Zgodaj začne žgati, kar kopriva če postati
Iz žtvljenja X. S. povzel V. Jagodič
(Koacc-)
Ko so obrali kuri do kosti. je privlekel Miha iz žepa cigareie. \saketnu je ponudil eno.  PrižgaJi so ob žerjavici ii)  puhnili v zraJc.
Zdelo se jini je. da ao možje.
Miba je bil vsega lega aavajcn. Toda Tone. Janez in Jože mu niso bili cuaki. Pnhajo in pahajo. k*ir uaenkrat se jim pa zazdi, da so se jim prebudile pečene kure v želodeti in da siiijo »a daa. Najprej je pogledala ttkozi usta Tonetu. potem  Jauezu, nato pa še Jožetu.
Preden so se raz&li. so se zmenili, kdaj sc spet snidejo. In res se je i'An zgodilo. Miha je poskrbel za pečenko. Janez pa za vino.
ko se je Toiie vrnil domov, mu je bilo zelo hudo. Ves je bil bled in .jt' tresel. K.o ga je vprašala mati vsa zaskrfaljena, ker ga fako tiolgo ni    ¦ Lilo clomoT, se je  izpovarjal, da se je preveč  najedel  robidric in  da inu je sUba postalo. Zaradi gob ji* pa povedal, da jth ni nit* dobil.  Njcgova mati jc bila predobru in mii jc vse verjela.
Pri.šel je spet čaa učenja. Lepega popoldueva. pred Miklavževim Ve-tvrdia. gresta z bratom Petrom spet y Šolo. Sonce je sijalo in Petru se je kai   bleščalo od svetlobc.
¦\vŠ kaj, Peter.c .pruvi lone bratu. >Stopiva rajži v hosto. Meni se ne Ijubi  učiti.^
Peter se je izgovarjal: ^Raj pa če izvc očet da nisva bila v šoli.«
¦ Kcko bo izvedel, suj naju ne bo nihče videl.t
!iJeter je Še okleval. potem pa ee je vendarle vdal iu šla sta v toostot K<> <-ta prišla zvečer domov. ju oce vprai5a:
-\o. kako je bilo v šoli.* Dobro.< odgovorita obn hkraii. Ali sta vse znala. kar sta bila vprašana^ \ se.« odgovorita spet hkrati.
¦fa  prav čisto vse,<  natfafjuje  oce. \ se.t  pravi Tonc, Peter pa obmolči. Kakšcn  rcd si   dobil, kaj  misliš,«   vpraša oče  Toneta.                           ¦!
Tone pogleda ot-eta malo postraui in reče. kolikor je mogel odločno: 'I -nnber!.                                                                                           ¦
()<e jjomoli Tonetu pismo pod nos:  »Citaj!«                                               M
Ko sta videla, da oče ve, kako je bilo z njuno Šolo, se oba spustita | . jok. Palica jima je posteno pomerila hlače. uato sla pa morala t kotfl klečat.                                                                                            ¦
Bilo je pa tako. Tonetova uČiteljica je bila silno natandna. Ko je.H vidcia. dii dečka ni v Šolo, je poslala nekoga 8 pismom domov. In tako jeH izvt-ck'1 oče in ju ujel na laži.                                                                    H
Mesto rla bi Sla tisti vcčer miklavžcvat. sta niorala klečati v kotu in. ^M prftukati bridke solze. Pa rse to je Tonetu kaj inalo pomagalo. Bilo bi aie V kiiko.  a tisti  vražji  Miha mu ni dal  nikdar  niiru.                                        H
Minilo je leto. Tone je dovršil razred komaj z dobrira uspehom. Matt I jr bila žalostna, oče pa hud. Pa vse ni nir poinagalo. 'lone je ostal Tooe. I Če je kdaj sklenil. da sc bo poboljšal, je že zopet zažvižgal Miha na va.si, fl pa so šli dobri sklepi po vodi.                                                                     fl
X petem razredu je Tone zaostal. Tudi tlrugo leto ni pokazal nobenih ^ nspehov. Dočim je Peter stopil od tistega nesrečnega Miklavževega večera
151                         
na boljsp pot. je fone čisto odpovedai. Oče se je odloČH, naj se gre ueit obrti. *Ker se nisi hotel v šoK nčili. bos pa poskusil z obrtjo,* ga je nago-voril oČe.
