Podtnina o lata na t gotovini leto L KI V Ljubljani, v četrtek 31. avgusta 1933. Štev. 197 Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ol. 6/111 VENEC Telefoni uredništva s dnevna službo 2090 — nočna 2996, 2994 in 20M ček. račun: Ljubljana št 10.650 ia 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 3998 Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Avstrija zopet v orožju Včeraj smo poročali, da je naša soseda Avstrija dobila od velesil — ne od Zveze narodov, ki se o tem vprašanju še ni izrekla — vsa potrebna dovoljenja, da mimo določb st. gerniuin-skega miru zviša svojo stalno vojsko in postopoma uvede tudi splošno vojaško obveznost. Avstrijski vojni minister Vaugoin je sinoči podal tudi že prvo uradno razlago te »nepričakovane zmage«, ko je izjavil, da se Avstrija dobljenega dovoljenja noče v celoti poslužiti, ampak da bo uvedla režim stalne armade postopoma na ta način, da bo vsakih 6 mesecev vpoklicala po 10.000 novih vojaških novincev, jih izvežbala in si tako ustvarila poleg dosedanje poklicne vojske, ki znaša 20.000 mož, milično vojsko, ki jo bo po potrebi poklicala pod orožje. Sele ko bo nova stalna vojska v zadostnem številu izve/.ba-na, bo dosedanja plačana poklicna vojska izgubila raison cPStre in bo odslovljena. Reforma bo imela, tako se je izrazil vojni minister, tudi srečne posledice za finance avstrijske republike. Poleg tega bo tudi konec strahu, da bi v primeru nevarnosti Avstrija ostala brez rezervnih vojaških moči. General Vaugoin je bil zadnje mesece zelo tih, bolj tih, kot bi smeli in morali od njega pričakovati, ker je on brez dvomu ena najbolj mar- kantnih osebnosti sedanjega režima v Avstriji. Zato je tem bolj značilno, da je izstopil pred javnost ravno v vprašanjem reorganizacije avstrijske vojske, s katerim je vso njegovo delovanje ozko zvezano. Znano je namreč, da so obstojali v avstrijski vladi sami različni toki in različna mnenja glede reorganizacije oborožene moči. Enkrat se je zdelo, da bo zinugulu struja hcim-wehrovcev, la jo. vodi knez Starhemberg in ki je hotela, da se vsa državna moč osloni odslej na močno heiniwchrovsko organizacijo, ki bi jo bilo treba izpopolniti in razširiti. General Vaugoin se je poleg zveznegu kanclerja samega najbolj upiral temu, da bi državna oblast šla iskat zaslonibe izven svojega lastnega delokroga in svojo usodo navezala na izvenvladne vojaške formacije. Zaradi tega se je zavd v veliko rezervo in poslal znanega polkovnika Hechtu, katerega nastop pri zadnjem zasedanju razorožitvene konference je takrat vzbudil evropsko pozornost in izzval tudi nemalo za Avstrijo neprijazne kritike po Evropi, da pri velesilah izprosi dovoljenje, da se v Av-triji uvede obvezna milična vojska. Očividno je Vaugoinov od|)oslanec zadel pri velesilah na razumevanje. Celo Francija, ki se je iz umljivih razlogov protivila svoječasnim zahtevam polkovnika Hechta pri razorožitveni konferenci, je topot uvidela, da je spričo hitlerjevske nevarnosti mnogo bolje, da obdrži avstrijska državna oblast oboroženo silo v svojih rokah, kakor da bi se izročala v roke kukoršnekoli vrste fašističnih vojaških organizacij. Vaugoin je zmagal. Njegov predlog je danes postal resnica. Avstrijska vlada se bo v naprej opirala na redno vojsko. Heitn-wehrovske organizacije ostunejo to, kar so in se ne bodo ne izpopolnjevale, niti pomnožile, niti se bo njihova moč in njihov vpliv na vlado povečal.. Uvedba stalne obvezne vojske in obvezne vo- Žaške službe v Avstriji je velik dogodek, ki ga lomo danes samo registrirali, ker ga v vsej njegovi veličini in dalekosež.nosti za enkrat ni mogoče objeti. Velik je ta dogodek |>a v prvi vrsti zaradi tega, ker pomeni prvo radikalno revizijo mirovne pogodbe podpisane v St. Gerniainu med Avstrijo in zmagovitimi zveznimi velesilami. Pomembnost tega dogodka pa je tem večja, ker sc je revizija izvršila pred vsem svetom in s pro- stovoljnim pristankom velesil, ki so čuvateljice Eoložaja, kakor so ga ustvarile mirovne pogodbe 1919. Mi smo informirani, da so bile vprašane tudi države Male zveze in da so vse, brez iz jeme, in s polno zavestjo svoje odgovornosti pristale na to revizijo, o kateri torej mislijo, da je brez vsake škode mogoča in v nobenem primeru ne zadira v neposredne interese, ki so za nje življenjskega pomena. Iz tega bi sledilo tudi, da je avstrijska vlada dala vse potrebne garancije, da ugodnosti, ki jih je s to spremembo mirovne pogoje sprejela, nikdar, ne sedaj, niti v bodočnosti, ne bo zlorabljala in da bo svojo oboroženo silo vporabljala le zato, za kar ji je bila dana, namreč za obrambo svoje državne neodvisnosti in samobitnosti, in to vsikdar, kadar bo od katerekoli strani ogrožena. V smislu mirovnih načel bi seveda bolj odgovarjalo hvalevrednim stremljenjem, da se izvrši splošna razorožitev, kakor da se mala država, ki je do sedaj bila prosta težkih vojaških bremen in je svoja denarna sredstva lahko vporabljala za gospodarsko obnovo, tira v izdatke za oboroževanje. Bilo bi morebiti bolj pametno in tudi bolj pogumno, ako bi bile tiste velesile, ki so privolile v uvedbo splošne vojaške dolžnosti, Avstrijo na drug način podprle v njenem boju za