© Vladimir Gajšek, 2010, vse pravice pridržane © Intelyway, 2010, vse pravice pridržane KAZALO WAGNERIANA...................................................................................................................................... 7 RICHARD WAGNER, NEMŠKI OPERNI SKLADATELJ ............................................................12 K WAGNERJU......................................................................................................................................14 MED WAGNERJEM IN MAHLERJEM............................................................................................17 P/R/OTEZNO IZ KLASIKE ................................................................................................................20 ZUKUNFTSZAPPERPOLKA SLAVOJA ŽIŽKA V KINODVORU ............................................22 MED MODROSTJO IN NOROSTJO DO – GLASBE ALI MOLKA?...........................................25 POPULIZEM IN SLOVENSKA GLASBENA IDEOLOGIZIRANA ZAVEST............................27 WAGNERJANSTVO TU IN TAM ....................................................................................................28 Z WAGNERJEM TAKO ALI DRUGAČE ........................................................................................30 FAN RICHIE WAGNER?! BODIMO RESNI! .................................................................................32 ONSTRAN NIČEJANSTVA Z RICHARDOM WAGNERJEM ....................................................35 IZJAVA K RICHARDU WAGNERJU – NA KRATKO: ................................................................39 RICHARD WAGNER – ZDAJ IN TUKAJ .......................................................................................40 WAGNERIZEM? ..................................................................................................................................41 V BAYREUTHU?..................................................................................................................................42 VSESTRANSKI RICHARD W............................................................................................................43 POGOVOR Z MANICO ŠPENDAL: ALI RES LJUBITE RICHARDA WAGNERJA ...................45 OPOMBE: ..............................................................................................................................................47 BIBLIOGRAFIJA & DISKOGRAFIJA RICHARD WAGNER.......................................................48 5 Wagneriana Posvečeno italijanskemu skladatelju Federicu Gozzelinu, skladatelju Vidu Gajšku, slovenskemu skladatelju v Nemčiji, ki se imenuje »Jezus« - Janezu Jezovšku, muzikologinji dr. Manici Špendal, rajnkemu prijatelju dr. Franciju Friškovcu in vsem – slovenskim – wagnerjancem… Kot izraža sodobno glasbeno gledališče svojo motivno in emotivno naravnanost na sceni in dramatizirano, se usmerja v operno umetnost na ravni popularne visoke javnosti ali v poklicanost, ki jo je izrazil že prav genij Richarda Wagnerja. V primeru klasične glasbe lahko zaslutimo šele v romantiki povsod tisto evropsko »modernost«, katere vpliv sega s spremembami tudi v naš čas. Ne gre za glasbenogledališke simulakre kot za prenovo glasbenega okusa, ampak za določne predikacije dojetja v sluhu, ki se je dogodil manj v opoziciji s klasično glasbo, saj tudi gledališko glasbene – wagnerjanske – manifestativnosti ne gre razumeti kot zapoznelo ali prekmalušnjo ali le začasno novotarijo v smislu izključitve oziroma izstopa iz evropske glasbene »tradicije« na način zgolj novega duhovnega evropskega gibanja v umetnostih. V premisleku o Richardu Wagnerju, njegovi sprva pariški uspelosti, o nemštvu in nemški glasbenosti, sploh o obdobju »wagnerjanstva«, ničejanstva itd., je treba ugotoviti vseprej sorazmerje med Wagnerjevo ustvarjalno osebnostjo do glasbene svetovne osredinjenosti in do kakovostnih umetnostnih vrednotenj v samem opernem uprizarjanju ali v glasbeno-duhovni poziciji. Če bi govorili o romantični šoli v določni umetniški šoli novega oblikovanja glasbenega in vsega drugega umetniškega okusa, bi naleteli na čudno uporništvo, s katero so se glasbeniki, z Richardom Wagnerjem vred, otresli vasezadrte uniformiranosti in vsakokratno improviziranih gledaliških manir, namreč v posluhu za glasbeni novi čas in sámo glasbo, posebej glede na opero kot glasbeno-dramsko gledališkost. Prav tukaj je namreč vsa glasba Richarda Wagnerja so/dobna kot po modusu vivendi tudi moderna. 7 V življenju glasbene dramatike se odkriva wagnerjanstvo kot posebna okoliščina v razvoju evropske operne ali resne glasbe. Ali je bila glasba Richarda Wagnerja kakorkoli »revolucionarna«, če je glasbenik verjel v revolucionarnost kot narodno prebujo - nemštva - v 19. stoletju, vendar tako in samo tako, da je ustrezalo prepričanje mnogoterim svetovljansko svetovnim kriterijem mednarodnosti, a na nacionalni ideologiji, skozi katero se pretakajo prav v tistem času mnogoteri predsodki? Svoboda in glasba Richarda Wagnerja se predstavljata v nemškem duhu filozofije, ki je bila v 19. stoletju ljudska. Rasna aristokracija, kakor so si jo umišljali premožni oblastniki v 19. stoletju in tudi po 1. svetovni vojni, je bila običajni predsodek velesil proti drugim narodnostim ali narodom, posebej proti ciganskim plemenom, proti - dunajskim, avstrijskim, nemškim, poljskim, ruskim… - Judom, proti slovanskim kakor kulturno češ »manjvrednim« narodom itd. V spremembah po/sluha elektronske nove zgodovinske dobe – e-dobe se kaže tudi spremenjeni okus v glasbeno dojemljivem kot perceptivnem smislu, ki ni več podrejen ne jugoslovanizaciji ali balkanoidnosti, še manj nekdaj uspešni sovjetizaciji revolucijskih marševskih »na/pevov«, torej je mogoče izbirati različne glasbene zvrsti, celo še v resni glasbi. Opera kot institucija je postala svojevrstna vele/narodna uveljavitev tudi politične volje, pa ne le v primeru wagnerjanstva, ampak tudi z Giuseppom Verdijem, čigar akrostih se je v priimku zgrafitno na zidju npr. glasil: Victor Emmanuele Re D Italia… Za Richarda Wagnerja ne bi mogli reči, da bi mu kdo sestavil tak nemško zavedni akrostih, čeprav se je imel za revolucionarja in je delil usodo razvihrane socialne mimobežnosti. Če zdaj poskušamo uveljaviti estetski okus glasbene dobe izza časa Richarda Wagnerja in evropske glasbene kakor zgodnje romantike, se srečamo ne le z ničejanskimi ali shopenhaeurjanskimi, celo s heglovskimi pojmi umetništva, ampak tudi s pretanjeno prebeglostjo, ki prečka od pojma krščanskega pojma odrešenja oziroma odrešitve v vzvišeno ali mitsko posvetno oziroma celo v pogansko povzdignjeno »odrešitev«: a slednja ni apolinična, ampak ničejansko prej ne/raz/sodno dionizična, ko se je zdelo, da je prav nemška glasba v Evropi tako rekoč najbolj čista kot slušno poduhovljena in s tem pripravljena na odrešitev celotnega kompleksa življenjske drame v lepoti in dostojanstvu vsega bivajočega v geniju samega glasbenega gledališča: » - Sama po sebi ni izključena možnost, da so kje v Evropi še ostanki močnejših rodov, tipično času bolj neprimernih ljudi; od ondi bi bilo še mogoče pričakovati zapoznelo lepoto in popolnost tudi za glasbo. Kar bi v najboljšem primeru še lahko doživeli, so izjeme. Pravila, da je poguba na konju, da je poguba fatalistična, glasbe ne reši noben bog.– « (F. Nietzsche, Primer Wagner, 8 Drugi pripis, ibid. 147. str.). Odrešitev prihaja torej le tam, kjer grozi poguba – ni pa je drame brez grožnje pogube, ko se dramatičnost samih dramskih dejanj zapleta prav z omenjeno grožnjo, seveda tudi v glasbenem in Wagnerjevem gledališču, da napoči čas očiščenja ali katarze. Če gre primeroma v operi Večni mornar za smrtno odrešitev v samožrtvovanju, se med Holandcem in Sento razvije posebna odrešitvena poza…; v operi Lohengrin se uvrsti odrešitev v svoji odzankanosti kot zamujenost, a še sredi gorja; v operi Tannhäuser se zgodi odrešitev, ko umre Elizabeta in naredi čudež – kot angel, da je odrešen Heinrich in Wolfram von Eschenbach; v operi Tristan in Izolda pa umre Izolda za svojim ljubim, a v kromatični glasbi se po tej smrtni ljubezni ali ljubezenski smrti razblinijo odnosi v H-duru…; opera Parsifal se stopnjuje kakor v neodrešljivo skrivnost, toda glasovi neba zapojo: »Najvišjega blagra čudež: odrešitev odrešitelju!« itd. Wagnerjanska navezava v glasbenem gledališču operno pove, da se znajde razlaga takih odrešitev tudi v ničejanstvu, celo v Nietzschejevem Antikristu… Libretist in skladatelj Richard Wagner je nedvomno zanimiva umetniška osebnost, ki je polna visokih nasprotij in življenjskih padcev, obenem pa dokaz, do kod lahko seže ustvarjalna volja. V Könemanovem leksikonu Opera – Composers – Works – Performers (Op. 1) je primeroma opredeljena ne le operna vloga Richarda Wagnerja v celovitosti genijeve glasbenosti po življenjskih obdobnih nastopih, od mladega Richarda Wagnerja in njegovega odnosa do gledališča preko iskanja lastne umetniške istovetnosti ali razvoja mladega glasbenega dramatika vse do izvorov navdihujočih zgledov in z dosledno ilustrativno bogato navedenimi operami, torej po opernih izvedbah posebej, tako v navezavi s tastom Lisztom ali vse do najmodernejših opernih izvedb oziroma insceniranih uprizoritev, tudi s predstavitvijo glavnih opernih pevk in pevcev, tudi dirigentov in opernih režiserjev (npr. za Prstan: Gőtz Friedrich, Luca Ronconi, Peter Stein, Peter Hall, Ruth Berghaus, Otto Schenk, Nikolas Lehnhof, Harry Kupfer) ter ilustrativnih veličastnih postavitev (ibid. Köneman, Opera – Composers – Works – Performers, geslo: Wagner, 754 – 833 str.). Med opero in dramo se kaže wagnerjanstvo tudi v luči filozofskih doumetij, kaj da je sploh umetniško delo v smislu svetovij, ki so odvisna od ustvarjalne totalne volje in uprizoritvenih možnosti. Prav slednje je pokazalo na večplastnost dramskoglasbene ustvarjalnosti Richarda Wagnerja, torej na osebno zavzetost za evropsko dramsko veličino, po katerih se tudi izseljenstvo vesoljnega duha sicer ponemči, a le v duhu klasicizma in modernizma v enem, torej v spoju med prijateljstvom z nemštvom in grštvom kot v tragičnosti, obenem pa v navezavi na pangermanstvo in duha 19. stoletja. 9 Ali je evropska - zgodnja - romantika v glasbeni umetnosti (segajoča od Franza Schuberta in Roberta Schumanna in nadalje z ustvarjalci in po/ustvarjalci, kot so Frédéric Chopin, Felix Mendelssohn Bartholdy, Hector Berlioz, Franz Liszt, Giuseppe Verdi, Anton Bruckner, Johannes Brahms, Peter Iljič Čajkovski, Antonín (Leopold) Dvořák ali Modest Musorgski – vse h glasbenim dramam z opernim lajtmotivom Richarda Wagnerja) predhodnica moderne glasbe, bi bilo potrebno posebej raziskati in utrditi prepričanje, da opera nedvomno ne izumre niti v postmoderni dobi. Ljudje se razburjajo zastran razmerja med Richardom Wagnerjem in G. Verdijem, čeprav sta oba glasbena giganta ali mikrogenija na področju glasbenega gledališča oziroma opere – nemška usmeritev se nagiba k lajtmotivnemu avtorju, drugi se navdušujejo nad nadvse uspešnim Verdijem: toda mar ne žive oboji v isti iluziji, medtem ko postmoderno dobo preplavlja populistična glasbenost v tisočerih smereh in odsluhih? Duhovno življenje, ki bi se naj navezovalo dandanes na glasbeno ustvarjalnost, se navezuje na arhitekturo: na zgradbe opernih hiš, kjer tekmujejo arhitekti (in urbanisti) tako rekoč med seboj: V kulturne stavbe, kamor spadajo umetnostne galerije in muzeji, večnamenski kulturni in kongresni centri in ustanove fundacij, tudi šole in univerze, knjižnice, kulturni inštituti, verske stavbe, avditoriji in kinematografi, naposled mestno vsakršno spomeništvo in »land-art«… Dramatika v glasbi se je začela že sicer z deli Gioacchina Rossinija, Gaetana Donizettija ali Vinzenca Bellinija v italijanski operi ali v Verdijevem opusu, medtem je Richard Wagner vpeljal »celostno umetnino« / Gesamtkunstwerk, čeprav ne po baročni podobi. Celostna umetnina vpeljuje z wagnerjanstvom in osebno z avtorjem tudi druga področja, ki so vključena v glasbeno gledališče. Kakšno naj bi bilo primeroma razmerje med glasbenogledališko sceno Bayreutha in Ljubljane? Kakšni vzorci 19. stoletja so tukaj odmrli? Nedvomno se lahko ozremo po knjižici Holgerja Noltzeja Wagner na kratko, s propagandistoma wagnerjanstva, tokrat prevajalca Marjana Dolgana in pevca Petra Bedjaniča, bivšega predsednika ljubljanskega Društva Richarda Wagnerja, ki je prispeval v omenjeno knjižico: Dodatek: Wagner in Slovenci (Op. 2.); med drugim Bedjanič končno meni, da je menda osnutke za predigro k 1. dejanju opere Mojstri pevci nürnberški zapisal Richard Wagner leta 1861, ko da je potoval iz Benetk na Dunaj po slovenskem ozemlju – vprašanje pa je, ali se kakorkoli ve ali vsaj sluti, da bi bili mogoče »Slovenci z mojstrom še nekoliko bolj povezani«? (Holger Noltze, Wagner na kratko, 125. str.). In kaj neki se dogaja v postmoderni sicer s stavbnim klasicizmom, ko gre za ljubljansko opero? - Adaptacija in dozidava SNG Opera in balet Ljubljana z arhitektoma Jurijem Kobetom in 10 Marjanom Zupancem se projektno vključuje v gradbeni otok Cankarjeva / Tomšičeva v Ljubljani, ko se stavba nekdanjega Deželnega gledališča deli na tri sklope: novi prizidek, ki stoji na mestu Piccolijeve vile, obnova odra in obstoječega avditorija; stara stavba je dopolnjena z dozidavo proti zahodu, tu se namreč čez osrednje etaže vseh nadstropij razprostirajo vadbene dvorane - baletna, orkestrska, zborovska -, ob strani so garderobe, delavnice za maskerje, frizerje in lasuljarje ter pisarne uprave, sam odrski prostor je razširjen, poglobljen in povišan, prostor za občinstvo pa, ki je bil prej na hodnikih, kjer je kdaj zaudarjalo po scalini, je zdaj premeščen pod parter. Veselje nad opernim odrskim uprizarjanjem torej zadeva veličino celostnih postavitev – kjer bo mogoče uprizarjati nedvomno še celo Wagnerja?! In to v Ljubljani, ki s tem ne bo več samo še kakor »dolga vas«… Ko gre za sprejetje glasbenih umetnikov, se vprašujemo, kako je z njihovo življenjsko in poživljenjsko slavo. Nedvomno je bilo življenje Richarda Wagnerja romantično silovito razburljivo, vsakokrat enkratno po fazah ustvarjalne glasbenosti, sicer pa učinkovito. Nekateri zaljubljenci v wagneriano, torej v operno dramatiko bayreuthskega tipa, so dobesedno gluhi za karkoli drugega, čeprav bi se ukvarjali tudi s čim drugim, razen z resno glasbo. Že predigra k operi Rensko zlato – kot začetek v Es-duru naj predstavlja slušno podobo v začetku sveta kot igra kontrabasov v štirih taktih, kot da gre za svojevrstno kozmogonijo nemškega ustvarjalnega duha, ko se v petem taktu slednjim pridruži še fagot s tonom b, torej gre za nekakšen uverturni kozmični pianissimo… Torej se wagnerjanska