»Za krojača pa grem.<  se je odloeil Tone.
Postal je krojaški vajenec. Krojastva st* je oprijel z duso "in telesom, kakor je sam zatrjeval očetu. Mojster se mu je kar endil, tako je bil priden. Tudi oče in maii sta ga biia vesela.
Toda Miba je navadil Tonela kaditi cigarete, piti vino in se drugih takih uevanui stvari. Tone je hodd tudi v dve uri oddaljeno mestno obrtno šolo. Tam je našel nove tovarise in se z ujimi pobratjl. Bili so starejši od njega, zato jih je poslušal v vsem, karkoli so mu ukazalj. Kadil in pil je dalje, ne oziraje se na mojstrove opomine. S svojimi tovarisi je začel oga-njati tiidi vsakovrstne neumestne šale iu burke. ki kar utč niso v ponos in Uobro irae takih mladlh Fantov.
Za vge pa, tako za cigarete kakor tadi za vino, Tone ni imel denarja. Nj^ov mojster je iutli kadil. Tone je vedel. kje ima cigarete. zato si jih je >izposodi]<, seveda brez dovoljcnja mojstrovega. Mojsler je to opazil in ga posvaril, pa ni kar nič zaleglo. Tovariši so izvabili Toueta tudi v kino. Zato je bilo treba spet denarja, ki ga pa Tone ni imel. Kaj naredi? Zlo na zlo. Ko je JiekoČ nesel izgotovljeno obleko k neki stranki. smukne za grm „ in hitro popravi raean tako. da ga je zvisal za 20.— Din. Načrt mu je uspeL i Tonc je dobil denar za kino, Ko se mu je to obucslo, je ukradel mojstni " tudi nro in jo prodal. Napotil se je v mesto. Ko se je proti večeru vrnil. je našel niojstra silno jeznega. Takoj je vedel, kaj to pomenv. Mojster je stopil predenj m m"u pomolil ratu« pod nos.
>Fant. ali si že tako globoko padel? Poznaš to?c Tonc je molčal in gledal v tla. Zduj ga je bilo že kaj malo sram, >Ali si res mislil, da bo osfalo vsc prikrito? Zmotil si se temeljito. Vsaka ?Har pride es« krat na dan.« Tone je Še vedno molčal in gledaj t tla. >Se bova že Še jutri zmeuila.t je zaključil mojstcr.                                                        ,'
Tone pa ui čakal drugega dne, Oclločil se je, da jo odkuri, še preden bo zora. To je tudi storil. Ko je bilo v hisi že vse mirno in ni nihte veS hdel, jc stopil Tone v delavnico, vzel kos hJaga, hilo ga je ravno za. eno obleko, dela>'sko knjižico, uato pa še Hstnico s 300 Din. Vzela ga je noC.. Mojster ga ni videl nikdar veČ.                                                               '
Tone fudi doniov ni ael. Stopil je na prvi vlak in se odpeljal. Tako »e I je Tone Skok podal na pot. ki vodi v mlakuže in nesreeo. Bai se je, da ga ne bi izslediJL Ni sicer vedel, ali ga je mojster javil orožaikom ali ne; toda ker ni bil gotov, si je poiskal dela pri nekem mestnem podjetju. Delal je ves dan, pa zato tudi dobro zaslužil. Pa kaj, ko ni znal Šlediii. Ko je prisla sobota, je Šel skupno z delavci v gostilno, kjcr so vse zapravili. Kar mn je ostalo, je porabil za kinn in eigarete. Ko je prišel mesec okrog. ni imel ničeaar, s čimer bi plačal hrano in stanovanje. Izposojeval si je denar, I dokler mu ga je kdo kaj hoiel zanpati.                                                  -1
I          Ker je bil najmlajŠi, je delavcem sluzil tudi za sla. Nekoc mu je bila
| izročena večja vsota. da bi plaČal delavcem Krano v skupni kuhinji. Ko je | začntil pri sebi denar. se ga jc kaj hitro lotil skusnjavec. ki ga je naco-!     Tarjal, naj pobegne z clenarjem. To je tiidi storil.