samostojnost, recimo s tem, da bi ji z oboroženo silo garantirale varnost pred vsakim napadalcem, na isti način, kakor so svoje dni garantirale nevtralnost Belgije ali garantirajo še danes nevtralnost Švice. Vendar pa sc sedaj ne bomo vznemirjali mi, ko smo imeli priliko videti, da nimajo vse velesile istih namenov z Avstrijo in bi avstrijska neodvisnost lahko baš zaradi tega nesoglasja prišla v nevarnost. Zato je boljše, da se je Avstriji dalo v roke orodje, dn saina brani nedotakljivost svoje zemlje in svoje državne in kulturne samobiti. Z omenjeno reformo svoje oborožene sile bo namreč dr. i)ollfussova vlada dobila v roke vzgojo svoje m*a"dlne, ki jo sedaj lovijo hitlerjevski emisarji iz Nemčije na eni, komunistične celice pa nn drugi strani in jo hočejo, eni in drugi, v podzemeljskih organizacijah odtujili avstrijski domovini in jo, ali potopiti v vsegcrmanskein nacionalizmu, ali v breznarodnosti internacionalnega komunizma. Tn vzgojni moment je bil bržkone tudi tisti, ki je vplival prepričevalno na velesile in nn države Male zveze in ki je odstranil tudi poslednje pomisleke proti Vaiigoinoveniii predlogu. Če bi pa ta razvoj dogodkov, kakor mislijo nekateri politični krogi, vodil polagoma do po-polne nevtralizaciie avstrijske republike, potem moramo revizijo st. germninske pogodbe v |)rilog Atrije le "ozdniviti, ker bi postala za Evropo savidluv dobiček! Velika idejna in politična revolucija v Franciji: Ne sovjetska tiranija, ne fašizem ampak močna avtoritativna demokracija mladih in sposobnih Zarja nove dobe Pariz, 29. avgusta. Ne smete misliti, gospod urednik, da so socia-bstični profesorja, župani in poslanci, kojih izjave in govore sem Vam tekom zadnjih mesecev iz Pariza sporočal kot nekako revolucijo v marksistični stranki, povzročeno po strahu radi naraščanja fašističnih tendenc tudi v francoski republiki, glasniki idej, ki so se porodile v naročju socialistične stranke. Ne — gospodje Deat, Marquet in Monta-gnon so, rekel bi, okuženi od mogočnega idejnega toka, ki preplavlja zadnja leta vso Francijo in ki je danes naraste! v zmagovit pokret katieri bo iz-premenil duhovno obličje Francije, najprej pa njeno politično strukturo. Ta tok objema danes ne samo socialiste, ampak pristaše vseh dosedanjih političnih strank in ideologij od skrajne desne do skrajne levice. Rodil se je iz dveh elementov: 1. iz kritičnega gospodarskega položaja francoskega kmeta, obrtnika in delavca, ki jih je kapitalizem izmozgal do konca in katerim socializem ni prinesel zaželjene rešitve; 2. iz strahu pred fašizmom, ki ima v ideji korporacije zdravo jedro, ki je pa idejo avtoritativne države, potrebne za ureditev sedanjega gospodarskega kaosa in za vrhovno kontrolo nad narodno produkcijo, pretiral v sramotno suženjstvo, K"etr francoski inteligent kot član onega narodnega občestva, ki še vedno predstavlja središče evropske kulture, dobro ve, da je spričo popolnega poloma marksizma fašizem v reakcionarni obliki neizogiben, ako demokratična država ne izmenja nekaterih temeljev svoje idejne in politične zgradbe, zatn so posebno mladi elementi z vsem navdušenjem svojega idealizma na doln, da ohranijo demokracijo s tem, da jo postavijo na novo podlago. V tem oziru je naravnost epohaten manifest, ki kroži zadnje čase po Parizu ia po vsej Franciji in ki je po svoji aktualnosti postni predmet obče živahne diskusije. Ta manifest pa ne izraža samo idej in volje francoske mladine, ampak tudi onih francoskih politikov in kulturnih (Jelavoev, ki so, kakor se izraža znana revija >Vuc, ostali mladi v svojem srcu. Da razumemo ta manifest, moramo poseči nekoliko nazaj. Klic po novem Napoleonu Francoski državni budžet se nahaja že precej časa v krizi. Finančni strokovnjaki pravijo, da taktični deficit državnega proračuna znaša najmanj 10 milijard frankov. Ta deficit se da v deželi, ki je najbogatejša v Evropi, razlagati samo vsled gospodarske anarhije, katero povzroča velekapitali-zem. Ta veliki deficit je najjačja točka opor« za francosko desničarsko reakcijo pod vodstvom Tar-dieua, ki je direktno sprejela fašistično idejo o državi in dela zanjo veliko agitacijo, pri čemer ji pride na pomoč tako bankerot socializma, priznan od njegovih voditeljev samih, kakor istotako popolni krah framasonskega liberalizma. Slabo pritajene simpatije nekaterih krogov za hitlerizem kot državni sistem so še povečale bojazen one velike vLa Re-publique< znani Emile Roche priobčil v gonpodar-ski reviji »Information Financierec tehten in zelo opažen članek, v katerem pravi, da Francija ne sme kopirati ne sovjetske metode državnega kapitalizma niti italijanske ali nemške metode korpo-rativnega sistema pod državno diktaturo, ampak da j« treba ustanoviti svobodne korporacije pod kontrolo države, ki bodo imele svoj organ v narodnem gospodarskem svetu. Še bolj jasno in pre-gnantno pa piše Pierre Dominique v »Pamphletuc Ni nobenega dvoma, kdo bo v Franciji zmagal. Ljeninizem gotovo ve. V Franciji ima ogromno večino mali meščan in delavec, ki ima meščansko kulturo. Ti ne bodo sprejeli komun isti črnega ideala ruskih proletarcev, nevarnost pa je, da bo zmagal fašizem, kateremu bo velika financa posodila denar, da bo uničil socializem. Seveda bi »e potem veleburžoaziji in levičarskim bankam utegnilo zgoditi, da jih bo prijela za vrat fašistična mala buržuazija. Najboljše pa bi bilo, da bi pokret vzela v roko mladina in če me ne varajo vsa znamenja, se bo to tudi kmalu »godilo.