ljubezen do opere začenja že tukaj, kot nekakšen preludij igre vesolja… 11 Richard Wagner, nemški operni skladatelj Richard Wagner velja za eno najbolj znanih in obenem najbolj kontroverznih imen iz sveta glasbe. Njegov težaven značaj, glasbena usmerjenost in politično prepričanje so bolj kot pri katerem koli drugem skladatelju izzvali številne razprave, študije ter razlage njegovih glasbenih del. Glavne Wagnerjeve lastnosti so bile namreč egoizem, prevzetnost, ki se je je navzel zaradi uspeha in spoštovanja s strani občinstva, in nebrzdana strast na številnih področjih vsakdanjega življenja: pri posvečanju glasbi in literaturi ter v ljubezni. Predstavitev glasbenika Richarda Wagnerja predstavlja izkaz svetovnega in evropskega glasbenogledališkega uspeha, posebno dialektiko v simbiozi med glasbo in dram(atik)o, saj se je romantična genialnost potrdila v sprejetju Bayreutha in sploh v drugih uprizoritvah Wagnerjevih oper. Ta glasba vzburja kot dobra predstava, ki si jo je v vsaki Wagnerjevi operi mogoče ogledati, potem pa poslušno opero tudi vsakokrat pre/diskutirati… Po drugi strani je skladatelj izkazoval veliko ljubezni do svoje družine in spoštoval prijatelje. Wagner je bil vznesena osebnost, polna dihotomij in drugih, življenjskih protislovij, da se je v slavi sprevračal iz ene skrajnosti kdaj tudi v drugo, in to celo na osebni ravni. A Wagnerjeva sama glasbena zapuščina je po eni plati veličastna, po drugi konjunkturna, tako da mu je pripisana genijalnost bila tudi dejansko vrojena. In spet je Richard Wagner deloval tudi kot literat, zlasti kot libretist svojih lastnih oper, kakor da išče pravi dih in navdih za operno sceno v pevski besedi: Richard Wagner se je štel, ob drugih nemških po/ustvarjalcih, tudi za odličnega pesnika in dobrega misleca, tako da je posvečal čas pogovorom filozofskih aluzij in iluzij, obenem je še pisal svoja dolga operna libreta, to pa ga je spet usmerilo k ustvarjanju obsežnih glasbenih del. Slednja sicer rešujejo skladateljeve simfonične zamisli, a z glasovnega stališča gre za skladbe, ki jih poslušalec težko spremlja. Zdi se, kot da Wagner ne more brzdati svojega zagona, ko spregovorijo liki iz njegovih oper. O tem pričajo Wotanov bohoten slog izražanja, neskončno dolgo Tristanovo umiranje, Tannhauserjeva dolgovezna razmišljanja o dobrem in slabem ter patriotski slavospev 12 Hansu Sachsu ob zaključku opere Mojstri pevci. Omenjeni deli skladb so za poslušalce znosni zgolj zaradi dobre simfonične zasnove in bogate orkestralne spremljave. Kljub temu so ljubitelji glasbe nad Wagnerjevimi deli večinoma navdušeni. V osrčju te wagnerjanske zmešnjave, ki razkriva skladateljevo kontroverzno plat osebnosti, je namreč čutiti sledi človekoljubja. Za Wagnerja je ljubezen strast, ki se ji ni mogoče upreti, medtem ko se tudi zlo v njegovih delih udejanja z osupljivo močjo. Združitev telesnega in moralnega poguma njegovih likov na koncu ustvari Siegfrida, fantastično nebeško bitje, s kakršnim se hoče poistovetiti tudi sam avtor in čigav prve zametke prepoznamo že v Woltanu. Poslušalci ob tem pozabijo na skladateljeve pomanjkljivosti in spoznajo veličino umetnika, čeprav ta izvira iz neuresničenih sanj povsem običajnega človeka. Za Wagnerjevo glasbo je morda res najbolje, da jo le poslušamo in ne beremo dolgih besedil iz njegovih oper. Le tako bomo lahko dobre lastnosti oseb, ki jih je oživil v svojih delih, videli tudi v avtorjevi osebnosti in jih nemara našli tudi v nas samih. 13 K Wagnerju Če je še mladostni filozof življenja in nihilizma Friedrich Nietzsche eksistencialno premišljal, da bi se naj tragedija porodila iz grškovzgojnega pomena muzikoterapije ali glasbe, je lahko izražal, tudi sam nekako skladatelj, določne pomisleke o glasbenosti glasov v tragosu, da se je predal tragični vzvišenosti Evrope in Nemčije same ali da bi dognal v pogovorih z maestrom Wagnerjem, kakšne so razlike ne le med Wagnerjem in Beethovenom, ampak verjetno tudi med metafiziko nihanj duše (vita contemplativa) ter dejavnim življenjem (vita activa)…; takšna metapsihološka interpretativnost je utegnila pomeniti zgolj zdrs od ustvarjalca v uporabnika ali poslušalca, saj se je sam Friedrich Nietzsche odločil za ločitev filozofskega razmerja do glasbe v tistih premišljanjih in premislekih, ki jih je tudi zasnoval bolj zase kakor za druge, s čimer je ostal kot poslušalec Wagnerjeve glasbe zasebno in osebno sam, od sebe h glasbi, od sebnosti k Drugemu, od dionizičnega do apoliničnega, od čudežnosti do volje, od zavrnitve do potrditve visoke glasbenoustvarjalne kakovosti. Friedrich Nietzsche je ob Wagnerju menil, da je sleherno poslušanje glasbe, posebej še kakovostne glasbe in opere, pravzaprav na/gonsko, sanjsko vzneseno in vzneseno sanjsko, kakor da bi se mu sanjalo, da posluša maestra, ki je buden, nikar pa nekakšen zase genijalen sanjač. Zato se je Friedrichu Nietzscheju nedvomno tudi samo in le dozdevalo, da živi v prisluhih nekih drugih, uglasbenih svetov, za katere pa je - nemško tipično - značilna nekakšna »pred/slutnja«. Intervencija z Richardom Wagnerjem v zgodovini »sodobne« glasbe že predstavlja dramatično dogajalni lajtmotiv, katerega kronološko nastopanje je bilo neposredno drugačno od vsake nove izvedbe glasbe in glasbenih dram Richarda Wagnerja. 14 Stéphane Mallarmé je zapisal v čast božanskemu Richardu Wagnerju kot zagrobno posvetilni sonet, cikel Hvalnice iz grobnice: Hommage á Richard Wagner Hommage Richardu Wagnerju (Op 3) Le silence déjà funèbre d’une moire Na pisani tkanini smrtna že tišina Dispose plus qu’un pli seul sur le mobilier Razvršča vrh pohištva mnoge gube, Que doit un tassement du principal pilier Ki jih oporni stèber, ves ugreznjen do izgube Précipiter avec le manque de mémoire. Zavrže skupaj z brisanjem spomina. Notre si vieil ébat triomphal du grimoire, Naš zmagovit polet z besednim čarom, Hiéroglyphes dont s’exalte le millier Hieroglifi, kjer se tisoč črk napóti À propager de l’aile un frisson familier! Navdušeno razširjat znan trepet peroti! Enfouissez-le-moi plutôt dans une armoire. Zakopljite mi to globoko v omaro. Du souriant fracas originel haï Iz smeha osovraženih izvirnih zvokov Entre elles de clartés maîtresses a jailli Med vladarice jas že silovito lije, Jusque vers un parvis né pour leur simulacre, Vse do preddverja, prav rojenega za čarovnije, Trompettes tout haut d’or pâmé sur les vélins Trobenta glasnega zlata, medlečega sred pergamenta, Le dieu Richard Wagner irradiant un sacre Ko božji Richard Wagner od svetosti sije, Mal tu par l’encre même en sanglots sibyllins. Slabó prikrite s tinto v solzáh prerokov. 1885 Vse življenje in delo zakritih romantičnih mednarodnih in nemško-francoskih pobud je bilo wagnerjansko v svojih motiviranih pomenih– z uglasbitvijo drame po notranje navdihnjenem programu, v čemer je tudi skladateljeva veličina. Glasba in glasbeno dramsko gledališče je bilo Wagnerjev lajtmotiv. Lajtmotiv slovarsko razlagajo tudi kot »pomenski motiv« npr.takole: » pomenski motiv: z besedami, osebami, predmeti ali idejami prograsmsko povezana glasba, ki v operah (tudi simfonijah) napoveduje dogajanje.« (Ivan Vrbančič: Glasbeni slovarček, recenzent: Tomaž Faganel, urednica: Marjetka Pušenjak, notni zapisovalec: Blaž Rojko, direktor: Milan Matos, MK, Ljubljana, 2004, 123 str.; ibid. 15 geslo = pomenski motiv, 83.str.). Jezik glasbe je slišen šele v interpretaciji glasbenikov. Znak godbene duhovnosti je vselej nihajoči znak časa, ki se osvobaja v medsebojni bližini med poslušanjem in poslušanim, med petjem, zvočnostjo in po/sluhom, ko sega tudi – wagnerjanska – opera čez le svetovne, take ali drugačne nazore, da bi bila, čeprav mitsko – prepoznana v duši človečna usodnost, do katere je prišlo v razmerju med tragosom in etosom, med zaupanjem in viteštvom, med čistostjo in (samo)žrtvovanjem, med moralno zavezo posameznika, skupine, družbe in kozmičnimi pojavi občosti… - v tem se skriva glasbena zgodba Wagnerjevih opernih odrskih čarovnij. Mitološki čar – wagnerjevske glasbe v celoti – je kakor palimpsest pozabljenih rodovnih virov, ki so pomenili pristno svetost biti. 16 Med Wagnerjem in Mahlerjem Nekdo je v knjigi Friedricha Nietzscheja Rojstvo tragedije iz duha glasbe / Geburt der Tragödie aus dem Geiste der Musik občrtal nekatere odlomke ob strani s svinčnikom, nekatere pa je podčrtal, čeprav je vprašljivo, kaj si je mislil na primer o »razvratnih Sakejcih«, kaj šele o Arthurju Schopenhauerju idr. In pri tem naj bi bil človek menda tudi sam že objektiviran umotvor, ne pa več le nekakšen subjekt-umetnik? Wagnerjanstvo se širi potemtakem ideološko čez glasbo v družbeno gibljivost socialno-nemških pobud, ki naj bi presegle razumetje estetike in muzikologije hkrati. Kdor je barvni, 115 minut trajajoči barvni film Kena Russella z naslovom Mahler (Velika Britanija, angleški, leta 1974; - scenarij: Ken Russell, - produkcija: Roy Baird, Sanford Lieberson, David Puttnam, - glasba: Gustav Mahler, Richard Wagner, kamera: Dick Bush, rez: Michael Bradsell; vloge - Robert Powell: Gustav Mahler, Georgina Hale: njegova žena Alma Mahler, Lee Montague: vzkipljivo preudarni oče, trgovec z vinom Bernhard Mahler, Miriam Karlin: teta Rosa, Rosalie Crutchley: Marie Mahler, Gary Rich: dečko Gustav, Richard Morant: Max, Angela Down: Justine Mahler, Antonia Ellis: Cosima Wagner, Ronald Pickup: Nick, Peter Eyre: Otto Mahler, Dana Gillespie: Anna von Mildenburg, George Coulouris: Doktor Roth, David Collings: Hugo Wolf, Arnold Yarrow: Gustlov stari oče, David Trevena: Doctor Richter, Elaine Delmar: Princesa, Benny Lee: stric Arnold, Andrew Faulds: zdravnik v vlaku, Otto Diamant: Profesor Sladky, Michael Southgate: Alois Mahler, Kenneth Colley: Krenek, Sarah McClellan: Putzi, Claire McClellan: Glucki, Oliver Reed: Schaffner, Alex Russell) obravnaval kot filmsko napeti biografski kič, kot določno nekakšno persiflažo na katolicizem v letih pred 1. svetovno vojno, kot groteskno pozicijo vagnerjanstva in nacističnega kultmonumentalizma z zmagovitimi, pangermanskimi junaki in junakinjami, je tudi povedal nekaj o kontekstualnosti, nanašajoči se na antisemitizem posebej, na predpostavko, da je film izrazil dvojnost ali celo trojnost doživetij estetike: - biografsko Mahlerjevo stvarnost v okviru stare Avstrije, ko se je dal krstiti, - skladateljev svinjski sen o Cosimi Wagner kot o nekakšni walkirski babnici pangermanstva, naposled pa tudi simbolično ekspresivni nastop Smrti v vlaku, pojavljajoče se ob ženinem ljubimcu Maxu. Ni naključje, da je 17 režiser Ken Russel vpletel v Mahlerjevo »biografsko« glasbo tudi prav muzikalično zapolnjujoče vrzeli z glasbenimi odlomki dramsko napetega, celo bombastičnega Richarda Wagnerja. V filmu srečamo Mahlerjevo grozo pred glasbenostjo Richarda Wagnerja tako, da se mu prikaže v grozavo halucinantnih in simboliziranih sanjah kot Judu walkirska Cosima Wagner s kuhano svinjsko glavo ali s pečenim prascem (na srbski način?) nad brezni pangermanske Walhalle…; zgodba sicer filmsko pripoveduje o vlakovni Mahlerjevi vožnji z ženo Almo na rodni Dunaj, kjer so postaje glasbenikovega življenja posejane ne le z avtodestruktivno kakor mazohistično genijalnostjo, ampak tudi s tekmovalnostjo in uspehi: najprej kot deček, ki naj bi postal klavirski virtuoz, v židovski dunajski družini Gustlček spozna, koliko pravzaprav zaslužijo sosedje, tudi judovsko uspešni glasbeniki, na primer v NY…; potem se v nekaj minutah katoliško avstroogrske državne konstituiranosti krsti, da lahko prevzame dirigentsko mesto v Dunajski dvorni operi; in tukaj se pokaže slovenjegraški Judek, nesrečni slovensko-avstrijski skladatelj Hugo Wolf (Vouk, 13. marec 1860, - Slovenj Gradec / Windischgrätz - 22. februar 1903, Dunaj), ki je končal v blaznici kot endemični sifilitik, ker je ostal zvest prav judovstvu ali »slovenstvu« in se ni uklonil državni glasbeni, katolicizirani politiki in cenzuri; pretresljive so scene, ko pokaže skladatelj Mahler Davidovo zvezdo velikemu, sivemu in pustemu skalovju, vrhu katerega je s svastiko opremljena v nemški čeladi vermahta oblečena stroga kot sadistična Cosima in med njene noge položi Gustl Davidovo zvezdo, ko nekako sanjsko pripleza na vrh – sadistka se zaničljivo posmehne in dvigne dolgi bič, na zadnjici vidimo v hlače všito svastiko, pojavi se napis »ognjeni krst« kakor v cirkuško gorečem obroču, v katerega je vrisan križ – znamenje krščanstva, nakar babše maha z bičem, da najprej Judeka ujame za pete, potem mu z zamahom sname očala, nakar ubogi Gustl skače skozi ognjene obroče, nato mu izroči osorna sadistka macolo, da naj razbije, čeprav je skladatelj šibak, Davidovo zvezdo sredi gorečega cirkuškega dresurnega obroča, medtem se začne okrutnica v ozadju sprehajati s hajlanjem in v vojaško strumnem postrojnem koraku vrh gore mimo križa, in Gustl prekuje iz Davidove zvezde viteško bleščeči meč, ga nad ognjem kakor posvetitveno dvigne…, nakar vidimo prizor s priprošnjo Rešnjega Srca, Gustl se postavi ob veliki »krvavo« rdeči križ, sadistka pa jemlje iz maketne obrobe srca metalne nože in jih meče vešče strumno kot metalka nožev na Gustla pred krvavo rdečim križem, in nože meče tako vešče, da prihefta z njimi Gustlovo obleko, da končno skladatelj odide s križa v dolgih – avstroogrskih? – gatah po letvenih stopnicah na kamnita tla, vzame svitli meč, ženšče pa mu vrže obleko oprode, da se ji z mečem in v oprodo preoblečen zapriseže, - 18 nakar sledi scena uničenja zmaja starih bogov, iz oddaljene skaline bruhajo švigajoči plameni, mevžasti skladatelj se ognja ustraši, a junakinja zahajla in skremženo prestrašenemu skladatelju izroči meč, ga kakor opogumlja, da končno harlekinsko odide v jamo ogenj bruhajočega zmaja – in se pojavi s svinjsko glavo s prasketajočo iskro v rilcu…, nakar to svinjsko glavo Cosima pred križem-mečem kakor posveti, češ, »čisti košer« (in košer = hrana je po judovski veri čista hrana, ko so dovoljene le rastline in sadje, pri mesu pa so določene omejitve, ko je znano, da Judje lahko jedo le meso kopitarjev - razen kamele in svinje, tudi le ribe s plavuti in luskami, med pticami pa le kokošje, purana in gos, obenem pa se ne sme zaužiti mesa in mleka hkrati), prašičja glava je na pladnju, Cosima jo blagoslovi tako, da jo v velikem zamahu pokriža, nakar začne Gust, z mečem v roki, žreti najprej rilec, v tej požrtiji smehljaje se gurmansko uživa, končno še vzame krigl mleka in na svinjino pije, in tudi soldaška čeladarka se opogumljajoče zadostitveno nasmiha…, končno še Gustl gre v gorah na rdečo veliko gugalnico, na katero skoči z druge strani čeldarka soldatinja, da skladatelja kot oprodo v trikratnem saltu odnese na letev križa-meča, od koder se ji zdaj ojunačeni kakor pangermanski »katolik« pokloni, in zdaj v sceni zvočnega filma oproda skladatelj dirigira kakor z mečem, ona pa hajla in strumno hajla, vse dokler se ne znajde na drugi latvi križa, z Gustlom sedé, da se poljubčkata – in z neba dežujejo zlatniki…: scena »verske« spreobrnitve je povsem persiflažna ob Wagnerjevi glasbi… Filmski prizori, ki so vplivali nedvomno na religijsko-zgodovinsko recepcijo doživljajskega »metabolizma«, so se pri Kenu Russelu spremenili v celotno obsodbo wagnerjanskega »nacizma« s »katolištvom« vred. Kdor se je poskusil osrediniti na takšno kvaziwagnerjansko pozicijo – v soočenju s skladateljem Gustlom Mahlerjem -, se je znašel ne le v koncertni ali operni gesti odklonov, ampak tudi v doživljajski sferi Wagnerjeve glasbe. 