}          Po tej tatvini se je potepal dolgo ^asa okrog. Ko pa tnn je denar po-i 1
in se mu ni Ijubilo vcč delati, je pricel beraČiii.
Doma nista vedela nc oče ne tnati. kod bodi njih izgubljeni sin, Oče je moral iz sTOjega denaTJa pom^nati vso škodo mojslru. Jezil sc je ua svojega | sina, še bolj ga je pa skrbelo. kod bodi in kaj počne. Med tem časom pa
152
,. lonc že tako daleč zabiedel, da je koval načrte za vlom. Na arojsh grcšnih potih je dobil tudi tovariša postopača enakih let, ki se je z njira dupovoril za večji vlom, ki sta ga izvrsila ponoei, ue da bi ju bil kdo ujel.
Po vseh teh pustolovščinah se je zahotelo Tonetu po domu. Po Stirih leiili. ki so minili od zadnjega svidcnja. se mu je res stožilo po starŠih. Sedel je na >tak in se odpeljal proti domu. Na doraači postaji je izstopil. Bilo je okrog poluoči. Ko je šel skozi vas. ni srečaJ žive duse. Ozrl se je na hrib. kjer jc stala hiša njegovega oceta, pa se niu je kar inako storilo- \ oknu je bila še luč. Lgibal je, ali bi Sel ali ne. Kaj poreče mati? Kaj ooe? Bilo mu je tako tesno pri srcu, da bi se najrajši zjokal. Ko je prišel čisto do hiše. jo slišai rahel šum iu takoj vedel, da mati šc bdi in snaži pod. V hišo se ni upal. Čakal je. Ko pride mati iz sobe s smetišnico v roki. ga opazi in ae niočno prestrasi. Tone bi ji rad dal roko, pa ga je bilo sram.
: V kuhinjo stopi,« mu je rekla mati molče.
Tone ji  je sledil.
:7.a mizo sedi.t je »pei rekla mati.
lone je ubogal. Čc bi mxi bila rekla takrat. naj viakne roko t žerja-^iru. pn bi bil storil. Nič nista govorila. Samo molčala sta.
Cez kake pol ure se vrne oče. Bila je sobota. \ gostilni je ostai Čez Čas. Ko pogleda Toneta, se mu izbuljijo oči. hoče nekaj reči, pa mu beascla zasiane v grlu. Nato dvigne roko, da bi udarii; v tistem trenutku pa pri-skuči inati in zaclrži udaruc. Tone pogieda v očetov obraz, vstaue, stopi v vežo in čez prag. Vzela ga je noč.
Mati se ni inogla vzdržati. Stekla je na prag in klicala v teroo:
. Fone! Toue!«
Tone je bil že daleč. Obrnil se je, pljunil in zaklel.
Oče je klical materi: ^Pusti ga, saj ni več naš!<
lone pa je šel v gostilno in se napil. Pozneje so pisali časopisi, da je za   dtmar   ubil   človeka.
Prijeli so ga. uklenili iu odvetlli v ječo. V ječi ga je sprejel paznik, otlpeljal t klet, kamor zapitajo najležje zloČince, in zaprl težka Trata. Na tablico, ki je visela na vratih, je bilo zapisano: Tone Skok — tatvina, vlom, uTnor.
l)o tu mi je zgodba o Tonetu Skoku znana. Kako pa se je pozneje zgo-diio, res ue vcm točno.
Čital sem pa nekje tole:  »Včeraj  zjutraj je bila izvršena smrtna ob-dba nad zločincem, ki ima ua vesti več hudih grehov, med drufcirai tudi iior. ko je stopil pod vislice in so ga vprnšali. če bi se rad kaj povedal, je izjavil tole:  >Sporočite očetu in materi, da ju prosim odpuščenja. Kriv 6i?m. Ce I)i bil vedno resnieo govoril, b! tako daieč nikoli ne bil za.se!.« ^^ Bržkoue je bil to Tone Skok. Ne vem pa jie zagotovo.