« Manifest mlade Francije 1. Proč s kapitalizmom! 2. Proč s fašizmom in socializmom! 3. Demokracija svobodnih korporacij! Sedaj boste šele dobro razumeli, kaj se danes v Franciji godi, in kakšnega pomena je pokret, kateremu je zmaga v tej ali oni obliki zasigurana. Gospodje »neosocialisti« Marquet, Montagnon, Renaudel itd. so zato tako energično prelomili z dosedanjo ideologijo socialistine stranke, ker čutijo zmagoviti duh novega časa. Oni prirejajo sedaj velike shode po vsej Franciji, na katerih skušajo pridobiti ljudske mase zase z argumentom, da bo zaradi naraščajoče brezposelnosti in propadanja kmetskega in srednjega stanu zmagala tiranija fašizma, ako se ne reformira demokracija v ljudski režim, obdan z močno moralno avtoriteto in gospodarskimi polnomočji. Največ pa pove že uvodoma omenjeni manifest velike skupine ljudi, ki so mladi tako po letih kakor po srcu in ki kroži po vsej francoski politični javnosti. Manifest je napisala mladina, ki je tako odločno protisocialistična kakor protikapita-listična in ki tudi zaradi vrojenega francoskega svobodoljubja ne sprejema fašizma. Ta manifest, ki bi vam ga rad podal v celoti, ker je izredno močan in zanimiv, izvaja sledeče misli: Kmet propada zaradi inozemske konkurence. Delavci kmalu ne bodo mogli več živeti, ker jim velekapital pristriguje itak borne plače zaradi »čistega dobička«, ki je absolutni bog kapitalizma. Francija pa, ki ima v svojem afriškem imperiju ogromna ležišča sirovin, gospodarsko čisto lahko zadostuje sama sebi. Treba je samo, da se produkcija nacionalno organizira po načrtu in da se uvede pameten kolektivizem, ki bo puščal dovolj prostora tudi za svobodno incijativo pod kontrolo države. Državo je treba osvoboditi starih »demokratičnih« strank, ki so zasužnjene kapitalizma. Treba jo je obenem osvoboditi konservativne reakcije na eni in marksizma na drugi strani. Osvoboditi jo je treba tudi jarma ievdalne industrije in bankarstva, ki odteguje produkcijo njenemu pravemu namenu, namreč zadovoljitvi potreb konzumenta. Tako industrija kakor agrarna produkcija kakor delavske stroke se morajo združiti v korporacije, ki bodo pod vodstvom vsega naroda. Vsaka korporacija ima pravico, da si pribori v narodnem občestvu življenjske pogoje, potrebne njenemu stanu. Treba je torej demokratičnega kor-porativizma, nad katerim bodo vladali samo mladi in sposobni ljudje ter moralna aristokracija. Absolutno je treba vzdrževati individualne in ustavne svoboščine, urejene po občestvenih vidikih. V Franciji ne sme zmagati ne hitlerizem, ne ! fašizem, ne leninizem, pa tudi ne imperialistični j nacionalizem, ampak nacionalizem plemenite hu-i manitete Ln močnega moralnega redal —eau. Sov predrzen čin Odvedli SV O jega hitierjevcev v Avstriji zaprtega voditelja Innsbruck, 30. avg. b. Ponoči sta dva narodna socialista, preoblečena v hajmverovsko uniformo, udrla v zapore in odpeljala voditelja insbruških narodnih socialistov Franca Hoferja v hajmverov-skem kroju. Omenjena narodna socialista sta pripeljala zvezanega človeka, ki jc bil oblečen t na-rodnosoeialistično uniformo in rekla stražarju, da sta pripeljala v zapore težkega zločinca. Na ta način jima je uspelo priti v poslopje, kjer sta nekega jeearja omamila s kloroformom, drugega pa ranila. Nato sta z revolverjem v roki prisilila ženo stražarja, da odpre celico, v kateri je bil zaprt Franc Hofer in sta z njim pobegnila. Orožništvo in vojaštvo sta takoj pričela zasledovati predrzna tolovaja. Kalto so ugrabitelji zbežali Innsbruck, 30. avg. b. Po napadu dveh narodnih socialistov, ki sta odpeljala salzburškega narodnosociaiističnega voditelja Franca Hoferja. je varnostni komisar in voditelj Heimvvehra na Tirolskem, ki je bil takoj obveščen o dogodku, izdal nujna povelja, da se zastraži celotna meja proti Italiji, kamor bodo najbrže ugrabi »'ji hoteli pobegniti z avtomobilom. In zares so avto z ugrabitelji opazili nekaj pred Brennerjem v Mattreiju, kjer se nahaja avtomobilska kontrolna postaja. Avto narodnih socialistov je vozil s silno brzino in se na poziv ni hotel ustaviti. Varnostne oblasti so takoj telefoniino obvestile postajo v Stelnachu in jo opozorile na begunec v avtomobilu. . neznansko brzino pa je avto zdivjal tudi mimo te postaje in bi pri leni kmalu podrl orožnika, ki ga je hotel ustaviti. K sreči je orožnik pravočasno skočil v strun in takoj nato oddal za begunci tri strele. Nekaj pred postajo flries ie dospel policijski avto. ki je bil poslan za bogunci in je na cesti našel iz- puščeni avto ugrabiteljev. Vsi znaki so kazali, da so bogunci par minut pred prihodom policije zapustili avtomobil. Na avtomobilu se je jasno videlo, da so zadeli vsi trije streli, ki jih je oddal orožnik v Steinachn. V bližini avtomobila pa se našli tudi krvave sledove. Radi toga mislijo, da je orožnik v Steinachu gotovo ranil enega izmed ugrabiteljev v avtomobilu. Policija je takoj pričela