19 P/r/otezno iz klasike Ko me je slikal Ludvig Pandur v Mariboru, je vrtel iz Wagnerjevih oper gramofonske plošče, in to v času, ko je komaj kdo sploh kaj govoril o Richardu Wagnerju. Sicer sem o tem že bil zapisal takole: - Ogledno obstaja celo več, kot ugotavlja kustosinja Judita Krivec Dragan, nadalje kataložno: » Pandurju, po opusu sodeč, ni blizu le nemška romantika v svojem spoštljivem odnosu do narave, do svetlob in senc, ki zmorejo prestaviti realni prostor v čarni svet, zmeraj viden onkraj naše fizične stvarnosti, marveč je očitno tudi velik občudovalec Richarda Wagnerja in starodavnih mitov, ki jih je ta veliki skladatelj ponovno oživil v svojih monumentalnih glasbenih delih. Njihove usode tako vpleta v fragmente sodobnega sveta in hote ali ne povezuje s svojimi lastnimi občutenji in videnji, z zavestjo o svetu, ki ostaja tak, kakršnega si ima umetnik kljub vsemu še zmeraj pravico prilastiti v svoji imaginaciji. « (ibid.). Med špansko slikarsko barvito maniro in nemško romantiko lahko obstaja globlja zveza le v primeru, da obstaja globlja zveza med likovno umetnostjo in glasbo, vendar ne kot sinestezija. Globlja povezanost med Richardom Wagnerjem in Ludvikom Pandurjem ne more biti ideološka, torej socialistično nemška ali »avantgardna« v smislu »sproletariziranosti« nacionalno partijno, marveč gre za priljubljenost Wagnerjeve glasbe v mariborskem intelektualnem in umetniškem okolju. Tukaj namreč ni rojstva tragedije iz duha glasbe, marveč duh Wagnerjeve glasbe spremlja Pandurjevo slikanje v ateljeju – kot duhovna sprostitev in čustvena prevzetost. Pandur tudi kot wagnerjanec ne more biti slovenski zagovornik pangermanske mitologije, saj bi sicer izražal svojevrstni »prastrah« v kulturnosti ne le mariborskega kulturnega življenja, ampak tudi vsega slovensko bivajočega. Tukaj je mogoče najti vzporednico med slikarstvom Wilhelma Heiligerja, Nietzschejevega prevajalca v slovenščino - Rojstvo tragedije iz duha glasbe – in Ludvikom Pandurjem, vendar le tako, da se ve, da Heiliger ustvarja v Nemčiji, Pandur pa v Sloveniji: oba slikata abstraktno ekspresivno, barvito polno, oba sta tudi lahko pod vplivom Wagnerjeve glasbe, vendar ju ločuje duhovni prostor, v katerem ustvarjata in silikata. Imaginativna moč likovne umetnosti se lahko navezuje na glasbo le posredno. Vpliv slikarske akademske svobode omogoča slikarju Pandurju samostojnost, ki se navezuje resda na fragmente sodobnega sveta, v katerega pa spada slikarsko tudi 20 Wilhelm Heiliger, posredno še slikarka in grafičarka Tinca Stegovec, namreč z zavestjo o svetu, kakor si ga lastijo umetniki v svoji imaginaciji. Pandurjevo vagnerjanstvo ni razvidno v njegovem slikarstvu, prav tako ne vpliv tragičnosti iz duha wagnerjevske glasbe v slikarstvu Wilhelma Heiligerja. Kajti preko tovrstnega razumevanja slikarstva bi prešli v pomen ničejanstva na Slovenskem, ki pripada filozofski novi misli, slednjo pa največ obravnava primeroma Ivan Urbančič, primeroma v Zaratustrovem izročilu… Richard Wagner in starodavni ali pangermanski miti so v Pandurjevem in sploh v slovenskem slikarstvu odsotni, celo skupina IRWIN ni mogla dojeti drugega, kot v sebi za/obrnjeno, zategadelj zavrnljivo tisto muziko, ki je iz vagnerjanstva priredila kvečjemu socialistične marše in temu ustrezne škornje ali uniforme. Monumentalnost Wagnerjevih glasbenih del je lahko za slovenske slikarje kvečjemu namenjena psihični sprostitvi in razčustvovanosti svobodnega duha, ki se je odrekel kakršnikoli "vzvišeni" monumentalni upodobitvi, torej tudi (post)modernemu (neo)klasicizmu posnemovalne sorte in nebuloznosti. Na koncu take posnemljivosti bi namreč obstajal kvečjemu skrajno angažirani lik v plakatni, v rdeče- črni tehniki (kar je dosledno uresničil tako imenovani nemčursko-jugoslovenarski Laibachkunst s škandalozno politično znanim štafetnim plakatom v jugoboljševizmu, ko je šlo za ponaredek iz časov partijsko določenega enoumja nacionalnosocialistične nemške proletarske partije) običajno na navadnem papirju papirnatih vreč, ne pa olje na platnu ali akril… Namen umetnosti potemtakem ni oživljanje mitov, ki ostajajo bolj reč folklorne zabave, torej avstrijskih dirndlov ali bavarskih irhastih pumparic, prenesenih v nekakšno nacional(istič)no zavest, marveč se odpira v čas, ki se je odrekel "usodi" oziroma "usojenosti" z zahtevo same umetniške žive raznolike dejavnosti. Kjer namen umetnosti služi na koncu koncev politični propagandi in agitaciji, tudi wagnerjansko, se spremeni zgolj v tendencioznost. Mimetična funkcija umetnosti ni tendenciozna, marveč kvečjemu estetska. (Vladimir Gajšek: Potezno iz klasike, Stvarnost barve in Pandurjeve ustvarjalne domišljije) A to ni proletkultni Laibach: LIFE IS LIFE - Laibach, Laibach - Wirtschaft ist tot [HQ], Laibach, - Geburt Einer Nation, Laibach - Rossiya , Laibach, Volk, - Laibach, - Rossiya… Kajti kje pa je slovenska prestolnica? 21 Zukunftszapperpolka Slavoja Žižka v Kinodvoru Vprašanje, ali je bil kdaj Slavoj Žižek v Bayreuthu, je morda poslušal sploh kdaj katero od Wagnerjevih oper, bi terjalo odgovor šele na ekranu ali s posnetki na devedejkah… in nato na flatu… Kaj pa drugje – v teatru, v opernem gledališču, morda celo v Sloveniji, ki jo skupaj z jugoslovenarji in psovaškimi grozilnimi, a nagrajenimi objestneži (kresnik 2009) zaničuje? Res, en sam dolgčas v dolgem času opernih izvajanj, kakor v industriji glasbeno drage, zlasti nemške operne produkcije, a vse za slušnočutni užitek samega opernega gledališča in za lajtmotiv – kakor da morajo še zmerom afiniteto do opernega celostnoumetniškega dela Richarda Wagnerja v Evropi 21. stoletja skrivati? Je v wagnerjanstvu nemštvo in v nemštvu že zaobseženo idejno, torej tudi filozofsko wagnerjanstvo, z zametki nacizma in prikladno modnega antisemitizma vred? Ali je bil omenjen kje mogoče Arthur Schopenhaer? O le kvečjemu domnevi, če ne tudi izraženem dejstvu, da je navezava Richarda Wagnerja na nacizem vsaj dvoumna, sva se nekoč že pogovarjala z muzikologinjo Manico Špendal, ko sem dograjeval mišljenje ničejanstva povsem proti Adolfu Hitlerju, ki je bil seveda ne le družinski prijatelj Wagnerjevih, ampak tudi sam navdušena wagnerjanska baraba. Judovstvo v glasbi je bilo od nekdaj uspešno, odtod antisemitska znana zavist, zlasti v hitlerjanstvu in nacizmu; Cosima Wagner je pisala o Richardu Wagnerju dnevniško (18.12.1881), kako je ta za vic izrekel, naj bi vse Žide v predstavi Nathana sežgali… - sam skladatelj je bil poln sovražnosti do hebrejskega umetnostnega okusa, kar je prenašal še na antisemitizem v umetnostih sploh, ko je svojo nestrpno mržnjo do judovstva tipiziral. Za skladatelja judovskega rodu Felixa Mendelssohna-Bartholdyja je Richard Wagner – psevdonimno kot neki K. Freigedank / to je K. Svobodomislec?! / - menil, da se mu sicer zdi še nekako muzikalno nadarjen, a je štel, da je »brez vseh tistih odlik, ki bi lahko, pa čeprav samo enkrat, omogočile globoko ganjenost naših src in duš, kakršno pričakujemo od umetnosti.« Sovraštvo do židovstva v glasbi je bilo tipično ibermenševsko nemško, zato tudi v sovraštvu primeroma do Mayerbeerja, ki ga je v času pariškega bivanja Richard Wagner prosil za denarce… Podobni Wagnerjevi pamfleti zoper judovstvo so bili pozneje vpleteni v Hitlerjev program »končne rešitve«, kar je socialističnemu partijskemu tovarišu 22 tudi v veliki meri uspevalo programsko, saj je Jude dejansko v vseh zasedenih deželah, posebej pa v Nemčiji, iztrebljal pošastno razčlovečeno… Ali je Wagnerjev modni antisemitizem morda kako po svoje vplival na njegovo operno produkcijo ali na ustvarjalno voljo – ali pa je bil le onstran gledališkega odra? Od judovskega filozofa Theodorja Wiesengrunda Adorna in Frankfurtske filozofske, sicer socialno obarvane šole, vse do Alaina Badiouja in drugih, tudi v Sloveniji, velja, da so nacisti wagnerjanstvo doživljali kvečjemu kot pasemsko vzrejo svojih nemških ovčarjev, vse drugo pa je bilo običajno, partijsko določeno gestapovstvo – pod jugofirerstvom pa spet kvečjemu udbaštvo. Če vemo, da je sam skladatelj uporabljal v svoji operni produkciji tudi judovske like, jih ne moremo sicer šteti za karikiranje judovskega ali semitsko rasnega značaja… Kdo je bil namreč Beckmesser v Mojstrih pevcih nürnberških? Richard Wagner je publicistično poznal evropsko ahasverstvo Judov, zavidal jim je glasbeno virtuoznost in genialnost, toda vendarle je ostal – zvest sebi in nemški glasbeni umetnosti ter operi. To vedo tudi wagnerjanci, ki redno obiskujejo Bayreuth in so navdušenci nad resno glasbo, o čemer se je izrekel tokrat tudi S. Žižek: »Prava analiza zna abstrahirati, ne pa razvodeneti v kontekstu.« Rheingold – Keingold?! Drzni in običajno predrzni Slavoj Žižek se je za besedovanje - Zakaj se je vredno boriti za Wagnerja? - v Kinodvoru, kot je dejal, odločil iz čiste ljubezni do tega skladatelja. Slovesno posvetitveno igro Parsifal / Parsifal – Bühnenweihfestspiel je sicer Richard Wagner s skrivnostnim naročilom »Odrešitev odrešitelju« snoval ob epu Wolframa von Eschenbacha in ob predelani predlogi Chrétiena de Troyesa, ko je naletel na pomen sočutja ter bi naj skladatelj iskal prav v slednjem svojo nadomestno religijo: seveda je v tem primeru, kot je menil sicer antikrščanski S. Žižek, tudi prav opera Parsifal, ki jo je filozof življenja in navdušenec nad Wagnerjem Friedrich Nietzsche zavrnil kot krščansko, regresija v poganstvo, češ: »To je ena najbolj obscenih antikrščanskih oper,« ker da se v tem primeru krščanstvo vpiše, rečeno strukturalistično, v formo poganskega mita. Če je mogoče kakorkoli govorcati, bolje rečeno – bebljati o nekakšnem prizadevno afirmiranem »ateističnem krščanstvu«, naletimo na politično religioznost 20. stoletja, ki se je utelesila posebej v kultu oseb, kot so bile Lenin, Hitler, Stalin, vsi vodje vzhodnoblokovskega socializma, vključno z jugofirerjem in jugoboljševiki. V resnici je, z glasbene slušne točke ali v nihaju glasbene umetnosti, že Pierre Boulez, ki je Parsifala dirigiral leta 1968 in 2004 v Bayreuthu, menil, da je našel v prav tej operi zaradi nedoločnosti – ob kakor za hipce 23 zastali glasbi – in fiksaciji že tudi vidike moderne glasbene umetnosti in modernosti sploh. Parsifal govori naposled o Gralu, ki je priljubljena tema tudi postmodernih filozofantov, mistikov, lažnih prerokov in religijskih navdušencev iskateljev skrivnosti, namreč z vitezom Gurnemanzom ali v Klingsorjevem čarobnem vrtu, kjer bohotno diši peklenska roža Kundry… vse do zapeljevanja Parsifala, ki je postal na koncu koncev Gralov kralj, ker jo je krstil… Smrt bogov ali izgubljeno sveto kopje Amfortasa…? Ob Žižkovem govorjenju o Richardu Wagnerju je mogoče omeniti tudi odziv tovrstnega opernega gledališča pri Slovencih… in v okviru prej ljubljanskega nemškega opernega teatra z uprizoritvijo Tannhäuserja 6. marca 1874, ko je slovenstvo bílo ljubljanski boj z (malo)meščanskim nemštvom, in to celo na liberalni ravni… O opernih pevcih in pevkah, ki so, zlasti na tujem, peli v Wagnerjevih operah, od basbaritonista Antona Orla do mezzosopranistke Marjane Lipovšek…, pa kdaj drugič, saj se Žižkovo kinodvorno govorjenje ni navezovalo na tovrstne vloge… ali na razvoj ljubljanske pa mariborske opere… Vladimir Gajšek 11. maja 2010 ob 17:46:57 24 Med modrostjo in norostjo do – glasbe ali molka? Že kakor znorelo samoveličavni in sebe rasno čisto po naključju jazno določujoči filozof življenja Friedrich Nietzsche je menda pripoznal le en sam primer, da bi mu bil kdo enak, in to naj bi bil kakor v – duhovnem? fiziološkem? – sorodu prav Richard Wagner, češ, glede na glasbo: »Vse drugo je molk…« (Friedrich Nietzsche: Zakaj sem tako moder, prevod: Janko Moder, Slovenska matica, Ljubljana, 1989, 161 str.). Takih bebarij Friedrich Nietzsche ni mogel zamolčati, ko se je štel za modrega, saj je celo menil, da je človek kar še najmanj v sorodu celo s – svojimi starši…?; nadalje Friedrich Nietzsche, prav tam, govori še o tem, kako da je Heinrich von Stein »zabredel v wagnerjansko močvirje«… (ibid., 166. str.); filozof nadalje pravi o svojem bojevniškem, kakor o hajduškem odnosu do Wagnerja napadalno: »Tako sem napadel Wagnerja, natančneje, zlaganost, instinktivno polovičarstvo naše ´kulture´, ki jo rafinirane zamenjuje z bogatimi, pozne z velikimi,« kakor da čaka na postaji kočijaža…(ibid., 171 .str.); ali o nekako cenjeni Cosimi Wagner filozof še izreče: »Tisti redki primerki visoke izobrazbe, ki sem jih našel v Nemčiji, so vsi francoskega porekla, predvsem Cosima Wagner, daleč prvi glas v vprašanjih okusa, kar sem jih kdaj slišal…« (ibid., Zakaj sem tako pameten, 3, 182. str.); posebej v 5. odlomku spiska Zakaj sem tako pameten posveti naklonjenost do glasbenega dramatika Richarda Wagnerja filozof tako, da mu prida dneve zaupanja in vedrine, celo sublimno naključnih kot globljih trenutkov v prijateljevanju, pri čemer ošvrkne wagnerjance, ki da bi želeli biti podobni glasbenemu geniju, pri čemer čuti z Wagnerjem nekakšno nenemško, bolj francoskemu espritu prvo življenjsko olajšanje, ko se tujost upira češ nemškim nacionalnim vrlinam, kajti: »No! Wagner je bil revolucionar – pobegnil je od Nemcev…« (ibid., 5., 185. str.); v diskurzivnih formulacijah ničejanstva ali wagnerjanstva najdevamo na podlagi premislekov o idejnizaciji glasbe tiste med seboj povezane sledi, ki se povezujejo s pomeni in resnico umetnosti, a tudi več kakor slednje, saj se wagnerjanstvo nanaša na ničejanstvo zviška ali kot posebnost nemške glasbene umetnosti nad zgolj nemško filozofijo življenja. Kajti problem - nemških - glasbenikov ni bil tolikanj sam Richard Wagner, kolikor prav Friedrich Nietzsche: »Moje največje doživetje je bilo ozdravitev. Wagner sodi samo med moje bolezni. // Saj ne, da bi bil rad tej bolezni nehvaležen. Če s tem spisom pribijam trditev, da je Wagner škodljiv, bi želel ravno tako pribiti, za koga je kljub temu nepogrešljiv – za filozofa.