97
Zakaj je Anica tako dobro znala veronauk?
^stati, uruiti se iu moliti!" Tako je pravil moj rajnki ded ter se tudi ravnal po tem pravilu. Ni ga- bilo dne, da bi ne bil tnolil zjutraj, predno je šel na delo. Vedel je dobro, koliko velja zlati opomin:
,,Z Bogom začni vsako delo, Da bo dober tek iinelo Z Bogoin deJo dokončnj I)a dobil boš sveti raj!"
¦¦''¦1--1 i4i.\ rd 4-.
Pa tudi umiti  se  mora elovek  takoj,   ko  vstane.   Star prigovor pravi,  da ponuja vode zjutraj aDgel v zlati sk|edici, popčHudne pa hudobec v iljiatem lonci.
Zakaj popoludne se umivajo lenu-hi, a lenoba je vseh grdob gr-doba in kdor je len, služi hudob-cu, angel varuh ga je pažalosten. Tako je delal ded uaš, tako je učil tudi nas. Žal, da je prebitro umrl. Mesto nje-ga nas je tnorala učiti potem mati. Ona je prav tako znala, kakor ded. Toda mi se nismo mogli dosti sukati okolo nje. Odra-
ščali smo vže, pa smo morali po svetu zakruhom. Doma je ostala le Anicii.
Nu zato je pa njo toliko bolje odgajala naša do-bra mati ter Iju-bila njo jedino, mesto nas vseh. Vedela je dobro, da je največja sreča za človeka zadovoljnost. Za-dovoljenjepačlo-vek le tedaj, čo iraa mirno vest in če ve, da ga čaka    po   smrti
boljše domovje. Zato je vsajala v Aničino mehko srce verske resnice — in z njimi vred Jepe nauke.                                                                         •                      ¦'.'¦<- ^
Mati je seveda vstajala redno poprej, kakor Anica. — Bolj stari Ijudje ne potrebujejo toliko ^panja, kakor mladi. Kaj ne, saj to vsi skušate. Ce bi ne bila to resnica, tedaj bi se ne prileglo tako dobro tičati pod gorko odejo ter raalo po malo stegovati spočite ude. — Mati je bila tedaj vže vselej pri delu, ko je Anica prišla iz posteljice. Želela je materi dobro jutro, poskakala malo po sobi, potem se pa vselej lepo umila in opravila. Nato je pa mati odložila delo — na-vadno je pletla nogovice. — Obrnila seje potera od mize, prijela Anico za rarrio, pokazala jej na sveto razpelo, ki je viselo na steni ter pričela z njo moliti — jutranjo molitev. Potem je odprla katekizera ter jo učila vseh potrebnih molitvic. Vsak dan se je Anica naučila kaj malega. Toda konec leta je znala vže malo ne ves katekizem na izust.
—~~ 98  >~—
To so jo gledale njene vrstnice v šoli, ko je tako gladko odgovarjala. Precej prvo Ieto je dobila krasno darilee. Ali kaj naredi Anica z lepo podobico ? Domov hiti ter jo podari materi.
nNate," tako je govorila, rpodobico sem dobila v dar, ker sem pridno od-govarjala. Toda nisem je zaslužila jaz — maireč vi. Vsega ste me naueili vi, torej bodi prvo moje darilce vaše!" Mati se je razjokala nad dobrosrčnostjo svoje ljubljenke, podobice pa ni vzela. Pristavila je le: rTvoja sreča je moja sreča. Ves trud imam stotero povrnen, če vidim, da me poslušaš in živiš po raojih naukih !"
In Anica je osrečevala dobro mater, dokler je živola. In še sedaj pravijo, da ni tako pridnega dekleta v vasi, kakor je Anica.                               Basnigoj