s preiskavo v okolici, medtem ko je orožništvo zaprlo vse prehode s pomočjo Hoimvvehra. Pripeljali so tudi policijskega psa, ki je šel za krvavimi sledovi in za odtiski čevljev, ki vodijo proti nekemu gozdn. Oh času, ko to poročamo, beguncev š« niso izsledili. Brez dvoma se bodo ugrabitelji trudili, da prekoračijo mejo in da pobegnejo v Italijo. Avtomobil so odpeljali v Innsbruck. V njem šo našli dve ročni granati, 24 revolverskih nabojev, tri prazne kožna te revolversko torbe, paket žebljev in mednarodno šofersko izkaznico, glaseče sc na ime Hcinrich Schuzkh iz Kufstcina in trojni potni lis* za potovanje v Italijo, Nemčijo in Avstrijo. Nadalje so našli ludi člansko izkaznico narodno-soeiali-stične stranke na Franca Hoferja in nekaj obleke. V nekem prostoru insbruškega okrožnega sodišča so ugrabitelji pustili krvav nož in nekoliko kilogramov kloroforma. Se isto noč so oblasti v Inns-brueku, Hittingu. Miihlau-u in Knfstoinu aretirale kakih 50 narodnih socialistov. V Innshnieku je okrepljena javna varnostna služba po nalogu Stoidla pa »o castraiene vso meje. f>o-godek je napravil p« vsej Avstriji globok vtis. Prpdrtn navajal važnosti kongresa, kii se jutri začne. Po mestu korakajo bataljoni napadalnih oddelkov in jih spravljajo v pripravljena prenočišča. Glavni pritok množic se pričakuje jutri in pojutrišnjem. V teku 48 ur bo prišlo in odhajalo skozi mesto več kot 100 tisoč popolnoma opremljenih napadalnih oddelkov. V diplomatskih krogih se z največjim zanimanjem čaka na izjavo, katero bo dal po jutrišnjem Hitler zastopnikom nemškega in inozemskega tiska. 99 Če hočeš mir, pripravljaj se za vojsko . • • Tudi Belgija a Pariz, 30. avgusta. AA. Predsednik vlade Da-tadier ni hotel dati v trenotku, ko se je vrnil s potovanja po obmejnih krajih, nobene uradne izjave, vendar pa ni mogel skriti velikega zadovoljstva, ki ga je prinesel s potovanja. Dejal je, da se je hotel predvsem prepričati, kako se porabijo krediti, ki so namenjeni za obrambo irancoske meje. Na inšpekciji, je izjavil, sem se mogel prepričati, kako izborno so izvršena obrambna dela. Čeprav sem hotel ohraniti potovanju docela tehniški značaj, mi je prebivalstvo vzlic temu povsod ripravilo topel sprejem, ki me je globoko ganil, la koncu se je Daladir zahvalil prebivalstvu na meji. ki je mirno in odločno. 6 Bruselj, 30. avg. AA. Vojni minister Deveze je izjavil zastopnikom listov, da je vojno ministrstvo v zadnjem času posvetilo posebno pozornost gradbi novih utrdb okoli Liegeja in Namurja. Te V Moatarju, 26. avgusta 1933. Te dni sem se četrtič v teku enega leta voail iz Ljubljane v Mostar. Tretjikrat sem uiiva! mor-tko pot od Splita do Metkoviča, ki je za na« »severne barbare, porojene v snegu, ledu in meglah« (Aškerc) vedno mikavna, tako da se le nerad in v sili odločim za pot po suhem preko Broda in Sarajeva. Nad mimo morsko gladino te je razpenjalo nebo, tako jasno in svetlo, da ga pri na« doma takega skoraj ne poznamo; na eni strani naš« morske poti so žarela v solncu dalmatinska tela in kopališča, nad njimi pa so se ostro odražale skale, gole in strme, da te kar spominjajo na vrhove Alp; na drugi strani je mirno čepel Brač, Hvar je pa ležal vznak, udobno in na dolgo iztegnjen po morskih valovih, in nas je mirno motril dolge ure, ko smo se vozili ne daleč od njega proti objemu hladnih Neretvinih valov, ki prihaja mostarske popotnike sprejemat prav do obale. Imamo še tretjo zvezo Slovenije z Mostar jeni m odkar mostarhn, se vedno pripravljam, da bi jo spoznal: to je pot preko Banjaluke. Tam imamo (prav za prav: smo imeli) namreč odličnega zastopnika »slovenskih fantov v Bosni in Hercegovini«, pisatelja Matijo Malešiča, ki je približno pred letom dni prišel iz Črnomlja k banski upravi v Ba-njaluki. Odkar službujeva tako blizu drug drugega (prej nego v enem dnevu sem lahko pri njem), se pripravljam vsake počitnice, da bi Matijo obiskal in se ž njim pomenil, kako se mu godi in kaj piše, pa že vedno pride kaj vmes, da mi prekriža načrte. Letos sem ga hotel 24. avgusta mimogrede obiskati v bolnišnici v Zagrebu, pa mi je baš dan poprej odkuril v Slovenske gorice. V Banjaluki jc bil namreč hudo zbolel in zdravniki so se že bali, da jim bo ušel in pustil telo v bolnišnici; a Matija je po dolgih tednih ležanja vendar spravil svoje ude na zagrebško medicinsko kliniko, kamor je tudi še sedaj »pristojen«. In prav je, da je najodločneje usmeril svoje korake nazaj proti zdravju: saj ima _ da ne govorimo o družinskih dolžnostih — še dolgo vrsto literarnih načrtov, od katerih me zanimata posebno dva. Kot bojevnik iz svetovne vojne namerava napisati večje leposlovno delo, kjer bo uporabil svoje doživljaje iz strašnih dni v Srbiji in ob Soči. Navdušujem ga tudi za drugo delo, ki bo spadalo — recimo v vrsto povesti kakor Kersnikova Jara gospoda: opiše naj življenje, boje in tudi trpljenje uradnika naših dni, razne vrste zastopnikov tega stanu v današnjih dneh. Sedaj je bil dalje časa v službi izven Slovenije, razširil si je obzorje, lahko je primerjal in tehtal, lako da upamo, da bo Kruhu, za katerim gredo Prekmurci, sledil tudi opis kruha, ki si ga služimo uradniki. Saj imamo Slovenci še malo