« (ibid., Primer Wagner, 25 Predgovor, 110. str.) – kar pomeni, da prav v takem in tem medosebnem so/raz/merju med glasbenikom in filozofom zeva rana - duševne - bolezni, skozi katero se oglaša nekakšna škodljivo halucinantna poteza kakor romantično nabuhle patetike, in več kakor le to, navezava filozofije na glasbo je nepovratna tudi kot miselna zanka ali čustveno občutje estetičnega. Kar je namreč artikuliranega v glasbi, se ne spreminja v filozofijo, marveč prav narobe: filozof s svojega mesta poslušavca poskuša biti poznavavec wagnerjanstva in seveda doživljajsko osebno Wagnerja samega. Značilna za genijalnost Richarda Wagnerja je bila odsotnost kakršnihkoli občutkov krivde v samozaverovanosti visokega ali kot usodnega poslanstva. Ker Wagnerju ni mogoče pripisati, da bi ga težili občutki ne/sprejemljivosti genija, kaj šele občutki krivde po glasu (osebne in skupinske) vesti, je bila sama vzornost genija potrjena brez kakršnihkoli samoobtožb. Nezavedne motivacije, ki bi lahko pokazale na kakršnokoli krivdo, so se pri Wagnerju namreč sprevrgle v občutek odtujitve samemu sebi tako, da se je genij nenehno potrjeval z drugimi: pa naj je šlo za Franza Liszta ali kralja Ludovika II. ali celo za najbližje… Zato v Wagnerjevem nad/jazu ni mogoče najti niti žalostne melanholije umetniškega značaja, kaj šele razcepa jaza v okoliščinah, ki so silile glasbenika in pisca v samostojnost ali celo še v onó. Med jazom in onésom se pri Wagnerju kaže psihični aparat, vnaprej zavračajoč sleherno »kritiko« kot negativno sodbo o glasbeno genijalni ustvarjalnosti, saj se je odvisnost od lastnega jaza v samem Richardu Wagnerju pokazala kot samopotrditev, s tem pa je zavračal celo v izgnanstvu avtor kakršnokoli pomensko funkcijo sankcij… Wagner je bil kakor usodno obsojen na ustvarjalnost, in to doživljenjsko, tako da se je avtor branil pred drugimi z refleksijo bega, z notranjo samoumevnostjo kot uvidom, kaj je prav in kaj ni, naposled pa se je sodil tako, da je nagonski jaz podredil umskemu principu, zlasti v poustvarjalni dognanosti v samem skladanju ali v pisanju libretov… - kar je bilo v Wagnerju slabotnega ali šibkega, je zavrnil vnaprej in obsodil kot nerabno, tudi zato, da je premagal konkurente ali celo sovražne motive drugih. Za Richarda Wagnerja in njegovo glasbo prav zato, tudi mitsko in pangermansko, čeprav obenem sodobno, velja: Made in Germany…, s čimer se potrjuje načelo - glasbenega in opernega - ugodja. 26 Populizem in slovenska glasbena ideologizirana zavest Medtem ko se nekateri z glasbo ukvarjajo, jo drugi poslušajo: Michael Jackson, lady Gaga, Madona, Michael Bolton, Taylor Swift…, kje neki je opera, kaj šele Richard Wagner? Medtem ko vsakodnevno vidimo mlade, kako imajo v ušesih slušalke in kabel, napeljan nekam v žep, od koder se predvaja z usb-ključka ali telefonskega mp3 predvajalnika zvočnost, jih lahko vprašaš, kaj neki poslušajo: hard rock, heavy metal ali pop glasbico…? Prima la musica e poi le parole! Ko vemo, da se začne 25. julija vsakokrat Wagnerjev dan, tudi vemo, kaj naj pomeni operni festival v Bayreuthu: že 22. maja 1872 so sicer slavnostno položili temeljni kamen, aprila 1874 se je Wagner vselil v svojo - koncertno in bivalno - vilo Wahnfried, leta 1875 je orkester že vadil v festivalni stavbi, ki jo je zasnoval po Wagnerjevem naročilu leipziški dvorni arhitekt Otto Brückwald. Prvi bayreuthski festival je bil prirejen leta 1876, po dozidavi tako imenovanega kraljevega dozidka 1882 k pročelju ali v letih 1925 in 1031 z izgradnjo skladišča, delavnice in upravnih prostorov – pa je bilo festivalsko prizorišče dokončno urejeno; Wolfgang Wagner je dal leseno konstrukcijo festivalne stavbe zamenjati z betonom. Ali je wagnerjanstvo v glasbi resda celo bolj nemško meščuharsko pompozno razkošje, ki se kiti in diči z vehemenco glasbene drame – ali pa se opredeljuje tudi v razveljavljenem času umetništva ali v razvrednotenju umetnosti tako, kot je bil predgovorno zapisal Friedrich Nietzsche, v Baslu, konec leta 1871, o resnem obstoju komaj kaj več kot povnanjenih priveskov: »Ti resni naj se zavedajo, da sem prepričan o umetnosti kot o najvišji nalogi in to pravi metafizični dejavnosti življenja v smislu moža, ki mu kot dostojnemu prvoborcu na tej poti posvečam to knjigo.« (Friedrich Nietzsche, Rojstvo tragedije iz duha glasbe, prevod: Wilhelm Heiliger, spremna beseda: Valentin Kalan, za založbo France Koblar, - zbirka Filozofska knjižnica - zvezek 8, Slovenska matica, Ljubljana, 1970, 163 str.; ibid. Predgovor Richardu Wagnerju, 6. str.). 27 Wagnerjanstvo tu in tam Govorili so, da bo opera v novoveštvu propadla, ker je preveč nabuhla in zahteva tudi preveč sredstev: od orkestra z dirigentom do odrske scenerije, od solopevcev in solopevk div do opernega zbora, od baleta do pretirane igre, od operne režije do libreta… - da o glasbenogledališki propagandi v javnostih ne govorimo! Kot se ve, je Richard Wagner študiral v Dresdnu in rodnem Leipzigu, potem pa je v letih 1833 – 1839 kot glasbeni direktor in dirigent deloval v opernih hišah v Würzburgu, Magdeburgu, Königsbergu in Rigi; po neuspešnem pariškem bivanju v letih 1839 – 1842 je postal dirigent in glasbeni vodja v Dresdnu 1839 – 1849, kjer je še maja sodeloval kot naprednjak ali revolucionar, potem je prebegnil v Švico, kjer je v izseljenstvu živel v Zürichu od leta 1849 – 1859. V bivalnoustvarjalnih dobah v Benetkah, Lucernu in Parizu je Wagner deloval kot tvorni skladatelj v letih 1858 – 1861 in je tudi nadalje veliko koncertiral, posebej v letih 1861 – 1864. Mnoga dela je napisal v Triebschnu pri Lucernu, v letih 1866 – 1872. Zavzel se je za gradnjo Festspielhaus / Festivalne gledališke dvorane v Bayreuthu, kjer je do konca življenja postvarjal in uprizarjal izvedbe svojih opernih del. Richard Wagner je napisal vrsto oper ali glasbenih – wagnerjanskih – dram: 1. Vile (Die Feen, 1834) 2. Prepoved ljubezni (Das Liebesverbot, 1836) 3. Rienzi (1842) 4. Večni mornar ali Leteči Holandec (Der fliegende Holländer, 1843) 5. Tannhäuser (1845) 6. Lohengrin (1850) 7. Nibelunški prstan (Der Ring des Nibelungen), v štirih delih: - predvečer: Rensko zlato (Das Rheingold, 1869) - prvi dan: Valkire (Die Walküre, 1870) - drugi dan: Siegfried (1876) - tretji dan: Somrak bogov (Götterdämmerung, 1876) 8. Tristan in Izolda (Tristan und Isolde, 1865) 9. Mojstri pevci Nürnberški (Die Meistersänger von Nürnberg, 1868) 10. Parsifal (1882) 28 Wagner je pisal tudi simfonična dela in klavirsko glasbo. Pisal je tudi glasbenokritiške in glasbenoteoretske prispevke, med drugimi Oper und Drama / Opera in drama leta 1851, Mein Leben / Moje življenje. Ves čas je bil nekako manično obseden z glasbenim gledališčem. 29 Z Wagnerjem tako ali drugače Neverjetno se zdi, da Vesna Ocepek, ki se je poskusila ukvarjati s pisanjem »eseja« z naslovom Glasba, matematika in filozofija, kaže očitno in javno nevednost, morda celo sprenevedanje v reviji Muska, ko niti ne omeni primeroma Richarda Wagnerja, njegove glasbene filozofije, kaj šele Nietzschejevo Rojstvo tragedije iz duha glasbe; prav tako ne omeni filozofskega občudovalca Wagnerjeve glasbene umetnosti in glasbene drame, pesimista kot filozofa življenja v kritiki klasičnega nemškega idealizma, predstavnika iracionalno metafizičnega voluntarizma in nad/individualne volje, znanega po Svetu kot volji in predstavi (1819), po Obeh temeljnih problemih etike (1841) ali po Parerga in Paralipomena (1851) - sprva privatnega docenta v Berlinuii, nato profesorja filozofije v Frankfurtu Arthurja Schopenhauerja in drugih; naposled negativnega - judovsko in neomarksistično obarvanega - odnosa do Wagnerja, kakor ga je izražal nemški sociolog, filozof, glasbeni kritik, muzikolog in skladatelj Theodor (Ludwig Wiesengrund) Adorno (*11.9.1903, Frankfurt na Majni, Nemčija – 6.8.1969, Visp, Švica) kot tipični, celo vodilni predstavnik kritične teorije Frankfurtske šole (skupaj z Maxom Horkheimerjem, Walterjem Benjaminom, Herbertom Marcusejem, Jürgenom Habermasom, Erichom Frommom in Neumannom), zlasti v glasbenih, glasbenosocialoških ali muzikološko označenih spisih (Versuch über Wagner, Berlin, Frankfurt am Main, 1952; - Willi Reich, Alban Berg - Mit Bergs eigenen Schriften und Beiträgen von Theodor Wiesengrund-Adorno und Ernst Krenek, Wien, Leipzig, Zürich 1937; - Philosophie der neuen Musik, Tübingen 1949; - Dissonanzen. Musik in der verwalteten Welt, Göttingen, 1956; Klangfiguren, Musikalische Schriften I., Berlin, Frankfurt am Main, 1959; - Gustav Mahler, Eine musikalische Physiognomie, Frankfurt am Main, 1960; - Einleitung in die Musiksoziologie - Zwölf theoretische Vorlesungen, Frankfurt am Main, 1962; - Max Horkheimer & Theodor W. Adorno, Sociologica II., Reden und Vorträge, Frankfurt am Main, 1962; - Der getreue Korrepetitor, Lehrschriften zur musikalischen Praxis, Frankfurt am Main, 1963; - Quasi una fantasia. Musikalische Schriften II., Frankfurt am Main, 1963; - Moments musicaux, Neu gedruckte Aufsätze 1928–1962, Frankfurt am Main, 1964; - Impromptus. Zweite Folge neu gedruckter musikalischer Aufsätze, Frankfurt am Main, 1968; - Sechs kurze Orchesterstücke op. 4 (1929), Milano 1968; Theodor W. Adorno & Hanns Eisler, Komposition für den Film, München 1969)… Če je, kot bi sklepali sicer po 30 Vesni Ocepek, res, da »Glasba je lahko orodje kulturne revolucije, poziv k družbeni ali pa odmev kozmične,« (Muska, št. 7-8, julij – avgust, Ljubljana, 2009, 28. str.), tedaj je negotovo, kako da ob navajanju nekaterih filozofov ni upoštevala niti Wagnerjeve revolucionarne življenjske vloge in antisemitskega anarhizma, tako značilnega za 19. stoletje, pa ne le v protestantski Nemčiji, ampak tudi v katoliški habsburški monarhiji ali v pravoslavni Rusiji… 31 Fan Richie Wagner?! Bodimo resni! Ko smo pobarali, kdo da je - bil - Richard Wagner, smo se ozrli tudi po nevednosti mladih, ki poslušajo raznovrstne vriske in piske, udarce na boben in žicanje električnih kitar od rocka, popa, jazza, bluesa in hiphopa do folka in glasbenonarodnih pesemc in viž sveta, se seznanjajo z deli klasične glasbe, posebej z opero v manj omikanih razmerah kot v času klasičnega meščanstva, kajti tu so res nove slušne enote: pop, rock, jazz (v celoti!), blues, country, folk, plesna glasba, hiphop, reggae, soul ter ritem in blues, gospel, elektronska glasba (tu omenimo na primer cedejko Molto vivace! in cedejko Mousiké magia skladatelja elektronske glasbe Wexyja – Vida Gajška, ki je skladal s sekvencerjem in po računalniškem programu skozi zaton didžejske pop/kulturnosti; »Ne razumem, zakaj se ljudje bojijo novih zamisli. Jaz se bojim starih,« je izrekel John Cage, ki je eksperimentiral tudi z e-glasbo; v sloge e-glasbese šteje: ambientalna glasba, krautrock, elektro, triphop, new age…), filmska in scenska glasba, pop in turbofolk, klubska glasba… Richarda Wagnerja še vedno vrtijo uvodoma ali spremljevalno nežno v poročnih dvoranah… Eno so samplerji, drugo sintetizatorji, ko je treba najprej vključiti – elektriko… Malo za šalo in malo zares, Richard Wagner – je vseskozi prestižen, za nekaj let vnaprej bayreuthsko razprodan avtor, slavni operni skladatelj. Svojčas pa je bil Richard Wagner pravzaprav silni romantični populist… Da je bil Richie Wagner ali Riko Kolar, bolj znan kot anarhični muskontar ali opernik Richard Wagner (*22.5.1813, Leipzig, Nemčija – 13.2.1883, Benetke, Italija) vsaj tako znan kot so dandanes, upajmo, ne vsaj začasno, slavni Pero Lovšin, vsakršna pevaljka ali Domicko – Tomaž Domicelj ter Magnifico, ne more biti skoraj nobenega dvoma, ko je Slovenija v letu 2009 zasoplo zaman zaapnela v okruških glasbenosti oziroma v poslušanju glasbe le preko mobitelnih slušalk ali avtomobilnih radijskih in drugih naprav: - tale Richie je bil morda res prvi pop-operni rockerski fan, ki je znal dolgočasiti vsaj s svojim 4 in večurnim glasbenim gledališčem in ob kakem norem bavarskem kralju Ludoviku II. vrsto svojih genijalcev-oboževalcev, tako vagnerjancev kot vagneristov in drugih: bil je genijček zase, ki se je oblačil dovolj spodobno, da mu je bilo usojeno na nemški način – uspeti, fant svojega časa, od anarhista do antisemita itd. Bi tako mislil izreči član Laibachkunsta? Ja, kakšna podoba genija, 32 podobna razvihranemu romantiku, ki v kulturnih možnostih evropske ? vidi predvsem dramo in sredstva za samouresničenje preko nemštva – ki se je izgubilo posebej po izgubljeni 2. svetovni vojni, med gastarbajterstvom in prišleki iz Jugoslavije, Turčije, južne Italije…? Kam bi z velikim koncertnim klavirjem? Galop, evropop… Sex, Synths, Milli Vanilli, kaj pa črnski rap ali črnski soul, da dušica zaboli, koga le? Madonna! Michael Jackson. Laibach, le kje je Ljubljana? Tisočero muzkontarjev, tisočero in več skupin, produkcija gre kakor v neskončno, tudi v latino… in celo skozi psihedelični rock, kot drugo olajšanje v ekstazah in skozi indijsko glasbenost… s capinom Frankom Zappo, ki je igral na kitaro kot z motiko… In tukaj spet beremo: »Temeljna preobrazba opere in celoten jezik zahodne glasbe sta pripadala nemškemu skladatelju Richardu Wagnerju /1813 – 1883/). Wagner je sam pisal libreta in uvedel izraz Gesamtkunstverk (totalno umetniško delo, ki povezuje vse elemente, ki jih obsega glasbeno gledališče). Zato je lastne zrele opere označil za ´glasbene drame´. Dela kot Nibelunški prstan /1853-1874/, epski cikel šestih dolgih glasbenih dram, ki ga je skladal dvajset let, so utrla pot novim odnosom med pevci in orkestrom. // Wagnerja je bolj zanimalo duševno stanje njegovih likov kot nepozabne melodije, ki jih je napisal zanje. Postopoma je odprl konvencionalno razdelitev na ločene glasbene točke, v katerih orkester služi kot spremljava pevskih arij. Ta vzorec je bil tipičen za italijansko opero devetnajstega stoletja od Rossinija pa vse do Verdijevih poznih del. Namesto njega je Wagner uvedel neskončno, napol recitativno melodijo, ki se je nenehno prilagajala spremembam čustvenih likov. Wagnerjeve glasbene drame so uporabljale tudi simfonični orkester, z neprestanim kombiniranjem ali pojavljanjem melodičnih fragmentov ali lajtmotivov, povezanih z določenimi liki ali elementi v drami.