Duška ROKAVEC, 2014: Gline v Sloveniji. Geološki zavod Slovenije, Ljubljana: 95 str.
V raznoliki geološki zgradbi Slovenije so nekatere mineralne surovine navzo~e v razmeroma omejenem obsegu in niso raziskane do mere, ki bi zadoščale potrebam trga. Med temi so tudi gline opekarske in delno kerami~ne kakovosti, ki jih najdemo v mlaj{ih stratigrafskih enotah in le ponekod v gospodarno izkoristljivih količinah. Za izkori{~anje nahajali{~ glin, ki jih najdemo predvsem v ravninskih predelih blizu površine, je potrebna le za~asna degradacija ve~jih površin. Kljub temu so pogosto trajno nedostopna za gospodarsko izkoriš~anje zaradi varovanja kmetijskih in gozdnih zemlji{~ in prioritete druga~ne namenske rabe. V slovenskih razmerah je pomanjkanje prostora in nezadostne preskrbe z lastnimi naravnimi viri to pereč problem.
Avtorica je v svoji knjigi preu~ila razširjenost glin v Sloveniji, opisala zna~ilnosti glin kot mineralne surovine za opekarstvo in keramiko, naštela glinokope s podeljeno rudarsko pravico in sestavila pregled ve~ine znanih nahajališ~ glin v državi.
Podan je celovit pregled o razmerah na podro~ju raziskanosti ter perspektivnosti nahajali{~ glin kot surovinske baze za preskrbo industrije gradbene in drugih vrst keramike. S tem je avtorica nadgradila rezultate svojega ve~ desetletnega dela
in dela drugih raziskovalcev Geolo{kega zavoda Slovenije na raziskavah gliniš~ in preiskavah glin pri nas.
Izdelala je model vrednotenja nahajališ~ glin na podlagi 12 izbranih odločitvenih atributov, ki opredeljujejo nahajali{~a in surovino v njih, ter jim določila uteži vpliva. Izdelani model je z znano metodo ve~parametrskega odlo~anja uporabila za oceno in razvrstitev nahajali{~ glin po perspektivnosti. Računalniško orodje DEXi je bilo pri tem prvi~ uporabljeno na podro~ju ekonomske geologije. Avtorica je vzorcu 47 slovenskih glinišč z izvedenim modelom in uporabljeno metodo nepristransko določila perspektivnost. Na podlagi tovrstnega ocenjevanja je bil izdelan katalog nahajališč, razvrščenih po perspektivnosti. Katalog bo uporaben v praksi kot podlaga pri odlo~anju o smiselnosti raziskav na določenem območju.
Rezultati bodo prispevali k izboljšanem metodološkem pristopu k raziskavam, izkoriš~anju in sanaciji nahajališč gline. Možna je uporaba prou~evane metodologije tudi za dolo~anje perspektivnosti nahajali{~ drugih mineralnih surovin. To pa utegne prispevati tudi k pravilnejši umestitvi nahajališ~ v prostorske na~rte, kar pomeni prispevek k racionalizaciji rabe prostora in h gospodarnejšem izkoriš~anju mineralnih surovin.
Uporabljena metoda večparametrskega od-lo~anja je bila prej preskušana na razli~nih področjih. Izvirna je njena uporaba za reševanje ekonomsko-geološke problematike. Rezultati perspektivnosti, ocenjene z izdelano metodologijo, so se v blizu 90 % primerov ujemali s perspektivnostjo, ocenjeno z obi~ajnimi metodami ekonomske geologije.