slovstvenih del, ki bi jim bila snov vzeta iz uradniškega življenja. Kaj pa delam tako zgodaj v Mostarju? Likvidiramo lansko šolsko leto, saj je število učencev, ki delajo te dni popravne izpite, skoraj tako veliko kakor število tistih, ki so žc v juniju izdelali: v juniju jih je namreč od 608 izdelalo 261 (42.9%), ponavljalni izpit iz enega ali dveh predmetov jih pa ima 224 (36.8%). Zraven se pa poslavljamo od tovarišev, ki so premeščeni in bodo v nekaj dneh odšli na nova službena mesta. Izgubimo ravnatelja, k, je doživel zasluženo povišanje s tem, da je ime-novna — Bošnjak po rodu — za ravnatelja I. moške gimnaziej v Sarajevu. Zapušča nas pa tudi neki profesor, ki je premeščen po svoji želji in o katerem sem ae bil že davno namenil poročati kaj malega Slovenčevim bralcem, med katerimi ima tudi nekaj osebnih znancev, seveda ne radi osebe dragega mi tovariša ampak radi tega, ker je njegova usoda poučna za vsakega, kdor sc hoče nekoliko med Litijo in Zidanim mostom: pod teboj reka. nad teboj pa strmi bregovi in skale.) Nobeden od častnikov ni hotel odnehati, rožljala sta • sabljo in sezala tudi že po samokresu, kake pol ure je morebiti trajalo srdito prerekanje, ki «• je končalo s tem, da te je župnik — vrnil v železniški voz... »Ali Vam je pustil zapor in razburjenj« kaj neugodnih posledic za Vaše zdravje?« «em vprašal popa. »Kakor vidite, tem za tvoja leta i« trden,« je odgovoril, »in prav o»č mi ui žal mojega trpljenja — Se v zaporu smo bili dobre volje — »amo I da so prišli časi svobode.« Moj tovariš Sava je prav v juniju ali juliju 1914 maturiral. Pravijo, da so počitnice po maturi najlepše. Ta je bila pa pri abiturijentu Šinikoriču velika izjema: istočasno ko so očeta zaprli, 10 ludi njega internirali v Komormi na Ogrskem (sedaj je ta kraj na Slovaškem), odkoder so ga pozneje premestili v Kečkemet. Tu si je sluiil sam tvoj kruh kot delavec v tovarni. Iz internacije ga je »rešil« poziv v vojaško službo. Tri leta je bil na fronti, tudi naše tiovenske kraje je spoznal pri tem (dalje časa je bil n. pr. blizu Bovca); spremljala ga je pa »talno označba »p. v.« (»politično »umljiv«) in zato je bil korporalski čin najvišja šaria, ki jo je dosegel pri vojakih. Pa ni treba misliti, da je bil Sava kot dijak kak »politični petelin«; bil jc samo predsednik nekega dijaškega čitto literarnega krožka, kakor se je tudi njegov oče predvsem udejstvoval na kulturnem polju. »Vidiš, tako sem izgubil štiri leta tvojega življenja v najlepši mladostni dobi«, jc dostavil, ko mi je na mojo željo pripovedoval iz svojih težkih dni. Morebiti ni bilo napačno, kar sem mu odgovoril: »Ne, niti jih izgubil: prav radi tega, ker si toliko pretrpel, ti sedaj najboljši učitelj na zavodu; več razumeš in več vidiš nego tisti, ki ni občutil krivice.« Posebno všeč mi je bilo pri vsej ttvari ie to, da Sava tega, kar je prestal, nikdar ne obeša jja veliki zvon in ne zahteva zato nikake »odškodnine« ali kaj tličnega; nanesel jc samo srečen slučaj, da sem izvedel za ncjgovo zgodbo oh priilki razgovora z njegovim očetom. Rad prebiram tukaj nesmrtno Mažuraničevo delo o smrti Smail-age Čengijiča. Saj »e dejanje dogaja na hercegovskih tleh, na Gackem polju, kamor vozi vsako jutro avtobus iz Mostarja. Tam berem znane verze — mislim, da jih znam približno na pamet —: Boj te onog, koj' je viko bez golema mrijeti jada! Tudi tisti ima bodočnost, kdor zna za svoje ideale trpeti »bez golema jada«! Gospod urednik, zopet se mi je pismo razširilo in postalo obširnejše, nego sem nameraval v začetku, in zopet boste imeli težavo, kako ga boste spravili v Vaše stolpce. Naj v opravičilo navedem neko zgodbico, ki mi jo je pripovedoval neki Srb o darovih, ki so si jih posamezni narodi izprosili od Boga. Ncmec je prosil: »Gospod, daj mi moč!« Francoz: »Daj mi slavo!« Rus: »Daj mi čaja in vodke!« Srb pa: »Bože, daj nam, da se dogovorimo!« Morebiti je nekaj želje, da se dogovorimo, v Mostarju prešlo tudi name, pa naj velja to za olajševalno okolnost pri dolžini mojih pisem. Ivan Dolcnec. Habsburžani bodo tožili Pariz, 30. avg. AA. Z Dunaja poročajo, da je tjakaj prispel bivši nadvojvoda Maksimiljan Habsburški, ki namerava v avstrijski prestolnici začeti enega izmed največjih civilnih procesov sedanjp-Bti. Bivši nadvojvoda bo zahteval preko avstrijskih sodišč, v imenu kakih 50 članov bivše cesarske rodbine, da se jim vrne vse tisto premično in nepremično imetje, ki so jim ga vzeli po vojni, češ, da so jim ga vzeli v nasprotju z določili mirovnih pogodb, ki razlikujejo kronsko imovino in osebno imetje posameznih članov bivše cesarske rodbine. Vrednost te imovine se ceni na eno milijardo frankov. Huda železniška nesreča Pariz, 30. avg. AA. Na železniški progi Royan-Pariz se je 42 km od Saumura pripetila včeraj huda železniška nesreča. Brzovlak je skočil s tira, pri čemer je bilo ranjenih 25 oseb, vlakovodja je pa našel smrt Strojevodja je po nesreči izjavil, da je v trenotku, ko je vlak drvil s hitrostjo 90 km na uro, opazil na tračnicah, da nekaj ni v redu, in je stroj takoj zavrl. Zaradi prenaglega zavretja je pa lokomotiva z vlakom vred skočila s tira. Strokovnjaki pa trde, da je bilo na tračnicah vse