« (Op. 3.; - Enciklopedija glasbe: od rocka, popa, jazza, bluesa in hiphopa do klasične glasbe, folka in glasb sveta, ibid. 265. str., 2 .stolpec). V popularnem smislu poslušanja resne kot klasične glasbe je razvidnost Wagnerjevih opernih del kot glasbenih dram dovolj aktualna, da z lajtmotivi po svoje teži k slavljenju veličastja. Richard Wagner je po svoje vplival nedvomno na pop-kulturo in na glasbeni pop, naposled v Sloveniji, primeroma na bend Laibach: skladba v nastopu God is God = Bog je Bog - na začetku je videti različico grškega - odebljenega - križa, in potem, ko kamera preide kakor skozi soteske teme, že gre vkreber laibachovec in tako hodi ta lažni prerok kakor v modrem po skalnati gori, v ozadju spet križ, vmes se v negativu pokaže obraz - ali trenutno vmesni (angleški) napis »EVII«, to je evil = zlo, nesreča, škoda, bolezen, greh, pekel, tudi hudobec, hudič, parkelj, vrag… -, nato spet hipno vidimo 33 izstrelno raketno rampo, s katere se dvigne izstrelek ali raketa, in že gre ansambel 4-ih fantov čez vršac in mimo križnega znaka, postavijo se na rob gorskega vrha, nato se po/kaže, kakor da so ruski nacisti v vlogi novih križarjev vojščakov nemško postavili v stražarnico kacetskega gulaga svojega aluzivnega lažnega preroka, torej vse na meji eksistence, ko je pop popevkanje le še izraz čutenja Nacije, in že sestopajo z gore, le da se v miksu pojavlja lažni prerok – stražar kacetske stražarnice spet z grškim odebeljenim križem v ozadju, tudi se spet v megli pojavljajo znaki in napisi in oddajnik, torej sestopajo z gore, v ozadju pa je ostala izstrelna raketna rampa, in je tema, nato le portret lažnega laibachovskega preroka…, 1996; Laibach se je tudi izkazal pop popevkarsko s Tanz mit Laibach – Ples z Laibachom, ki podaja gesla v nemščini, v prevodu: Tehnologija vzdraženja, Ekonomija časa, Kakovost življenja, Vojna filozofija, Totalitarizem, Demokracija, Fašizem, Rdeča anarhija – vse je opremljeno s tipično ikonografsko risarsko in filmsko opremo, npr. grški odebeljeni križ v zobatem ilustriranem kolesu, jelenjad, bežeči oblaki itd., vse v urejenem zrežiranem miksu in s korakajočim pevcem… »partizansko jugoboljševiško ali sovjetizirano dojeto »wagnerjanstvo« se tukaj prelevi sproti v znane populizme. Ko se vrnemo k Wagnerjevemu življenjepisu, spoznamo, da se je življenjski cikel velikega skladatelja začel z očimom Ludwigom Geyerjem (1780 – 1821), igrcem komediografom, pesnikom in slikarjem, saj je osmemu otroku Richardu oče, policijski uradnik, umrl, ko je bil sin star šele nekaj mesecev. - 34 Onstran ničejanstva z Richardom Wagnerjem Živimo v času, ko je nemogoče s kakšnim, morda komaj še ne znorelim filozofom življenja Friedrichom Nietzschejem izreči: »Vendar bi se motili tisti, ki bi utegnili misliti pri teh zbranih mislih na nasprotje med patriotsko vznemirjenostjo in estetskim uživanjem, med pogumno resnobo in veselo igro: takim naj postane šele pri resničnem prebiranju knjige v njihovo presenečenje jasno, s kako resnim nemškim problemom se ukvarjamo, s problemom, ki ga postavljam pravzaprav v središče nemških upanj kot vrtinec in preobrat.« Friedrich Nietzsche , Rojstvo tragedije iz duha glasbe, poslovenil: Wilhelm Heiliger, Slovenska Matica, Zbirka Filozofska knjižnica 8, spremna beseda: Valentin Kalan: Nietzschejeva metafizika umetnika / Nietzsches metaphysische Kunst, Ljubljana, 1970, 162 str.; ibid, 5. str.), ko se ve, da je nemštvo po dveh svetovnih vojnah sicer še vedno nekako v glasbeni ustvarjalnosti in tehniki skoraj do ramen, toda, rečeno prodorneje, še vedno je tudi nekako soldaško vzvišeno, ko se vdaja sicer amerikanizaciji. Gre za fenomen, ki Richieja W. postavlja z vsemi njegovimi mogočnostmi v okvir festivalskega bayreuthskega slavja ali v operno podoživetje v neskončni čas ujetih glasbenikov, da tam trepetajo in nihajo vsak s svojim skladateljstvom in glasbenim vokalnim in instrumentalnim, kaj šele z glasbenogledališkim in drugim nastopno insceniranim izvajanjem. Včasih se zdi oddaleč, da je »wagneriana« podobna deškim pubertetno viteškim manipulacijam, ki se pozneje izrazijo kot popolna iluzija ali odklon idealizacije. V tem je vsa tragika sodoživetja Wagnerjeve glasbe. Ne le Nietzschejeva, ampak tudi Wagnerjeva vizija je vidno-slišna, a neposlušna, je modro poenotena v smislu celostne umetnine na odru opernega gledališča, obenem pa se tudi morda nadčloveški ideal zvrne v obstoj luksuza višjega razreda, med plemstvom in meščanstvom, medtem ko ljudstvo še naprej lupi koruzo in krompir. Časti Richieja so kakor vsakršni glasbeni oboževalci, čeprav so še tako resni: zanese jih lastno zanesenjaštvo, tako da se ve, kdo komu trobi in piha na dušo, in to v kulturi kakor neskončnega odra ali večne sedanjosti. Ali se je prav v takšni celostni umetnini preporodil novi vznik tragedije, ostaja ne le ničejansko odprto vprašanje, saj so bili nemški filozofi in šolniki znani po zgledovanju na grštvo… in so začeli zato celo pan/germansko bajati o 35 nemštvu in nemškem - v Evropi kakor prevladujočem - bistvu kot dejavnosti družbenega gospostva, torej tudi z Wagnerjem v glasbi oziroma v glasbeni dramski umetnosti. Ali je – glasbena – umetnost še stalno meta/fizična v proizvajanju zvokovne re/produktivnosti same, pa je že tretje vprašanje, ki se dotika tudi apoliničnega in dionizičnega načela v fenomenologiji zgodovinskokulturnega življenja človeštva… »Morda bo zanje spotakljivo ravno to,« pravi ibid. Nietzsche kot v Predgovoru Richardu Wagnerju, v Baslu, konec leta 1871, »da vidijo, kako resno obravnavam estetski problem, kolikor namreč niso sposobni spoznati v umetnosti več kot vesel privesek, kot pozvanjanje s kraguljčki k ŕesnosti obstoja´, kar pač lahko pogrešamo: kot da nihče ne bi vedel, kaj pomeni to soočenje z ŕesnostjo obstoja´. Ti resni naj se zavedajo, da sem prepričan o umetnosti kot o najvišji nalogi, in to pravi metafizični dejavnosti življenja v smislu moža, ki mu kot dostojnemu prvoborcu na tej poti posvečam to knjigo.« (F. Nietzsche, ibid., 5-6. str.). Torej – bodimo ob Wagnerju ali Nietzscheju resni? Kako resni? Meščansko ali revolucionarno? Wagnerjansko popularno ali kakor pri poročni koračnici, ki jo odvrtevajo vsakokrat pri matičarju, medtem ko se nevestica in ženin bližata občinski mizi oziroma k oltarju? Dandanes poslušamo posnetek Wagnerja - Tannhauser, ko prepeva mormonski Tabernacle Choir… In vendar končno preidemo k sugestivnemu dojemanju podoživetja Richarda Wagnerja, izraženo v popularni agitpropovski nemški knjigi nacionalno socialističnega partijskega tovariša Adolfa Hitlerja Moj boj, ki je v Drugi knjigi, Nacionalno socialistično gibanje, 6 .poglavje, Prvo obdobje boja – pomen govora, med drugim samo/voljno izrazil: »…Pojdite v gledališče in si oglejte predstavo ob treh popoldne ter nato isto predstavo z isto igralsko zasedbo ob osmih zvečer; obstrmeli boste, kako različen vtis bosta na vas naredili predstavi. Človek s svojim občutkom in sposobnostjo, da si sam razjasni takšno razpoloženje, bo brez nadaljnjega lahko ugotovil, da popoldanska predstava ni zapustila tako dobrega vtisa kot večerna. Enaka ugotovitev velja tudi za filmsko predstavo. To je pomembno, ker bi za gledališče lahko rekli, da se igralec popoldne morda ne potrudi tako kot zvečer. Film pa popoldne ni nič drugačen kot ob devetih zvečer. Ne, tukaj ima čas določen vpliv, enako kot ga ima prostor name. Poznam prostore, ki te pustijo hladnega, čeprav ne poznam razlogov za to, in v njih je neverjetno težko ustvariti primerno razpoloženje, kot bi se temu upirali. Tudi tradicionalni spomini in predstave, ki jih človek nosi v sebi, lahko odločilno določajo vtis. Zato bo ´Parsifal´ v Bayreuthu deloval vedno 36 drugače, kot koderkoli po svetu. Skrivnostnega šarma hiše na griču v starem mestu Markgrafenstadt ni mogoče nadomestiti z zunanjostjo ali zamenjati s čimerkoli drugim. / V vseh primerih gre za vplive na svobodo človekove volje.« (gl. Adolf Hitler, Moj boj, Dve knjigi, združeni v eni knjigi, Prva knjiga Obračun, Druga knjiga Nacionalno socialistično gibanje, prevod: Marjan Furlan, Celje, Mavrica, 2006, 624 str; - Druga knjiga, Nacionalno socialistično gibanje, 6. poglavje, Prvo obdobje boja, 432. str.). Kot vse kaže, je vodja nemškega okusa že na Dunaju skušal zlasti operno umetnost, ko si je pritrgoval od ust, da je mogel obiskovati operne predstave… - Toda ko gre za nacionalno nemške predsodke v 19. in 20. veku, se srečamo s stereotipno »ljudskimi« ali podrhaljenimi kot gazdinskimi meščuharskimi mnenji, češ - Jezus da sploh ni bil judovskega porekla, saj judje nimajo pravzaprav nobene religije kot verskega prepričanja, ko težijo v materialnih užitkih in pohlepu le za denarjem in močjo, sicer pa so telesno skvečeno odbojni, po svojem delovanju parazitski, demonično zlobni ter uničevalno izobčevalni, pri čemer se vselej opirajo le na subjekte ali centre moči ali na visoko živino – celo v umetnostih, znanostih in filozofijah, obenem so povrhu še skrajni egocentriki, ko naj svet nahaja odrešenje prav po njih… Toda še v dunajski dobi omenjeni avtor Mojega boja ni videl v judovstvu kaj drugega kot – drugačno veroizpoved od katoliške, že od doma, iz Linza, pa je menil, da so Židje čisto spodobni avstrijski ljudje, saj so bili enako oblečeni kot Avstrijci, govorili so enako in tudi sanjali enako…, le verouk je bil pač že pri otrocih drugačen. Takrat je bil wagnerjanski antisemitizem Adolfu Hitlerju še docela tuj. Še leta 1904/05, ko je obiskal tovariš Adolf Hitler linško operno gledališče, naj bi se srečal menda s češkim mladim glasbenikom Augustom Kubizekom, ki je pozneje, leta 1953, objavil spomin Adolf Hitler - Mein Jungenfreund / Adolf Hitler - moj mladostni prijatelj… Če je kakorkoli, tudi z mistifikacijo gledališko-glasbenih uprizoritev v opernem pomenu, poskušal Richard Wagner estetizirati politiko z ideološkimi koncepti glasbenih učinkov, je to nedvomno prijalo prav nacistični partijnosti, ki je živela največ od vojaških maršev in popevkarstva nemško ali avstrijsko pocestnih skušenj. Treba je vedeti, da je tovariš nacionalni socialist poznal ljudski okus množic, a že 16-leten, ko je v Linzu videl, poslušal, doživel uvodno trobentarsko izvedbo velike opere Rienzi – tu je skladatelj spretno uporabil prijeme francoske velike opere po zgledu Meyerbeera, Spontinija idr., zlasti z množičnimi prizori in ob siloviti spremljavi orkestra –, se je navdušil nad Wagnerjem in 37 jo je imel za svojo najljubšo opero, saj se je z njo afektivno aficiral, naposled z uprizoritvami le v Bayreuthu posebej: Rienzi, der Letzte der Tribunen / Rienzi, poslednji med tribuni (opera v 5-ih dejanjih s 16-imi točkami, krstna izvedba 20. oktober 1842, dirigent Carl Gottlieb Reißiger). O glasbeni produkciji in umetniški celostnodramski kot operni produktivnosti Richarda Wagnerja je treba dostojno spoznati in iz/reči, da je ustrezala njegova operna operativnost ne le duhu časa, ampak sega v današnjost, čeprav s povsem drugimi ideološkimi kot množično zasvojljivimi pred/znaki. Kajti Richarda Wagnerja lahko prepoznamo med - Friedrichom Nietzschejem, ta že s Pozivom Nemcem…, - Arthurjem Schopenhauerjem ( Die Welt als Wille und Vorstellung, 1. Band / prvi zvezek -1819; druga, predelana izdaja 1844; tretja, izboljšana 1859; Schopenhauerjeva voluntaristična metafizika tega dela, kjer je obdelal med drugimi Platona, Berkeleya, Humea, Kantain tudi Upanišade, kot filozofsko zbirko brahmanizma, ko se šteje filozofa za prvega evrobudista, je vplivala posebno na Richarda Wagnerja, kar je vplivalo operno zasnutkano na Prstan ali na nočne fantazije v Tristanu in Izoldi ali na blodni monolog Hansa Sachsa v Mojstrih pevcih ali na etiko sočutja v Parsifalu) - , Georgom Herweghom kot s pesnikom nekega živečega, Ludwigom Feuerbachom kot zagovornikom materialistične etike, svobodne volje in epohalnim kritikom idealizma pa religije in nemštvom v nacionalnem smislu tako, da že izza gibanja Mlade Nemčije slišimo tisto vzvišeno radost, ki se je povezovala z revolucijo te ali one baže, pa tudi z zagrenjenimi sadovi spoznanja, da so revolucije nemočne in nemožne človeško. Nežnost glasbenih drhtljajev se meša v Wagnerjevi glasbi nedvomno s prelivi dramatičnosti. Med propalicami prve, že moderne dekadence in vzvišenim nastopom umetniških veličin se je pokazalo razmerje tudi v odnosih med glasbo in filozofijo ali gledališkostjo ali politiko… 38 Izjava k Richardu Wagnerju – na kratko: Wagnerjeva glasba je dolga in časna, je dramatika za posluh in užitek za sedež v operi, ki si ustvarja emfazo domišljave pradomišljenosti v mitih germanstva in hkrati uprizarja celostno umetnino (Gesamtkunstwerk) za simbol izpopolnitve v poslušanju. Je kozmogonsko všečen avtor, ki se dvigne s svojimi glasbenimi domišljenimi nebulozami res v nebo, v Bayreuthu (in ne v Bejrutu) pa se izza Nűrnberga v gornjefrankovskem okolju na Zelenem griču kaže mestno gledaliđšče/Burgtheater kot pozidava Wagnerjevega gledališča… Živimo v času festivalov – povsod so v letu 2009 sami festivali, kvečjemu še med/na/rodni forumi… - in gestivalno bayreuthsko stavbo je zasnoval sicer leipziški dvorni arhitekt Otto Brűckwald… Koga pa posluša dandanes in večno v Bayreuthu, na vrtu skladateljeve noro mirne vile Wahnfried pokopani avtor Richard Wagner? Mar se posluša? – 39 Richard Wagner – zdaj in tukaj Mnenje: »Mislim, da je bil dokaj znani Richard Wagner, ki se je imenoval okoli leta 1868 tudi Wilhelm Richard Wagner (22. maj 1813, Leipzig - 13. februar 1883, Benetke, kap v Palazzo Vendramin-Calergi, pokopan v Nemčiji, doma) pravzaprav nemško govoreči in pojoči skladatelj, najbolj znan kot operni skladatelj, dramatik, literat, gledališki režiser in dirigent…, tudi popotnik v politično oporečniškem smislu svojega časa, sicer kot genij eden od pomembnejših evropskih glasbenikov 19.stoletja. Sam je postvarjal podloženo romantično glasbenost, s čimer je podal svoje lastne prisluhe in prakso izvedbe v operi, namreč v wagnerjanski operi in na operni dolgotrajnejši sceni, ko je dramatičnost vsega opernega zajetja predstavil kot celostno umetnino ter napisal za to svojo opernost kar sam besedilo, glasbo in režiserske napotke za dramska operno-spevna kot igrana glasbenogledališka dejanja. S prizadevanjem, da opero spremeni v festivalno glasbo, je nedvomno uspel v Bayreuthu, ko je zasnoval tudi sam svoj operni festivalski spored. S svojo glasbeno nadarjenostjo in smislom za mitologijo v operi je nedvomno vplival tudi na moderno glasbo, na wagnerjance…, od ruskega glasbenika Josefa Rubinsteina do skladatelja Engelberta Humperdincka ali dirigenta Felixa Motija.« 40 Wagnerizem? Wagnerizem gotovo pozna Richarda Wagnerja po njegovi genijalni škandaloznosti ali bolje, po škandalozni genijalnosti, ki se je ustvarjala po sebi in navduševala evropske narode kot poslušalce od 19. stoletja naprej. Pesniki Paul Verlaine, Stéphane Mallarmé ali prej že Charles Baudelaire so skupaj po prefinjenem in tenkočutnem francoskem espritu ocenjevali Wagnerjevo - operno - glasbo kot sprostitev, tudi kot spleen nemštva s tannhüserskimi kompleksi. Ko je leta 1865 izšla Revue wagnérienne, se je začelo občudovanje buržoazno-bohemskega tipa v pariškem duhu širiti celo čez nemštvo kot drugačno poslušanje del Richarda Wagnerja. 