Knjiga obsega tri osnovne tematske sklope, ki so vsebinsko povezani:
•	Gline kot mineralne surovine ter nahajališča glin na globalni ravni: zna~ilnosti in uporabne lastnosti glin, gline kot vrsta mineralne surovine v EU in slovenskem prostoru, dosedanje stanje raziskanosti v primerjavi z drugimi državami članicami, pridobivalne metode in gline v prostoru, katerih izkori{~anje je omejeno s prostorskim na~rtovanjem in drugimi rabami v prostoru;
•	Nahajali{~a glin v Sloveniji: porazdelitev in posebnosti gliniš~ glede na razli~na sedimen-tacijska okolja, uporabna vrednost opekarskih in kerami~nih glin, njihovo obnašanje po sušenju in žganju, pa tudi rudarski prostori ter proizvodnja in zaloge v njih, slovenski in EU trg z opečnimi izdelki, kot tudi sanacija in nova raba prostora.
• Kot zaključki: razvrstitev 47 znanih nahajališč
glin v katalog po stopnji perspektivnosti od neperspektivnih do najbolj perspektivnih.
Na ta način je bil obravnavan celoten življenjski cikel gline kot mineralne surovine: od raziskav, pridobivanja, predelave do sanacije nahajališč in proizvodnje končnih izdelkov.
Vsebino tematsko dopolnjujejo štiri pregledne karte Slovenije z izvornimi območji glin glede na geološko sestavo, karta z znanimi oz. raziskanimi nahajališči glin pri nas, aktualni rudarski prostori ter pripadajoči predelovalni objekti in karta nekdanjih opekarn in glinokopov iz obdobja po 2. svet. vojni.
Zastavljen cilj je bil dolo~iti perspektivnost nahajali{~ gline na podlagi vhodnih podatkov o surovini, nahajali{~ih in njihovi legi v prostoru ter jih razvrstiti po perspektivnosti od najbolj perspektivnih do neperspektivnih. Namen je uporaba perspektivnosti nahajali{~ kot merila za usmerjanje raziskav nahajališč gline. Rezultat je katalog slovenskih glini{~, razvr{~enih od tistih, ki so za nadaljnje raziskave prakti~no nezanimiva, do perspektivnih, ki utegnejo v prihodnje predstavljati surovinsko zaledje za nove proizvodne enote in izdelke. Presek skozi vzorec večine trenutno znanih in raziskanih slovenskih nahajali{~ gline pokaže, da je za nadaljnje raziskave zanimiva petina nahajališč; za dobro polovico nahajališč obstaja možnost, da bi z dodatnimi raziskavami prišli do pozitivnih rezultatov; za petino nahaja-li{~ pa bi bilo kakr{nokoli vlaganje sredstev v raziskave neracionalno.
Zaokrožen je pregled večine, doslej znanih slovenskih nahajali{~ glin, ki so razvr{~ene po stopnji perspektivnosti, kar bo zainteresiranemu investitorju služilo kot smerokaz pri odločitvi, kje bi bilo smiselno vložiti sredstva v detajlne raziskave. Z ovrednotenjem nahajališč in njihovo uvrstitvijo po stopnji perspektivnosti so uporabniku približane razmere na področju zastopanosti in raziskanosti ter perspektivnosti nahajali{~ glin kot surovinske baze za preskrbo industrije gradbene in drugih vrst keramike. Potreba po slednji se bo po ve~letni gospodarski recesiji in s ponovnim razmahom gradbeni{tva nedvomno povečala.
Z razvoj em smotrnega usmerj enega raziskovanj a določenih deficitarnih vrst mineralnih surovin, z namenom pravo~asne umestitve v prostorske na~rte, ki pogojujejo pridobitev rudarske pravice za izkori{~anje za dolo~en ~as, po katerem je prostoru povrnjena prvotna ali nova raba, je knjiga prispevek k racionalizaciji rabe prostora in trajnostnemu prostorskemu na~rtovanju, kot tudi k bolj ekonomičnemu izkoriščanju razpoložljivih zalog mineralnih surovin.
Tiskanje knjige, ki je izšla spomladi 2014, so fi-nan~no omogo~ili predstavniki slovenske opekarske industrije ter stanovsko dru{tvo povr{inskega odkopavanja (DTV PO).
zasl. prof. dr. Simon Pirc