v redu, zato je oblast uvedla proti strojevodji ka-tensko postopanje. Dnnajska vremenska napoved: Vladajoči značaj vremena bo najbrže trajal še par dni. Zagrebška vremenska napoved: Se vedno obla&o ln vetrovno. Temperatura ho narasla, arB-oioonliivo. - utrdbe so zato zgrajene, da olajšajo morebitne boje j vživctj v neposredno preteklost prebivalstva na : j. l. : . . .....i i i bivše monarhije. Že njegovo ime — Sava Ši- nikovič — ga označuje kot Srba. Mojo pozornost je vzbudil pred letom dni ob prvem vstopu v konferenčno sobo radi izredne finosti v občevanju in ljubeznivosti, s katero mi je pomagal preko začetnih težkoč na novem službenem mestu. V Mostarju je slovel v vseh krogih brez razlike vere kot profesor, ki je v prav izredni meri na svojem mestu kot učitelj, kot znanstvenik, kot tovariš in kot družabnik. Toliko so mi pripovedovali o njem dijaki in njih starši, da sem ga prosil Za dovoljenje, da sem prisostvoval njegovemu pouku. Izplačalo sc je! A kar sem hotel o njem povedati, je tole: Bito je lajni na pravoslavni praznik sv. Nrkole (19. dec.), ko sem mu na domu njegovega očeta — pravoslavnega župnika — čestital slavo. Tedaj mi je pripovedoval njegov oče, kako je bil med vojno več ne-' go dve leti — talec. Ob pričetku svetovne vojne so ga takoj zaprli z nekaterimi drugimi Srbi iz I Mostarja in kadar je vozil kak vlak, so vzeli s seboj enega izmed zaprtih kot talca. (Zaprti so j bili samo radi tega, da so jih imeli vedno pri rokah kot talce, kadar je odhajal vlak.) Če se je iz-i vršil kak napad na vlak, je dobil talec brezplačen vizum za drugi Svet. Tudi naš župnik je imel ta vizum žc v rokah, a ga po srečnem-nakl,uč|u, oziroma po neustrašenosti nekega častnika Dalmatin-ca ni bilo treba uporabiti. Vozil se je kol talec iz Mostarja proti Jablanici, ko se nenadoma pred . 11 .-*!_. i in ,r i i l" na meji, ne da bi se pri tem vznemirjalo prebivalstvo v notranjosti države. »Mislim,« je nadaljeval Deveze, »da smo vse storili, kar je bilo v naših močeh, toda če hočemo načrt popolnoma izvršiti, so nam potrebni še naknadni krediti. Te utrdbe,« je zaključil Deveze, »so popolnoma obrambnega značaja.« Nobenega novega vprašanja Ženeva, 30. avg. (a) Svet Društva narodov se sestane 22. septembra, to je 3 dni pred sestankom vsakoletne skupščine DN. Na dnevuem redu tega sestanka ni nobenega novega vprašanja. Suhi režim v zatonu Washington, 30. avg. (a). Vse kaze, da se bo tudi wasliington»ka država z veliko večino izrekla za odpravo 18. amandmana. Pristaši suhipga režima so se zanašali, da bodo vsaj v tej državi dosegli zmago, ker jim je sistem glasovanja po okrožjih, ki je v veljavi, v tej državi ugoden; daje namreč premoč kmetskemu prebivalstvu, ki je v splošnem za prohibieijo. Osebne vesti Belgrad, 30. avg. m. Premeščeni so naslednji poštni uradniki: na poštni urad v Maribor I: Marija Verlič, do sedaj v Slatina-Radencl, na poštni urad v Ptuj, Anton Vlah, do sedaj v Moškanjcih, na poštni urad v Celje, Marija Rsbič, do sedaj Dobrna, na pošto Ljubljana I, Ferinand Nadrag, do sedaj na pošti Ljubljana II, na pošto Ljubljana II, Bernardina Urbančič iz pošte Ljubljana I, na poštni urad Maribor II, Franc Šuman iz pošt. urada Št. Lenart v Slov. gor. na pošto Slatina-Radenci, Štefanija Šiirer iz poštnega urada v Mariboru. — Prempščpn je Fmerik Kukljen iz železniške po-ttai« Celie na železniško oost»jo Novo mesto. postajo ustavi vlak: na progi je ležala velika ska-fal Brez daljših ceremonij so povabili župnika, naj se pripravi za pot na drugi svet. Že je zapustit vagon in korakal proti kraju, kjer bi naj bil njegov i!rob, ko je nepričakovano prišla rešitev. Zup-nikovo smrt jc zahteval neki stotnik, ki jc bil v Jablanici poveljnik oddelka za čuvanje proge; poveljnik vojaškega transporta je bil pa neki nad-poročnik iz Splita, ki se je sedaj energično zavzel za talca in dokazoval, da nikakor ni gotovo, da bi bil kdo nalašč zavalil skalo na progo, ampak da je mnogo verjetnejše, da se je skala sama pri-valila s strmin nad železniško progo. (Železniška nrrvria ob Neretvi te v mnogočem snominja na pro- Predsednik vlade v Crikvemci Sušak, 30. avg: b. Predsednik vlade dr. Srskič se mudi s svojo družino v Crikvenici. Včeraj je pregledal bližnja kopališča in ladjedelnico ter se nato vrnil v Crikvenico. „Sporl im Bild" prepovedan Belgrad, 80. avg. (a) Z odlokom notranjega ministra je prepovedano uvažati in širiti v naši državi mesečnik >Sport im Bild", ki izhaja v Bel-linu. Belgrajske vesti Belgrad. 