41 V Bayreuthu? »Ali ste že kdaj poslušali katero opero Richarda Wagnerja v njegovem Bayreuthu? Vas je opera navdušila – tako kot vas navduši zazrtje skozi okno, ko gledate ven na primer bolj nekam melanholično nekaj ur, ne da bi vas kaj med oblaki presenečalo, razen postopnega grmenja, naznanjajočega dež in nevihto? Nič ni manj dolgočasen Richard Wagner na primer od Johna Cagea…« Elvis (Aron) Presley, čudoviti ameriški pevec in filmski igralec (8. januar 1935, Tupelo, Mississippi, ZDA - 16. avgust 1977, Graceland, Memphis, Tennessee, ZDA.) ali Richard Wagner? Oba sta bila romantika, vsak po svoje… 42 Vsestranski Richard W. Richard Wagner je bil pesnik, filozof, glasbenik, režiser, operni dramatik, ki je v operi ali v glasbeni drami, kakor je menil, nahajal enovitost besedila, scenskih glasbenogledaliških dejanj, veličastne scene in glasbe. Pravzaprav je Wagner skladal opere bolj v prid lastnemu duhu, celo sebičnosti po nemškoegotističnem vzoru, ko je bila glasbena drama nedvomno bolj sredstvo za oznanjevanje novih, romantiziranih teoretskih vsebin in osebnih prepričanj v samem glasbenem ustvarjanju. Tako je lajtmotiv / vodilni motiv nekako vzgonsko glasbeno in gonsko muzikalično vpeljal kot gradbeno prvino, razširjajočo se skozi vso glasbeno stvaritev sleherne opere in glasbenega dela, v celostni umetnostni postavitvi, torej kot dogodljivost same glasbene dram(atik)e. V svojem glasbenoidejnem snovanju se je Wagner navezoval na nordijske ali pangermanske mite ter na srednjeveške nemške pripovedke. Sploh je bil Wagner že tudi zato po svoje prešinjajoče očarljiv in je posebej z glasbenimi učinki vplival na poslušalstvo. V svojih glasebnoskladateljskih prenovah ali novotarijah je Wagner vplival na celotno glasbeno ustvarjalnost, posebej na področju melodije in harmonije. Po svoje je že z novo kromatiko vplival na nastanek tudi atonalne glasbe v 20. stoletju…, zlasti z opero Tristan in Izolda kot sploh z izhodiščem za sodobno glasbo. - Richard Wagner je imel nedvomno izrazito ali močno, impozantno in vehementno osebnost. Operni skladatelji, kot sta primeroma Gounod in Bizet, so ostali kdaj tudi v Wagnerjevi senci, medtem ko so kasnejši francoski skladatelji, kot primeroma Eric Satie in Claude Debussy idr., odprli v glasbi, v nasprotstvu z wagnerjanstvom, novo glasbeno usmeritev. Kot nasprotstvo Richardu Wagnerju so postavljali tudi romantičnega skladatelja Brahmsa kot operno vodilno osebnost, čeprav njegovih koncertov, del komorne glasbe ali simfonij ne gre primerjati z Wagnerjem, ki je silovitejši, učinkovitejši, tudi bolj dramatičen. Tako spada Richard Wagner nedvomno med vodilne umetniške osebnosti 19. stoletja kot najpomembnejši nemški glasbenik svojega časa. Richard Wagner je sploh človek neverjetne umetniške, v sebi protislovne uspešnosti. Tako je zasedel svoje nedvomno slavno in visoko mesto v svetovni glasbeni zgodovini. 43 Svetovna poznanost Richarda Wagnerja je segla v različne geslovnike, ki se nanašajo sploh na operno in glasbeno umetnost, tako nahajamo pod črko W gesla:  Wagner Cosima (Bellagio, 24. dec. 1873 – Bayreuth, 1. apr. 1930), Lisztova hči, najprej poročena s Hansom von Büllovom (1857)  Wagner Johanna (Lohnde, 13. okt. 1826 – Würzburg, 16.okt. 1894), nemška sopranistka, posvojenka Wagnerjevega brata Alberta  Wagner Richard  Wagner Siegfried (Tribschen, 6. jun 1869 – Bayreuth, 4.avg. 1930), nemški skladatelj in dirigent, sin Richarda Wagnerja in Cosime von Büllov  Wagner Wieland (Bayreuth, 5. jan. 1917 – München, 17. okt. 1966), nemški slikar, scenograf, Siegrfiriedov sin in vnuk Richarda Wagnerja  Wagner Wolfgang (Bayreuth, 30. avg. 1919), nemški slikar, scenograf, direktor, Siegrfiriedov sin in vnuk Richarda Wagnerja  (Op. 4, John Warrack in Ewan West: The Oxford Dictionary of Opera; ibid. 750-755. str., v dveh stolpcih) Ko gledamo nekatere podobe Richarda Wagnerja, od mladih let do odraslosti in zrelosti, tudi rodbino in Wagnerjeve ženske, Marthilde Wiesendonck, tudi Cosimo in Richarda Wagnerja, ali Festspielhaus v Bayreuthu, se oziramo k skladatelju tudi iz Slovenije… Tukaj lahko osebno navedem le nekaj objav muzikologinje dr. Manice Špendal, hčere mojega imenitnega profesorja matematike, ko je obravnavala wagneriano… 44 Pogovor z Manico Špendal: Ali res ljubite Richarda Wagnerja  Manica Špendal, Rossini in Wagner: predstavi Seviljskega brivca in Večnega mornarja v Državni operi: - Dunajski slavnostni tedni 1992 (Večer, letnik 48, št. 142, 22.6.1992; str. 8)  Manica Špendal, Spomini iz Marijinega gledališča: razstava "Wagner v St.Petersburgu" v mestni hiši v Bayreuthu: z Wagnerjevega festivala v Bayreuthu (Večer, letnik 49, 21.9.1993, str. 12)  Manica Špendal, Reforma opere, ki jo je izvedel Richard Wagner - : predavanje, "Društvo Richard Wagner", Ljubljana, 11. januar 1995  Manica Špendal, Wagner gre v gledališče. 4: velika razstava vnovi bayreuthski mestni hiši (20. julija - 28. avgusta) o Wagnerjevem poznavanju gledališča: Wagnerjev festival v Bayreuthu 1996 (Večer, letnik 52, 27.8.1996, str. 16.  Manica Špendal, Richard Wagner (1813-1883), Richard Wagner: Tristan in Izolda (Gledališki list, Opera in balet, - 22.3.1997, str. 13)  Manica Špendal, Richard Wagner kot negativni genij: skladateljev pravnuk Gottfried Wagner obtožuje pradeda antisemitizma (Večer, letnik 53, št. 194, 23.8.1997, str. 46.)  Manica Špendal , Mednarodni simpozij Wagner in Judje: 87 - Wagnerjev festival v Bayreuthu (Večer, letnik 54, št. 198, 28.8.1998, str. 20)  Manica Špendal, Sočasno tudi simpozij Wagner in Judje: Wagnerjev festival v Bayreuthu 1998 (Večer, letnik 54, št. 186, 13.8.1998, str. 18)  Manica Špendal , Dunajski slavnostni tedni 1999: Wagnerjev Rienzi, zadnji tribun (Večer, letnik 55, št. 141 , 21.6.1999, str. 10)  Manica Špendal, Wagnerjev festival Bayreuth 1999. Vrhunske izvedbe in Wagner na razstavi (Večer, letnik 55, št. 197, 26.8.1999), str. 18)  Manica Špendal, Wagnerjev festival v Bayreuthu 1999 - Premierna uprizoritev Lohengrina (Večer, letnik 55, št.194, 23.8.1999, str. 10) 45  Manica Špendal, 89. Wagnerjev festival v Bayreuthu 2000 - Bogovi so tudi ljudje : Nibelunški prstan v režiji Jürgena Flimma kot predstava tisočletja (Večer, letnik 56, št. 196, 24.8.2000, str. 26)  Manica Špendal, 89. Wagnerjev festival v Bayreuthu 2000 - Sijajni Domingo letos zadnjič na festivalu (Večer, letnik 56, št. 198, 26.8.2000, str. 18.)  Manica Špendal, Wagnerjev festival v Bayreuthu 2000 – Najmanj uspešna predstava: Siegfried v režiji Jürgena Flimma: nevzgojen mladenič iz divjine (Večer, letnik 56, št. 200, 29.8.2000, str. 21)  Manica Špendal, Wagnerjev festival v Bayreuthu 2000: Somrak bogov (Večer, letnik 56, št. 203, 1.9.2000, str. 20.)  Manica Špendal, Modni odmiki od izvirnika: Wagnerjev festival v Bayreuthu - od 25. julija do 28. avgusta (Večer, letnik 61, št. 192, 20.8.2005, str. 11)  Manica Špendal, Stoječe ovacije Pierru Boulezu: Wagnerjev festival v Bayreuthu 2005 (Večer, letnik 61, št. 194, 23.8.2005, str. 12)  Manica Špendal, Dorst družil mitsko s sodobnim: 95. Wagnerjev festival v Bayreuthu 2006 (Večer, letnik 62, št. 205, 5.9.2006, str. 13.)  Manica Špendal, "Ne spreminjajte mojih partitur": 95. Wagnerjev festival v Bayreuthu (Večer, letnik 62, št. 208, 8.9.2006, str. 12)  Manica Špendal, Pomanjkanje junaških tenoristov: 95. Wagnerjev festival v Bayreuthu 2006 (Večer, letnik 62, št. 211, 12.9.2006, str. 12)  Manica Špendal, Somrak bogov: 95. Wagnerjev festival v Bayreuthu 2006 (Večer, letnik 62, št. 217, 19.9.2006, str. 12)  Manica Špendal, Wotan nazadnje sedi v sodobno opremljenipisarni: Wagnerjev Nibelunški prstan so praizvedli... (Večer, letnik 62, št.191, 19.8.2006, str. 42) 46 Opombe: Op. 1: Opera – Composers – Works – Performers (editor-in-chief András Batta. Editor Sigfrid Neef, Art direction: Peter Feierabend, prevod: Paul Aston, Peter Barton, Anthea Bell, Christine Shuttleworth z Goodfellow & Egan, Goodfellow & Egan, projektni menadžment Jackie Dobbyne za Goodfellow & Egan Publishing Management, tisk v Španiji, Cambridge, 2000, 924 str.) Op. 2: Holger Noltze: Wagner na kratko (prevod: Marjan Dolgan, spremna beseda: Peter Bedjanič - Dodatek: Wagner in Slovenci, Zahvala: Marjan Dolgan, urednica Tadeja Petrovič Jerina, glavni urednik: Andrej Arko, direktor: Jože Faganel, predsednik Društva Mohorjeve družbe: Jože Planinšek, Celjska Mohorjeva družba, Celje, 2009, 143 str.) Op. 3: Stéphane Mallarmé: Hommage Richardu Wagnerju (Hvalnice iz grobnice, prevod: Boris A Novak, MK, Ljubljana, 1989, 55. str.) Op. 4: Barry Alfonso, Paul Du Noyer: Enciklopedija glasbe - Od rocka, popa, jazza, bluesa in hiphopa do klasične glasbe, folka in glasb sveta (spremna beseda - predgovor: George Martin, prevod: Mario Batelić, prevod: Maruša Bertoncelj, prevod: Miha Blažič, prevod: Tatjana Capuder, prevod: Boštjan Dermol, prevod: Matej Krajnc, prevod: Goran Radič, prevod: Barbara -Trojar, Didakta, Radovljica, 2004, 448 str. + ilustracije, črno bele in barvne fotke) Op. 5: John Warrack in Ewan West: The Oxford Dictionary of Opera (Oxford University Press, Oxford – New York – Toronto – Delhi – Bombay – Calcutta – Madras – Karachi – Petaling – Yaya – Singapore – Hong Kong – Tokyo – Nai4robi – Dar el Salam – Cape Town – Melbourne – Aucland and associated companien in – Berlin – Ibadan, Oxford, 1992, 782 str.) 47 Bibliografija & diskografija Richard Wagner Iz bibliografije in diskografije, zvočne kasete, cedejke in (video) devedejke Richarda Wagnerja:  Der fliegende Holländer - Richard Wagner, 0000 ger. monograf. publ.  Die hellenische Kultur Fr. Baumgarten, - 1913 ger. monograf. publ.  Der Ring der Nibelungen - Richard Wagner, 0000 ger. monograf. publ.  Die hellenistisch-römische Ku- Baumgarten, Fr- 1913 ger. monograf. publ.  Über das Dirigieren: Bericht- Richard Wagner, 1865 ger. priročnik  Lohengrin : grande opera roma- Richard Wagner, 1913 notno gradivo  Rienzi: der Letzte der Tribun - Richard Wagner, 1868 ger. notno gradivo  Der Ring der Nibelungen. 2. B- Richard Wagner, 1914 ger. monograf. publ.  Das Judenthum in der Musik - Richard Wagner, 1869 ger. monograf. publ.  Lohengrin : Klavierauszßätze Richard Wagner, 1914 ger. notno gradivo  Tannhäuser ovvero La lotta de- Richard Wagner, 1872 ita. notno gradivo  Parsifal ; Parsifal Richard Wagner, 1914 ger. notno gradivo  Der Ring der Nibelungen. - Richard Wagner, 1876 ger. monograf. publ.  Parsifal - Richard Wagner, 1914 ger. notno gradivo  Die Feen. Romantische Oper - Richard Wagner, 1888 ger. monograf. publ.  Parsifal: drame sacré en tro- Richard Wagner, 1914 fre- članek/sestavek  Gesammelte Schriften und Dich- Richard Wagner, 1897- ger. monograf. publ.  Tannhäuser und der Sängerkrie- Richard Wagner, 1914 ger. notno gradivo  Lohengrin : romantična opera - Richard Wagner, 1898 slv. monograf. publ.  Tristan und Isolde Richard Wagner, 1914- ger. poezija  Rienzi : der letzte der Tribu- Richard Wagner, 189? ger. drama  Tristano e Isotta : opera com- Richard Wagner, 1914 notno gradivo  Tristan und Isolde Richard Wagner, 189? ger. drama  Ueber das Dirigieren Richard Wagner, 1914 ger. monograf. publ.  Lohengrin : grande opera roma- Richard Wagner, 1900- ita. razne lit.vrste  Der Ring der Nibelungen, Das - Richard Wagner, 1915 ger. notno gradivo  Die Meistersinger von Nürnberg- Richard Wagner, 1900 notno gradivo  Parsifal : ein Bühnenweihfest- Richard Wagner, 1920 ger. monograf. publ.  Tannhäuser : grande opera - Richard Wagner, 1900- ita. notno gradivo  Siegfried Richard Wagner, 1920 ger. notno gradivo  Tannhäuser : Ouverture ; Tannhäuser- Richard Wagner, 1900 ger. notno gradivo  Siegfried-Idyll Richard Wagner, 1920 notno gradivo  Tannhäuser ovvero La lotta de- Richard Wagner, 1900- ita. poezija  Tristano ed Isolda Richard Wagner, 1922 ger. razne lit.vrste  Trauermarsch : beim Tode Sieg- Richard Wagner, 1900 notno gradivo  Holanđanin lutalica : romanti- Vagner, Rihard 1923 scc- drama  Tannhäuser und Der Sängerkrie- Richard Wagner, 1901 ger. poezija  Wagner et la France 1923 fre- monograf. publ.  Tannhäuser und Der Sängerkrie- Richard Wagner, 1901 ger. poezija  Siegfried : zweiter Tag des B- Richard Wagner, 1924 ger. libreto  Unsere deutschen Meister : Ba- Fri. Hausegger, - 1901 ger. monograf. publ.  Götterdämmerung : dritter Tag- Richard Wagner, 1926- ger. libreto  Die Meistersinger von Nürnberg - Richard Wagner, 1903 ger. monograf. publ.  Das Rheingold : Vorabend zu d- Richard Wagner, 1926- ger. libreto  Die Meistersinger von Nürnber- Richard Wagner, 1903 notno gradivo  Tristan und Isolde Richard Wagner, 1926- ger. libreto  Richard Wagner an Mathilde We- Richard Wagner, 1904 ger. monograf. publ.  Die Walküre : erster Tag des - Richard Wagner, 1926 ger. libreto  Die hellenische Kultur - Fr. Baumgarten, - 1905 ger. monograf. publ.  Die Meistersinger von Nürnberg Richard Wagner, 1927 ger. monograf. publ.  Tristan und Isolde : vollständig - Richard Wagner, 1905 ger. notno gradivo  Bayreuther Festspielführer : - 1928 ger. monograf. publ.  Richard Wagner - H.Chamberlain, - 1907 ger. monograf. publ.  Der fliegende Holländer = The- Richard Wagner, 192? notno gradivo  Der Ring der Nibelungen. Tag - Richard Wagner, 1908 ger. monograf. publ.  Parsifal : ein Bühnenweihfest- Richard Wagner, 192? ger. monograf. publ.  Der Ring der Nibelungen. Tag - Richard Wagner, 1908 ger. monograf. publ.  Tannhäuser und der Sängerkrie- Richard Wagner, 1930 ger.notno gradivo  Der Ring der Nibelungen. Tag - Richard Wagner, 1908 ger. monograf. publ.  Tannhäuser und der Sängerkrie- Richard Wagner, 1930 ger. libreto  Der Ring der Nibelungen. Vora- Richard Wagner, 1908 ger. monograf. publ.  König Ludwig II. und Richard - Ludwig ;Wagner- 1936- ger. monograf. publ.  Der Ring der Nibelungen. Vora- Richard Wagner, 1908 ger. notno gradivo  Parsifal - Richard Wagner, 1936 ger. poezija  Der fliegende Holländer Richard Wagner, 1909 ger. monograf. publ.  Die Hauptschriften.Hg. und ei- Richard Wagner, 1937 ger. monograf. publ.  Lohengrin: romantische Oper - Richard Wagner, 1909 ger. monograf. publ.  Die Hauptschriften Richard Wagner, 1937 ger. esej  Tannhäuser und der Sängerkrie- Richard Wagner, 1909 ger. monograf. publ.  Lohengrin : introduction to a- Richard Wagner, 1937 eng- notno gradivo  Tristan und Isolde - Richard Wagner, 1909 ger. monograf. publ.  Heralds and heraldry in the M- Anthon Wagner, - 1939 eng- monograf. publ.  Parsifal : dramma mistico in - Richard Wagner, 1910- ita. razne lit.vrste  Historic heraldry of Britain - Anthon Wagner, - 1939 eng- monograf. publ.  Parsifal : ein Bühnenweihfest- Richard Wagner, 1910 ger. monograf. publ.  