnostni govor (profesor dr. A. Medved), 4. tombola (karte po 50 v, dobitki v prvi vrsti živila), 5. prosta zabava. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za osebo 50 v. Čisti dobiček je namenjen invalidom in sirotam po padlih vojakih mariborskega okraja. Jarenina. Tukajšnje kmetsko bralno društvo priredi v nedeljo, dne 29. julija slavnost z igro in petjem. Domači in aosedje ste vabljeni v obilnem številu. V slučaju deževnega vremena se bo slovesnost vršila še le dne 12. avgusta. Ljutomer. Ponoči dne 18. t. m. je upepelil ogenj gospodarsko poslopje gostilničarke Ter. Ficko na Kamenščaku. Zgorela ji je vsa krma, sosedu g. Zavratniku pa še žito. Strašno smrt pa je imel obč. ubožec Marko Holc, ki je spal >na štalah«. Rešitev je bila izključena, ker nikdo ni mogel do njega. Našli so od njega le trup, drugi deli so popolnoma zgoreli. Hvala vsem sosedom, zlasti tukajšnjemu vojaštvu, ki.so požar v kratkem omejili. Sumi se, da je zlobna roka zanetila ogenj. Zbigovci pri Radgoni. V nedeljo od 14. na 15. t. m. so ukradli ponoči velepose^lniku Matiju Ploj blizu 100 kg zgodnjega krompirja. V noii od 17. na 18. pa so ukradli pnsestniku Francu Ploj svinjo v vrednosti 120 K. Ukradli so najbrž ubegli vojaki, ki so pobegli iz Radgone in se jih klati kakih 9 po tukajšnjih gozdovih. Orožniki jih pridno zasledujejo. Sv. Križ pri Ljutomeru. Tu obhajamo prihod njo nedeljo, dne 29. julija tri svečanosti: sopatrocinij sv. Ane; srebrno sv. mašo domačega veleč. in mnogozaslužnega gospoda župnika Josipa Weixl, katero bodo obhajali s svojimi župljani pri ranem sv. opravilu tega dne, s svojimi tovariši pa naslednji torek dne 31. julija; pri poznem sv. opravilu bo nova sv. maša č. g. Janka Verbajnšak iz Maribora, tukajšnjega rojaka. Kostrivnica Pri nas se vrši v nedeljo, dne 29. julija, ko obhajamo god farne patrone poljske (čenstohovske) Matere božje, velik shod dekliških M?rijinih družb iz soseščin. Dekleta pridejo v procesijah do 10. ure v Kostrivnico, se udeležijo procesije sv. R. Telesa,' na to je pridiga za dekleta in slovesna sv. maša. Od 1—3. ure se vrši na prostoru pri cerkvi slavnostno zborovanje deklet v spomin 1050 letnice prihoda sv bratov Cirila in Metoda na Sloven^ko (867—1917). dvestoletnice rojstva slavne cesarice Marije Terezije ter v proslavo nad vse milega nam sedanjega cesarja Karla ter preblage cesarice Zite s petjem, govori in deklamacijami. Ob 3. uri pridiga za dekleta in slovesne večernice, ob 4. odhod v procesijah. V cerkvi bodo hCerke Marijine prosile kraljico miru za končno zmago našega orožja in ž"a skorajšnji mir, na zboru pa se bodo vnemale za naše najdražje svetinje ter za versko-domoljubno delovanje. To bo krasen dekliški praznik. Naše zavedne mladenke na severu in na jugu ponosnega Boča na sviderije v največjem številu na prepomenljivem shodu! Sv. Florijan ob Boču. Dne 21. julija smo pokopali vrlo gospodinjo Marijo Kobula iz Zabnika. Bolehala je veC let. ZapušCa moža in pet nedoraslih otrok. Odpočij se pri Bogu! Sevnica ob Savi. Utonil je učenec nemške šole Jožef Mlinar v torek, dne 17. t. m. Po pouku se je šel kopat in si je zašel v pregloboko vodo. Trupla še niso našli. — Tisti dan ob 10. uri zvečer je toča v širokosti četrt ure skoraj vse uničila. Šla je celih 20 minut. še tri dni potem je ležala po dvoriščih. — Na občnem zboru Dekliške zveze je bil izvoljen stari odbor.