30. avg. m. Z nočnim brzovlakom se je vrnil v Belgrad pravosodni minister BcrŽa Maksi m o vič, ki je jirebil svoje počitnice deloma v Knrlovcih, Dalmaciji in Črni gori. Belgrad, 30. avg. m. Na rojstni dan prestolonaslednika i'etra dne G. septembra bo na Banjici velika revija belgrajske gavnizije v spomin na izročitev novih jugoslovanskih zastav posameznim polkom let;i 1930. Šolska vest Kraljevska bnnska uprava razglaša, da se vrši vpisovanje v novo ofvorjeno III. realno gimnazijo v Ljubljani največ v naslednje število oddelkov: L, II. in III. razred po 3 oddelke, IV. in V. razred po 2 oddelka, VI., VII. in VIII. po 1 oddelek. III. realna gimnazija vpisuje učence v vse razr redo realne gimnazije in v realčne oddeltke. Cene hmelia čvrste Žalec, 30. avg. Mirna ku[)čija je trajala tudi danes ves dan. Ker so hmeljarji zelo rezervirani, je jirišlo le do malih zaključkov po neizpremenjenih cenah 85 Din do 05 Din. Računajo, da je s predpro-dnjo vred prodanih do sedaj največ 2000 slotov, to je 20% letošnjega pridelka. Tendenca je prejkoslej zelo živahna in cene čvrste. Žalec (0SR), 30. avg. Kupčija s hmeljem je zelo živahna. Cone se stalno dvigajo. Danes so plačevali splošno 105 do 115 Din za kg. Tendenca je zelo čvrsta, ker hmeljarji zahtevajo višje r.sna in za enkrat prodajajo le manjše partije, Z letalom v Zagreb Krasna si, zemlja dolenjska! Ljubljana, 30. avgusta. Zadnjič je bilo brati nekje neko namigavanje, da so »kolegi od Zmajskega mostu« taki zaspanci, da ne morejo vstati tako zgodaj, da bt mogli z letalom v Zagreb, ali pa vsi taki bojazljivci, da se sploh bojijo leteti. Ne zanima me, zakaj se prvega poleta, ki je bil določen za časnikarje, ni udeležil tudi zastopnik »Slovenca«, čeprav se mi zdi, da gospodu, ki je bil najprej določen, za ta polet i*i zmanjkalo niti poguma, ker je že večkrat letel, pa tudi zgodaj je navajen vstajati, zdi se mi mnogo bolj verjetno, da ni maral leteti, ko so na nebu viseli nevihto obljubljajoči oblaki. Prav mi je prišlo ponovno vabilo ljubljanskega Aero-kluba, ki je za božjo voljo prosil, naj vendar eden od »Slovenca« leti na novi letalski progi. Aero-klub je še na obziren način vpraševal, ali se je »Slovencu« morda s čim zameril. Pa ni bilo nič tacega. Za novo vabilo se je v uredništvu »Slovenca« takoj oglasilo več kandidatov, no, izbran sem bil jaz, kot »najstarejši« letalec v našem uredništvu. Če izvzamem nekaj bolj udobnih gospodov, smo namreč že vsi se kdaj vozili z letalom, vendar pa »em se jaz prej kakor vsi drugi, namreč že pred sedmimi leti. Vožnja z letalom ne pomeni za »kolege od Zmajskega moatu« nič novega, pač pa je taka vožnja v Zagreb vedno lep izlet tudi za časnikarja, zlasti če je — vsaj do Zagreba — zastonj! Pred nebotičnikom je stal včeraj osebni avto, ki nas je odpeljal do letališča. Bilo nas je pet. Znani ljubljanski trgovec je povedal, da je imel pozno v noč sejo, ob osmih pa mora biti po kupčijah že v Zagrebu. Na kakšen način naj pride v Zagreb ob pravem času, če ne z letalom? In tako je naložil na avto dva velika kovčka, vendar oba lažja kakor 15 kg, ker bi bilo treba za težjo prtljago plačati posebej voznino. Bil je še neki zagrebški doktor, ki je bil najbrž na obisku v Ljubljani — morda pri svoji družini na počitnicah — in mu je letalo prav prišlo, da »e more v pravem času vrniti na svoje delo. Potem je bila tudi še zakonska dvojica*iz Ljubljane, ki je tudi imela nekakšne nujne opravke v Zagrebu. Gospa ni kazala prav nobenega strahu, niti nervozc pred poletom. Peto kolo v tej družbi sem bil jaz. Prvi štirje so se za pot skrbno pripravili. Gorki plašči, suknje, šali itd., jaz pa kar tako, kakor da bi šel na promenado. Izkazalo se je, da so bili prvi štirje zelo skrbni, da pa tudi moja »lahkomišljenost« ni bila pretirana. Vsaj jaz nisem prav nič potreboval med poletom ne suknje ne plašča. Kakor n« vzamem avgusta meseca suknje, če se vozim s tramvajem, tako mi je ni treba vzeti niti, če odletim v Zagreb. Preden je avto odpeljal izpred nebotičnika, se je od nekod vzel mlad orjak. Dobrodušno se je vsedel v avto in malo pokimal. No, kaj herojskega njegov obraz ni kazal, nič tistih šofersko napetih mišic na licih, nič nagubane kože na čelu, prijazen, vedno se smehljajoč človek, ki je šoferju kmalu kratko izjavil: »Padpisaljl« Bil je Nikitin, izkušeni pilot, ruski emigrant, tisti, ki je prevozil že neštete kilometre z letalom in se mu do sedaj še nikoli ni nič pripetilo ne njemu m ne zaupanim mu potnikom in ki mu bomo za kratko urico tudi mi izročeni v dkrbno varstvo v zraku. Šofer mi šepne: »Temu se morete bolj zaupati, kakor pa če se voizite z avtom ali železnico. Rusi so sijajni piloti!« To smo sami spoznali kaj kmalu, ko smo pluli čez Dolenjsko proti Zagrebu. Na letališču je bilo že prav živahno kljub zgodnji uri. Šef letališča je kar očitno pokazal veselje, da se tndi zastopnik »Slovenca« »upa« v zrak. Hitro »polni vozovnico in za rubriko Cena (Priz): kepo nariše številko 0 in jo še predrta. Na letališču postopa žalosten fant, medtem ko v zraku brenči Brandenburg. Skoraj se mu tTese glas, ko mi prizna: »Rad bi šel ▼ pilotsko šolo, pa jih imajo že dovolj. Saj pilotiranje v zraku ni nič, samo na tleh prietajati, to je nekaj in tega bi se rad naučil.