Lohengrin: romantische Oper - Richard Wagner, 1940 ger. notno gradivo  Richard Wagner Chamberlain, H- 1910 ger. monograf. publ.  Parsifal; Parsifal - Richard Wagner, 1942 ger. notno gradivo  Rienzi: der Letzte der Tribun - Richard Wagner, 1910 ger. monograf. publ.  Der Ring der Nibelungen Richard Wagner, 1942 ger. monograf. publ.  Der fliegende Holländer - Richard Wagner, 1911 ger. monograf. publ.  Trauersinfonie: funeral musi- Richard Wagner, 1949 eng- notno gradivo  Lettere di Riccardo Wagner in- Richard Wagner, 1911 ita. pisma  Tristan und Isolde : [romanti- Richard Wagner, 1949 ger. monograf. publ.  Sämtliche Schriften und Dicht- Richard Wagner, 1911- ger. zbrano delo  Fische und Nutztiere des Meer- Karl Rühmer, 1954 ger. priročnik  Der fliegende Hol änder ; Fli- Richard Wagner, 1912 ger. notno gradivo  Die Walkure ; Ring des Nibelu- Richard Wagner, 1955 ger. zvočni CD  Fűnf Gedicte fűr eine Frauens- Richard Wagner, 1913 ger. drama  Der fliegende Holländer ; Tan- Richard Wagner, 1958 ger. gramofonska p. 48  Opernchöre: Treulich geführt- Richard Wagner, 1958- ger. zvočni CD  Tristan und Isolde Richard Wagner, 1982 zvočni CD  The flying Dutchman : overture Richard Wagner, 1961 eng- notno gradivo  "Das Rheingold" : Programmhef- Richard Wagner, 1983 ger. monograf. publ.  Richard Wagner : sein Leben - Petzoldt, Rich- 1963 ger. monograf. publ.  Dichtungen und Schriften Richard Wagner, 1983 ger. zbrano delo  Tannhäuser und Der Sängerkrie- Richard Wagner, 1964 ger. monograf. publ.  "Die Meistersinger von Nürnbe- Richard Wagner, 1983 ger. monograf. publ.  Richard Wagner : in Selbstzeu- Hans Mayer, 1965 ger. monograf. publ.  "Die Walküre" : Programmheft - Richard Wagner, 1983 ger. monograf. publ.  Moj život ; Mein Leben - Richard Wagner, 1966 scr- monograf. publ.  Éva Marton : The 1971-77 reco- Marton, Éva 1983- mul- zvočni CD  Die Walküre - Richard Wagner, 1966 eng- zvočni posnetek  "Götterdämmerung" : Programmh- Richard Wagner, 1983 ger. monograf. publ.  Die Walküre - Richard Wagner, 1967 zvočni CD  Le Vaisseau fantome: Der Fliegende Holänder - Richard Wagner, 1983 mul-  Der Streit um Nietzsches "Geb- Rohde, Erwin ;- 1969 ger. monograf. publ.  monograf. publ.  The flying Dutchman by Richar- Weixelbaumer, - 1969 eng- razne lit.vrste  Die Meistersinger von Nürnberg Richard Wagner, 1983 cze- gramofonska p.  Mein Leben - Richard Wagner, 1969 ger. monograf. publ.  Music from The Ring - Richard Wagner, 1983 ger. zvočni CD  Siegfried ; Der Ring des Nibe- Richard Wagner, 1969 ger. zvočni CD  Die Musikdramen - Richard Wagner, 1983 ger. libreto  Manfred, Overture, op. 115. E- Schumann, Robe- 1970 rus- gramofonska p.  A Nürnbergi mesterdalnok ; Ta- Richard Wagner, 1983 zvočna kaseta  Parsifal : the good friday mu- Richard Wagner, 1970 gramofonska p.  Opera si drama - Richard Wagner, 1983 rum- monograf. publ.  Richard Wagner : in Selbstzeu- Mayer, Hans 1970 ger. monograf. publ.  "Parsifal" : Programmheft VII Richard Wagner, 1983 ger. monograf. publ.  Die Walküre : erster Tag aus - Richard Wagner, 1970 ger. libreto  "Siegfried" : Programmheft IV Richard Wagner, 1983 ger. monograf. publ.  Die Musikdramen Richard Wagner, 1971 ger. pregledna mon.  "Tristan und Isolde" : Progra- Richard Wagner, 1983 ger. monograf. publ.  Environment and man Richard Wagner, 1971 eng- monograf. publ.  Wagner and the romantic disas- Burnett James, 1983 eng- roman  Greatest hits - Richard Wagner, 1971 eng- gramofonska p.  Great melodies from the operas 1984 eng- zvočni CD  Parsifal - Richard Wagner, 1971 ger. zvočni CD  Hochzeitsträume - 1984- zvočni CD  The world of your hundred bes- 1971 eng- zvočna kaseta  Orchestermusik - Richard Wagner, 1984 und- zvočni CD  Götterdämmerung : dritter Tag- Richard Wagner, 1972 ger. libreto  Richard Wagner 1883-1983 : di- Richard Wagner, 1984 ger. zbornik  The letters of Richard Wagner- Richard Wagner, 1972 eng- pisma  Tannhäuser ; Der Meistersinge- Richard Wagner, 1984 ger. zvočni CD  Régi keleti szŐnyegek : kiall- 1972 hun- katalog  Ukleti Holandez = Der fliegen- Richard Wagner, 1984 scr- gramofonska p.  Das Rheingold : Vorabend zu d- Richard Wagner, 1972 ger. libreto  Die Walküre ; Siegfried ; Göt- Richard Wagner, 1984- mul- zvočni CD  Richard Wagner's let ers to h- Richard Wagner, 1972 eng- pisma  Opernchöre = Opera choruses =- 1985- ger. zvočni CD  Siegfried : zweiter Tag aus d- Richard Wagner, 1972 ger. libreto  Tannhäuser - Richard Wagner, 1985- ger. zvočni CD  Siegfried-Idyll ; Fünf gedich- Richard Wagner, 1972 cze- gramofonska p.  The Rhinegold = Das Rheingold Richard Wagner, 1985 mul- monograf. publ.  Correspondence of Wagner and - Richard Wagner, 1973 eng- pisma  Bayreuther Festspiele : Höhep- Richard Wagner, 1986- zvočni CD  Fanfare and ceremonial : marc- Richard Wagner, 1973 eng- notno gradivo  Die Meistersinger von Nürnber- Richard Wagner, 1986 ger. zvočni CD  Operas Waldo de Los Rios - 1973 spa- gramofonska p.  Parsifal - Richard Wagner, 1986- ger. zvočni CD  The public economy - Richard Wagner, 1973 eng- statist.pregled  Parsifal - Richard Wagner, 1986- ger. zvočni CD  Das Rheingold ; Die Walküre Richard Wagner, 1973 eng- monograf. publ.  Parsifal - Richard Wagner, 1986 eng- monograf. publ.  Siegfried ; Götterdämmerung Richard Wagner, 1973 eng- monograf. publ.  Siegfried-Idyll = Ouvertüren Richard Wagner, 1986 zvočni CD  Tristan und Isolde Richard Wagner, 1973 eng- notno gradivo  Berühmte Ouvertüren = Famous - 1987 ger. zvočni CD  Wagner writes from Paris - Richard Wagner, 1973 eng- monograf. publ.  Lohengrin - Richard Wagner, 1987 ger. zvočni CD  Lohengrin : Vorspiel zur Oper- Richard Wagner, 1974 ger. notno gradivo  Opera weekend : famous arias 1987 eng- zvočna kaseta  Rienzi, der Letzte der Tribun- Richard Wagner, 1974- ger. notno gradivo  Richard Wagner : 1813-1883 : - Karl Kröplin, - 1987 ger. monograf. publ.  Spevacky portret Ondreja Mala- O.Malachovský, - 1975 cze- gramofonska p.  Richard Wagner : Tristan und - 1987 ger. monograf. publ.  Das grosse Placido-Domingo-al- Placido Domingo, - 1976 ger. gramofonska p.  The ride of the Valkyries : W- Richard Wagner, 1987 eng- zvočna kaseta  Schriften eines revolutionäre- Richard Wagner, 1976 ger. pisma  The unknown Cal as : [1975 - Maria Cal as, - 1987 ita. zvočni CD  Die Invasion der Uhren : Gedi- Richard Wagner, 1977 ger. monograf. publ.  Ausreiseantrag : eine Erzählu- Richard Wagner, 1988 ger. kratka proza  Die Großen der Wiener Musik Richard Rickett, - 1977 ger. monograf. publ.  Bacchanale from Tannhauser. S- Richard Wagner, 1988 zvočni CD  Theo Adam singt Wagner Theo Adam, 1978 zvočna kaseta  Ein deutscher Musiker in Paris - Richard Wagner, 1988 ger. monograf. publ.  Wagner 1979 fre- monograf. publ.  Famous opera choruses - 1988 zvočna kaseta  Wesendonk-Lieder for soprano - Richard Wagner, 1979 ger. notno gradivo  Hochzeitsmarsch = Wedding mar- 1988 ger. zvočni CD  Der Ring der Nibelungen: a s- Richard Wagner, 1980- video DVD  Nedjeljna promenada. 6 = Sund- 1988 scr- zvočna kaseta  Tannhäuser und der Sängerkrie- Richard Wagner, 1980- ger. notno gradivo  Rađanje moderne porodice : so- Laslett, Peter- 1988 scc- monograf. publ.  Vanda Gerlovič - sopran Vanda Gerlovič, 1980 gramofonska p.  Sämtliche Briefe Richard Wagner, - 1988 ger. monograf. publ.  Der fliegende Holländer Richard Wagner, - 1981 ger. monograf. publ.  Symphonic spectacular 1988 eng- zvočni CD  Die Meistersinger von Nürnberg Richard Wagner, 1981 ger. monograf. publ.  Tannhäuser : ouvertüre Richard Wagner, 1988 ger. zvočni posnetek  Tannhäuser Richard Wagner, 1981 ger. monograf. publ.  Tannhäuser ; Siegfried - Idyl- Richard Wagner, 1988 eng- zvočni CD  Ausgewählte Schriften Richard Wagner, 1982 ger. monograf. publ.  Tristan und Isolde : Handlung- Richard Wagner, 1988 ger. monograf. publ.  Der fliegende Hol änder; Fli- Richard Wagner, 1982 ger. monograf. publ.  Die Walküre Richard Wagner, 1988 ger. zvočni CD  Der fliegende Hol änder = The- Richard Wagner, 1982 eng- monograf. publ.  Wesendonk-Lieder : Fünf Gedic- Richard Wagner, 1988 zvočni CD  Der fliegende Holländer: rom- Richard Wagner, 1982- ger. notno gradivo  Feuerwerk der Romantik = Late- 1989 zvočni CD  Lohengrin : Romantische Oper - Richard Wagner, - 1982 ger. monograf. publ.  The Flying Dutchman Overture - Richard Wagner, 1989 eng- zvočni CD 49  The Mastersingers of Nurember- Richard Wagner, 1989 zvočni CD  Children and change in Orešac- Richard Wagner- 1992 eng- monograf. publ.  The new complete book of wedd- Schubert, Fran- 1989 notno gradivo  Clasical masterpieces - 1992 eng- zvočni CD  Operatic scenes and lieder ; - Richard Wagner, 1989 ger. zvočni posnetek  Classic dreams. Vol. 2 - 1992 zvočni CD  Das Rheingold Richard Wagner, 1989 ger. zvočni CD  Classical masterpieces - 1992 zvočni CD  Das Rheingold Richard Wagner, 1989 ger. zvočni CD  Dirigent Samo Hubad ob 75 let- Hubad, Samo 1992 slv. zvočni CD  The top 10 of your 100 best 1989 zvočni CD  Der fliegende Holländer = The- Richard Wagner, 1992 notno gradivo  Volume. 1 Placido Domingo, - 1989 ita. zvočni CD  Der fliegende Hol änder : [ro- Richard Wagner, 1992- ger. zvočni CD  Wagner on conducting ; Über d- Richard Wagner, 1989- eng- monograf. publ.  Für Elise : classical synthes- 1992 zvočni CD  Berühmte Opernchöre = Famous - 1990 zvočni CD  Götterdämmerung ; Der Ring de- Richard Wagner, 1992- ger. zvočni CD  Der fliegende Hol änder : Ove- Richard Wagner, 1990 ger. zvočni CD  Götterdämmerung - Richard Wagner, 1992 ger. zvočni CD  Der fliegende Holländer, [WWW- Richard Wagner, 1990 ger. notno gradivo  Götterdämmerung : Act 1 Richard Wagner, 1992 ger. notno gradivo  Der fliegende Holländer, [WWW- Richard Wagner, 1990 notno gradivo  Götterdämmerung : Act 2-3 Richard Wagner, 1992 ger. notno gradivo  Fünf Lieder nach Gedichten vo- Richard Wagner, 1990 ger. zvočni posnetek  Höhepunkte aus ˝Tristan & Iso- Richard Wagner, 1992- zvočni CD  Götterdämmerung, [WWW 86D] ; - Richard Wagner, 1990 ger. notno gradivo  Homogenisierung und Selbstimm- Richard Wagner, 1992 ger. članek/sestavek  Götterdämmerung, [WWW 86D], F- Richard Wagner, 1990 notno gradivo  Leben mit Wagner : der Kompon- Kaiser, Joachim 1992 ger. monograf. publ.  I più be[ll]i cori da opere, - 1990 zvočni CD  Lohengrin Richard Wagner, 1992 notno gradivo  Internationale Opernchöre = I- 1990 zvočni CD  Lohengrin : introduction and - Richard Wagner, 1992 eng- zvočni posnetek  Iphigenie in Aulis : Overture- Christopher Gluck, - 1990 notno gradivo  Lohengrin : [romantische Oper- Richard Wagner, 1992 ger. zvočni CD  Lohengrin ; Tannhäuser ; Sieg- Richard Wagner, 1990 zvočni CD  Die Meistersinger von Nürnberg Richard Wagner, 1992- ger. zvočni CD  Lohengrin, [WWW 75] Richard Wagner, 1990 ger. notno gradivo  Die Meistersinger von Nürnberg Richard Wagner, 1992 ger. notno gradivo  Lohengrin, [WWW 75], Preludes- Richard Wagner, 1990 notno gradivo  Parsifal Richard Wagner, 1992- ger. zvočni CD  Die Meistersinger von Nürnber- Richard Wagner, 1990- video DVD  Parsifal Richard Wagner, 1992 notno gradivo  Die Meistersinger von Nürnber- Richard Wagner, 1990 ger. notno gradivo  Das Rheingold Richard Wagner, 1992 notno gradivo  Die Meistersinger von Nürnber- Richard Wagner, 1990 notno gradivo  Das Rheingold : [Vorabend des- Richard Wagner, 1992- ger. zvočni CD  Opern-chöre : cori celebri da- 1990 zvočni CD  Der Ring der Nibelungen : Wag- Richard Wagner, 1992 ger. zvočni CD  Opernarien Vol. 3 = Opera ari- 1990 ita. zvočni CD  Der Ring der Nibelungen ; [Da- Richard Wagner, 1992- ger. zvočni CD  Ouvertüre zu "Das Liebesverbo- Richard Wagner, 1990 ger. zvočni posnetek  Die schönsten Opernchöre = Th- 1992 zvočni CD  Ouvertüre zu "Das Liebesverbo- Richard Wagner, 1990 ger. zvočna kaseta  Siegfried Richard Wagner, 1992 notno gradivo  Parsifal, [WWW 111] Richard Wagner, 1990 ger. notno gradivo  Siegfried : [zweiter tag des - Richard Wagner, 1992- ger. zvočni CD  Parsifal, [WWW 111], Good Fri- Richard Wagner, 1990 notno gradivo  Tannhäuser : entry of the gue- Richard Wagner, 1992 eng- zvočni posnetek  Parsifal, [WWW 111], Prelude - Richard Wagner, 1990 notno gradivo  Tannhäuser : [große romantisc- Richard Wagner, 1992- ger. zvočni CD  Das Rheingold, [WWW 86A] ; De- Richard Wagner, 1990 ger. notno gradivo  Tannhäuser : Ouverture und Ve- Richard Wagner, 1992 ger. zvočni CD  Richard Wagner: Mittler zwisc- 1990 ger. zbornik  Tannhäuser und der Sängerkrie- Richard Wagner, 1992 ger. notno gradivo  Die schönsten Opernchöre. Vol- 1990 zvočni CD  The psychology of reading : a- Crowder, Rober- 1992 eng- monograf. publ.  Siegfried, [WWW 86C] ; - Richard Wagner, 1990 ger. notno gradivo  Tristan und Isolde Richard Wagner, 1992- ger. zvočni CD  Siegfried, [WWW 86C], Waldweb- Richard Wagner, 1990 notno gradivo  Tristan und Isolde : [Handlun- Richard Wagner, 1992- ger. zvočni CD  Siegfrieds Rheinfahrt aus - Richard Wagner, 1990 ger. zvočni posnetek  Wagner Richard Wagner, 1992 eng- zvočni CD  Tannhäuser, [WWW 70], Bacchan- Richard Wagner, 1990 notno gradivo  Die Walküre Richard Wagner, 1992 notno gradivo  Tannhäuser, [WWW 70], Introdu- Richard Wagner, 1990 notno gradivo  Die Walküre : [erster Tag des- Richard Wagner, 1992- ger. zvočni CD  Trauermarsch und Orchesterfin- Richard Wagner, 1990 ger. zvočni posnetek  Beliebte ouvertüren 1, 2 = Po- Süddeutsche Ph- 1993- zvočni CD  Tristan und Isolde : Handlung- Richard Wagner, 1990- ger. notno gradivo  Best of classics 1993 zvočni CD  Tristan und Isolde, [WWW 90] Richard Wagner, 1990 ger. notno gradivo  [Famosi cori e arie da opere - 1993- ita. zvočni CD  Tristan und Isolde, [WWW 90],- Richard Wagner, 1990 ger. notno gradivo  Film classics 2 ; Music lover- 1993 zvočni CD  Vorspiel und Venusberg-Baccha- Richard Wagner, 1990 ger. zvočni posnetek  Film classics 3 ; Clockwork, - 1993 zvočni CD  Die Walküre, [WWW 86B] ; Der - Richard Wagner, 1990 notno gradivo  The German album Schumann, Rich- 1993 zvočni CD  Die Walküre, [WWW 86B], Der R- Richard Wagner, 1990 notno gradivo  Die Meistersinger ; Lohengrin- Richard Wagner, 1993 zvočni CD  Die Walküre, [WWW 86B], Wotan- Richard Wagner, 1990 notno gradivo  Opera 2 = [Oper 2] ; Oper 2 1993 zvočni CD  Chöre Richard Wagner, 1991- ger. zvočni CD  Overtures & Preludes ; Orches- Richard Wagner, 1993- zvočni CD  Die Meistersinger von Nürnber- Richard Wagner, 1991- zvočni CD  Rienzi-Ouvertüre : Partitur i- Richard Wagner, 1993 ger. notno gradivo  Društvena struktura i vreme: - Halpern, Joel - 1991 scc- članek/sestavek  Romantic opera 1 : 12 highlig- 1993 zvočni CD  Götterdämmerung = Twilight of- Richard Wagner, 1991 videokaseta  Die schönsten Opernchöre Vol.- Richard Wagner, 1993- zvočni CD  Das Rheingold = The Rhinegold- Richard Wagner, 1991 videokaseta  Specials of opera : 14 highli- 1993 zvočni CD  Richard Wagner : [les œuvres - Richard Wagner, 1991 zvočni CD  Symphony No. 1 in C major. Si- Weber, Carl Ma- 1993- zvočni CD  Siegfried - Richard Wagner, 1991 ger. zvočni CD  Tannhäuser, Overture ; Götter- Richard Wagner, 1993- zvočni CD  Siegfried - Richard Wagner, 1991 videokaseta  Transcriptions pour piano à q- Debussy, Claud- 1993 fre- zvočni CD  Die Walküre = The Valkyrie = - Richard Wagner, 1991 videokaseta  Transcriptions: Wagner, Mozar- Liszt, Franz 1993 eng- zvočni CD  The best of Wagner Richard Wagner, 1992 eng- zvočni CD  Tristan und Isolde : [music d- Richard Wagner, 1993- ger. zvočni CD 50  Wagner's Ring of the Nibelung- Richard Wagner, 1993 eng- libreto  Classical anthems - 1999 zvočni CD  Bekannte Ouvertüren Richard Wagner, 1994 zvočni CD  Famous overtures - 1999- zvočni CD  [The best loved opera melodie- Richard Wagner, 1994 ger. zvočni CD  Great tenors of the century - 1999 ita. zvočni CD  Edition Wiener Staatsoper Liv- 1994 ger. zvočni CD  The greatest singers of the 2- 1999 fre- zvočni CD  Edition Wiener Staatsoper Liv- 1994 ger. zvočni CD  Juliette, Marguerite, Violett- Monsegur Vaill.- 1999 fre- zvočni CD  Die Meistersinger von Nürnberg Richard Wagner, 1994 ger. zvočni CD  Lohengrin - Richard Wagner, 1999 ger. zvočni CD  Die Meistersinger von Nürnber- Richard Wagner, 1994 ger. zvočni CD  Night at the opera - 1999 ita. zvočni CD  Mind in context : interaction- 1994 eng- monograf. publ.  Opera favourites - 1999 ger. zvočni CD  Orchestral music Richard Wagner, 1994- eng- zvočni CD  Readings in cognitive psychol- Robert Sternberg, - 1999 eng- zbornik  Poročna koračnica iz Lohengrin- Richard Wagner, 1994 notno gradivo  Das Rheingold ; Ring des Nibe- Richard Wagner, 1999- ger. zvočni CD  Prelude from Parsifal Richard Wagner, 1994 eng- notno gradivo  Richard Wagner im Schweizer E.- 1999 ger. zvočni CD  Richard Wagner: Die Meistersi- John Warrack, - 1994 eng- monograf. publ.  Rienzi - Richard Wagner, 1999 ger. zvočni CD  Skupaj na pot : poročna glasba Tomanič, Angela 1994 zvočni CD  The Romantic approach: 1999 zvočni CD  Tannhäuser, Uvertura in Bacch- Richard Wagner, 1994 zvočni CD  Sacred arias - Bocelli, Andrea 1999 ita. zvočni CD  Vier letzte Lieder. Wesendonc- Richard Strauss, - 1994- ger. zvočni posnetek  Siegfrieds Tod Richard Wagner, 1999 ger. zvočni posnetek  Wagner for orchestra Richard Wagner, 1994 zvočni CD  Symphony no. 6 in A. Wesendon- Anton Bruckner, - 1999- eng- zvočni CD  Edition Wiener Staatsoper Liv- 1995 ger. zvočni CD  Tannhäuser und der Sängerkrie- Richard Wagner, 1999- ger. notno gradivo  Edition Wiener Staatsoper Liv- 1995 ger. zvočni CD  Tristan und Isolde 1999 ger. video DVD  Edition Wiener Staatsoper Liv- 1995 ger. zvočni CD  Be my love Placido Domingo, - 199? zvočni CD  Maria Cal as : essential oper- Cal as, Maria 1995 zvočni CD  Das grosse Ouvertüren Festiva- 199? ger. zvočni CD  Die Meistersinger von Nürnber- Richard Wagner, 1995 video DVD  Marsch Festival Peter I. Čajkovskij, - 199? zvočni CD  Richard Wagner : drama zrozen- Kučera, Jan P. 1995 cze- monograf. publ.  Ouvertüren festival - 199? zvočni CD  Rienzi : Grosse Tragische Ope- Richard Wagner, 1995- ger. zvočni CD  Richard Wagner : Ouvertüren u- Richard Wagner, 199? zvočni CD  Symphony no. 5 in B flat major- Anton Bruckner, - 1995- zxx- zvočni posnetek  Der Ring der Nibelungen : [od- Richard Wagner, 199?- ger. zvočni CD  Tanhäuser : opera in tree acts 1995 ger. video DVD  Die schönsten Opernchöre - 199? mul- zvočni CD  Tristan und Isolde Richard Wagner, 1995- ger. zvočni CD  Tannhäuser - Richard Wagner, 199?- ger. zvočni CD  Tristan und Isolde : Opernque- Richard Wagner, 1995- ita. zvočni CD  An die Liebe - 19?? ger. gramofonska p.  Wagner for beginners Michael White, - 1995 eng- monograf. publ.  Beethoven - Richard Wagner, 19?? ger. monograf. publ.  The best Opera Album in the W- 1996 zvočni CD  Berühmte deutsche Arien - Nicolai Gedda, 19?? ger. gramofonska p.  Brodway classics 1996 zvočni CD  Bolshoi Theatre Chorus - 19?? rus- gramofonska p.  The case for Mars : the plan - Robert Zubrin, - 1996 eng- pregledna mon.  Chöre aus deutschen Opern - 19?? ger. gramofonska p.  Lohengrin : romantische Oper - Richard Wagner, 1996- ger. notno gradivo  Der fliegende Holländer Richard Wagner, 19?? ger. monograf. publ.  Opera arias Bryn Terfel, 1996 ita. zvočni CD  Der Ring der Nibelungen Richard Wagner, 19?? ger. monograf. publ.  Orchestral masterpieces : Die- Richard Wagner, 1996- eng- zvočna kaseta  Der Ring der Nibelungen : ein- Richard Wagner, 19?? ger. monograf. publ.  Orgelske skladbe za poroke. Z- 1996 notno gradivo  Die Meistersinger von Nürnberg Richard Wagner, 19?? ger. monograf. publ.  Richard Wagners unvollendete - 1996 ger. monograf. publ.  Die Meistersinger von Nürnber- Richard Wagner, 19?? ger. notno gradivo  Tannhäuser und der Sängerkrie- Richard Wagner, 1996- ger. libreto  Dietrich Fischer-Dieskau 19?? ger. gramofonska p.  Wagner Row. Cotterill, - 1996 eng- monograf. publ.  Famous operatic choruses 19?? cze- gramofonska p.  Wagner Richard Wagner, 1996 ger. zvočni CD  Famous Operatic Choruses 19?? cze- gramofonska p.  JavaScript unleashed Richard Wagner, 1997 eng- priročnik  Famous operatic overtures I. 19?? cze- gramofonska p.  Orchestral music [from Die Me- Richard Wagner, 1997- ger. zvočni CD  Famous Operatic Overtures II 19?? cze- gramofonska p.  Overtures & Orchestral music Richard Wagner, 1997- eng- zvočni CD  Famous operatic overtures III. 19?? cze- gramofonska p.  Procession to the cathedral :- Richard Wagner, 1997 eng- notno gradivo  Der fliegende Holländer : rom- Richard Wagner, 19?? ger. monograf. publ.  Tristan und Isolde Richard Wagner, 1997- ger. zvočni CD  Fünf Gedichte für eine Frauen- Richard Wagner, 19?? ger. monograf. publ.  Wagner excerpts : Tristan und- Richard Wagner, 1997- eng- zvočni CD  Für Elise : Popular piano pie- Louis Kentner, 19?? hun- gramofonska p.  450 jahre Sächsische staatska- 1998 ger. video DVD  Galakonzert in Hifi-stereo 1 Leonhard Bernstein, - 19?? ger. gramofonska p.  70 years of musical excellenc- 1998 ger. zvočni CD  Galakonzert in HIFI-Stereo 3 Eugene Ormandy, 19?? ger. gramofonska p.  Psicologia della lettura ; Th- Robert Crowder, - 1998 ita. monograf. publ.  Herbert von Karajan dirigiert- Herbert v.Karajan, - 19?? ger. gramofonska p.  Resurrection. Part I : 1600-2- 1998 zvočni CD  Iphigenia in Aulis : große Op- L. Du Rul et, - 19?? ger. monograf. publ.  Der Ring der Nibelungen Richard Wagner, 1998 ger. zvočni CD  Konzerte für Millionen 2 : od- 19?? ger. gramofonska p.  Der Ring der Nibelungen : gre- Richard Wagner, 1998- ger. zvočni CD  Konzerte für Millionen 6 19?? ger. gramofonska p.  Violin concerto in E minor, o- Mendelssohn-Bartholdy- 1998- eng- zvočni CD  Ksenija Vidali - sopran ; - Ksenija Vidali, - 19?? slv. gramofonska p.  Wagner on stage Richard Wagner, 1998 eng- notno gradivo  Leonora No. 3. Overture, op. - Ludwig Beethoven, - 19?? eng- gramofonska p.  40 famous marches 1999 eng- zvočni CD  Lohengrin - Richard Wagner, 19?? fre- monograf. publ.  Bearbeitungen ; Opernbearbeit- Richard Wagner, 1999 ger. notno gradivo  Lohengrin : romantische Oper - Richard Wagner, 19?? ger. drama  Classic CD awards 1999 : high- 1999 fre- zvočni CD  Die Meistersinger von Nürnberg - Richard Wagner, 19?? ger. gramofonska p.  Classic Chopin ; The next - 1999 eng- zvočni CD  Die Meistersinger von Nürnberg - Richard Wagner, 19?? ger. razne lit.vrste 51  Die Meistersinger von Nürnberg - Richard Wagner, 19?? ger. notno gradivo  Tristan in Izolda, Predigra i- Richard Wagner, 2002- slv. zvočni CD  Operatic arias - 19?? cze- gramofonska p.  Tristan und Isolde Richard Wagner, 2002- ger. zvočni CD  Operatic Overtures - Richard Wagner, 19?? eng- gramofonska p.  Vincent van Gogh : music of h- 2002 ger. zvočni CD  Operatic recital 19?? eng- gramofonska p.  Die Walküre = [The valkyrie =- Richard Wagner, 2002- ger. video DVD  Opernarien - Richard Wagner, 19?? ger. gramofonska p.  The great dictator 2003- eng- video DVD  Operni zborovi - Orkestar RCA V- 19?? scr- gramofonska p.  Maria Cal as Cal as, Maria 2003 ita. zvočni CD  Die Ouvertüre - 19?? ger. gramofonska p.  Orchestral music : Tannhäuser- Richard Wagner, 2003 ger. zvočni CD  Ouverture zur romantischen Op- Richard Wagner, 19?? ger. notno gradivo  Preludes, overtures, Liebestod Richard Wagner, 2003 ger. zvočni CD  Overture to the Opera - Richard Wagner, 19?? pol- gramofonska p.  Richard Wagner und seine Zeit 2003 ger. zbornik  Parsifal : Charfreitagszauber Richard Wagner, 19?? ger. notno gradivo  Ritorna vincitor! : the legen- Birgit Nilsson, 2003 mul- zvočni CD  Parsifal : ein Bühnenweihfest- Richard Wagner, 19?? ger. drama  The Very best of Placido Domi- Domingo, Pláci- 2003 mul- zvočni CD  Parsifal : Ein Bühnenweihfest- Richard Wagner, 19?? ger. monograf. publ.  Bilten 1854-0635 2004-9999 serijska publ.  Richard Wagner : der Ring des- Max Chop, 19?? ger. monograf. publ.  Carlos Kleiber : a tribute to- Kleiber, Carlo- 2004 ger. zvočni posnetek  Richard Wagners Fliegender Ho- Max Chop, 19?? ger. monograf. publ.  Habseligkeiten : Roman Richard Wagner, 2004 ger. roman  Richard Wagners Tristan und I- Max Chop, 19?? ger. monograf. publ.  Handbook of public finance 2004 eng- monograf. publ.  Samo Smerkolj, bariton ; Vilm- Samo Smerkolj, - 19?? gramofonska p.  Symphonie C-Dur Richard Wagner, 2004- notno gradivo  Siegfied-Idyll Richard Wagner, 19?? ger. gramofonska p.  Tristan und Isolde : Handlung- Richard Wagner, 2004- ger. video DVD  Tannhäuser : klavierauszug zu- Richard Wagner, 19?? ger. monograf. publ.  Wedding classics : piano solo 2004 eng- notno gradivo  Tannhäuser und der Sängerkrie- Richard Wagner, 19?? ger. monograf. publ.  Götterdämmerung = Twilight of- Richard Wagner, 2005- ger. video DVD  Tannhäuser und der Sängerkrie- Richard Wagner, 19?? ger. razne lit.vrste  Handbook of Public Finance 2005 eng- elektronski vir  Tristan i Izolda - ljubavni d- Richard Wagner, 19?? scr- gramofonska p.  The making of the Ring : a do- Richard Wagner, 2005 eng- videoposnetek  Tristan und Isolde Richard Wagner, 19?? ger. monograf. publ.  Opern für Entdecker : herausr- Richard Wagner, 2005 ger. zvočni CD  Vanda Gerlovič, sopran Gerlovič, Vanda 19?? gramofonska p.  Overtures & Orchestral music Richard Wagner, 2005- eng- zvočni CD  Wieland der Schmied : als Dra- Richard Wagner, 19?? ger. monograf. publ.  Das Rheingold = The Rhinegold- Richard Wagner, 2005- ger. video DVD  Yevgeni Mravinsky Mravinsky, Yev- 19?? rus- gramofonska p.  Richard Wagners Der Ring des - Meier, Mischa 2005 ger. monograf. publ.  Zbor Bečke Staatsopere - Zbor Bečke opere- 19?? scr- gramofonska p.  Der Ring der Nibelungen = The- Richard Wagner, 2005- eng- video DVD  Alle Opern-Texte : ein Richar- Richard Wagner, 2000 ger. monograf. publ.  Der ring des Nibelungen, Das - Richard Wagner, 2005- ger. videoposnetek  The flying Dutchman, Overture Richard Wagner, 2000 eng- notno gradivo  Der Ring des Niebelungen ; Ri- Richard Wagner, 2005- ger. vizualno g.  Gemini : Music For Your Star - 2000 eng- zvočni CD  Siegfried : Zweiter Tag des B- Richard Wagner, 2005- ger. video DVD  JavaScript unleashed : [from - R. Allen Wyke, - 2000 eng- priročnik  Die Walküre = The Walkyrie = - Richard Wagner, 2005- ger. video DVD  JavaScript unleashed : versio- 2000 eng- elektronski vir  Yahoo! SiteBuilder for dummies Richard Wagner, 2005 eng- elektronski vir  Lohengrin ; Live from the Met- Richard Wagner, 2000- ger. video DVD  Charlotte Margiono sings Rich- Richard Wagner, 2006 ger. zvočni CD  Lohengrin Richard Wagner, 2000- ger. zvočni CD  The great dictator - 2006- eng- video DVD  Die Meistersinger von Nürnberg Richard Wagner, 2000 ger. zvočni CD  Die Meistersinger von Nürnberg - Richard Wagner, 2006 ger. video DVD  Mélodies sur des poèmes - 2000- fre- zvočni CD  Das Rheingold - Richard Wagner, 2006- video DVD  Mil ennial music - 2000 eng- zvočni CD  Das Rheingold - Richard Wagner, 2006 ger. zvočni CD  The ride of the Valkyries: - Richard Wagner, 2000 eng- notno gradivo  Richard Wagner ; Preludiji in- Richard Wagner, 2006 slv. zvočni CD  Tannhäuser Richard Wagner, 2000- ger. video DVD  Web design before & after mak- Richard Wagner, 2006 eng- monograf. publ.  Wagner and philosophy Magee, Bryan 2000 eng- monograf. publ.  Der Ring der Nibelungen (extr- Richard Wagner, 2007- zvočni CD  Wagner's Ring of the Nibelung- Richard Wagner, 2000 eng- libreto  Opernbearbeitungen. 3, Fromen- Halévy, Fromen- 2007 ger. notno gradivo  Zbirka najlepše klasične glasbe- 2000 zvočni CD  Parsifal : ein Bühnenweihfest- Richard Wagner, 2007- ger. libreto  101 classical greats. Vol. 4,- 2001 eng- zvočni CD  Building Facebook application- Richard Wagner, 2008 eng- monograf. publ.  Eleventh Van Cliburn Internat- Ol´ga Kern, 2001 eng- zvočni CD  The great dictator 2008- eng- video DVD  Miss Bukarest : Roman Richard Wagner, 2001 ger. razne lit.vrste  Wagner Richard Wagner, 2008 ger. zvočni CD  Naj vas moje pisanje napolni - M. Reichenberg, - 2001 slv. članek/sestavek  Adobe AIR for dummies - Richard Wagner, 2009 eng- priročnik  Tristan und Isolde - Richard Wagner, 2001- eng- zvočni CD  Dreamweaver CS4 all-in-one fo- Sue Jenkins, ;- 2009 eng- priročnik  Die Chöre in den frühen Opern- Anna Kaira, 2002 ger. disertacija  Prvi prevod libreta Tristana - Richard Wagner, 2009 slv. članek/sestavek  Die Meistersinger von Nürnberg Richard Wagner, 2002- eng- zvočni CD  Zusammenfassung des Lebens un- Konrad, Ulrich 2009 ger. monograf. publ.  Der fliegende Hol änder Richard Wagner, 2002- eng- zvočni CD  Tristano e Isotta = Tristan u- Richard Wagner, 9999 ita. razne lit.vrste  Orgelske skladbe za poroke. - Léon Boëllman, 2002 notno gradivo  Tristan und Isolde - Richard Wagner, b.l. ger. monograf. publ.  Parsifal; Parsifal - Richard Wagner, 2002- ger. zvočni CD  Tristan und Isolde - Richard Wagner, b.l. ger. monograf. publ.  Parsifal Richard Wagner, 2002- eng- zvočni CD  Das Rheingold Richard Wagner, 2002- ger. video DVD  Der Ring der Nibelungen - Richard Wagner, 2002- ger. video DVD  Der Ring der Nibelungen : ein- Richard Wagner, 2002- ger. notno gradivo  Siegfried Richard Wagner, 2002- ger. video DVD  Tannhäuser : [Paris version] Richard Wagner, 2002- ger. zvočni CD 52 VLADIMIR GAJŠEK WAGNERIANA 1. izdaja, 2010 založila in izdala Intelyway webmedia za založbo Vladimir Gajšek uredil Vladimir Gajšek jezikovni pregled Vid Gajšek opremil in tehnično uredil Vid Gajšek ilustrator Vid Gajšek © Intelyway webmedia, 2010, Ljubljana @ vladimir.gajsek@intelyway.com @ vid.gajsek@intelyway.com