« Na mojem sedežu leži suknjič in pla$č. Aero-klnb ie računal samo s štirimi potniki, peti pa se je znašel na letališču. Račun so delali brez mene ki sem tudi pričel in mi je moral peti nenapovedani potnik prepustiti prostor. Prav žal mi je bilo, toda časnikar naj ima vsaj enkrat prednosti V aparatu »Potea« je sicer nekoliko tesno, toda ker ne kadimo, je zrak vedno čist in sedimo kar udobno. Pilot Nikitin sedi spredaj in je ločen od nas z leseno steno s stekleno lino. Nam pa zadostujejo za razgled šipe iz ribje kosti, ki obdajajo kabino. V polkrogu zavije letalo po tleh letališča, minuta, dve in že čutimo, kako smo že meter vi-aoko v zraku, meter, dva, letalo preskoči telegrafsko napeljavo ob robu letališča, vlak, ki privozi po progi, pa se nam odi ie smešno majhen, vagoni niso ▼eč vagoni, temveč vagončki, vse skupaj kakor igrača. Ljudje na cestah m poljih so še vidni, mogočna cerkev pri Devici Mariji v Polju pa iz te višine že kar ne imponira več. Njive, na katerih zori proso, cvete še ajda in klije pozna koruza za krmo, pokošeni travniki, de-teJjiiča, vse to je kakor raznobarvni hrbti knjig v knjižnici. Rdeče krpe polja poleg svetlo- in temno-zelenih, vmes pa še temnejše pike, poljsko grmovje. Z roko bi pokril kar po več teh krpic skupaij, vse to je iz zračnih višin tako majceno, tako ljubko in ▼endar veš: to je naša zemlja, ki redi našega Človeka, on pa jo napaja s svojim znojem. Pust bi bil polet čez Ljubljansko polje in dolgočasen pogled nanj, ko bi bilo Ljubljansko polje ena sama velika žitnica. Ljubše in lepše se mi zdi Ljubljansko polje tako, kakor je sedaj, v svoji pestri nakrpanosti njiv, vrtičkov in logov, kakor pa, da bi povsod prevladovala barva ene same racionalno gojene žitarice ali druge koristne rastline. Na desni izginja v obzorje ljubljanski Grad. Nebotičnik je še edino poslopje, ki ga more oko opaziti. Šmarna gora se sumljivo niža in izginja. Plu-jemo nad gričevjem med LjufbLjano in Litijo. Med gozdovi pod nami so dolinice, semintja nekaj hišic in zopet majhni lazi in obdelane njivice. Pa že preskočimo to gričevje: na pravem Dolenjskem smo. Ponovi se slika z Ljubljanskega polja, le še bolj pestra. Vasi se zde skoraj posejane druga ob drugi in čeprav si popotnik hodil že kdaj tod, prav težko ugiblješ imena te ali one skupine hiš, te ali one vasi. Naselbine so obdane z zelenim robom sadnega drevja — toda to le ugiblješ z letala, ki leti 400, 500 metrov visoko nad zemljo, seveda ne moreš razločiti ne posameznih dreves in skoraj tudi ne samih hiš. Kakor šopek se ti zdi vsaka vas, bele hišice so cvetje, rob sadnih dreves ga ovija, vse pa je posejano in položeno na pisano gredo raznobarvnih njivic, travnikov in vrtov. Ugiblješ — sedem je proč — kaj so Dolenjci tako zaspani, da jih še sedaj ni nikjer nič videti? Prav ostro moraš napeti oči, da opaziš na cesti neznatne pike. Na travnikih in njivah jih še težje opaziš. To so ljudje pri poljskem delu. Svetlejše pike ti le s težavo razodevajo, da so to naglavne rute dolenjskih kmetic. Sredi najlepšega polja — raztreseno belo ka- menje aH boljše sami kamenčki. Kaj bi le to bilo? Čreda krav, pasoča se na pokošenem travniku. Pa prav dobre oči moraš imeti, da to spoznaš. Na desni naenkrat večja skupina hišic. Višnja gora je to, le da z letala ni prav nič častitljiva, kakor je, če jo gledaš s ceste ali z vlaka. Čez nekaj minut zapet večja skupina hiš: Št. Vid pri Stični. Navpično pod letalom leži. Potniki ugibljejo: »To ni Št. Vid, kje pa je samostan?« Ta pa je že za nami in treba se je ozreti nazaj, da opaziš Stično z velikim samostanskim poslopjem. Semintja prekriža polje svetla lisa: Mirna, Temenica in na obzorju se že pokaž še močnejša lisa: Krka. Janez Trdina je bil sicer velik poet in je v svojih spisih s pesniško dušo opisoval Dolenjsko, toda njegova primera, da je valovita in z grički posejana Dolenjska kakor skleda žgancev, ni preveč pesniška. Človek se res ne more spomniti na igan-ce, ko gleda to Dolenjsko valovje hribov in dolin. Prej bi se Dolenjska dala primerjati — vsaj v razgledu z Mala — kupu zelenila, po katerem so se igrali otroci. Lahko je uganiti, kako je prišel Trdina do te primere. Seveda on je Dolenjsko gledal z Gorjancev, kamor je prišel po naporni hoji in prav verjetno je. da so mu bili žganci tedaj v mislih. Nam, ki udobno sedimo v letalu in si ogledujemo dolenjsko zemljo in ne čutimo prav nobenega napora in z lahkoto prenesemo semintja malenkostne sunke letala, nam je sedaj vse kaj drugega v mislih kakor pa žganci. Predrzne loke dela Krka po Dolenjskem. V enem takih lokov tiči Novo mesto, daleč na desni ga pustimo v stran. V drugem, čudovitem ovalnem loku tudi na desno stran. leži Kostanjevica, krog in krog obdana > svetlo liso Krke. Na vzhodu za-blesti svetla proga: Sava. Na cesti pod nami jo čudovito hitro ubira majhen črn hrošč. Ne slišimo njegovega brnenja, pač pa skoraj občudujemo njegovo vnemo, kako rad bi tekmoval v hitrosti z nami. Najraje bi zaploskali pridnemu avtomobilu, ki ga pa hitro zapuščamo in se nam po nekaj minutah izgubi. Z letala je tudi težko razumeti zavite ovinke in vijuge ceste. Seveda, saj ne vidimo posameznih klancev, temveč le barvo ceste na ploskvi. Ko gledaš to dolenjsko zemljo, tako skrbno razmejeno in razdeljeno, pa ti tudi z visokega razgleda z letala ne uide ljubezen, s katero naš človek to svojo ljubljeno zemljo obdeluje. Sveta si zemlja in blagor mu, komur plodišl Naj je v deželi kriza in revščina, naj ljudje tožijo in obupujejo, niti sveta, najmanj pa naše zemlje in našega naroda ne bo konec, dokler bo naša zemlja tako skrbno ■ razdeljena v skrbno obdelane njivice, ki tudi sem v sinje višave glasno izpovedujejo vso veliko ljubezen, s katero je naš človek privezan nanjo. Gradovi so po Dolenjskem razsejani: Hmeljnik, Struga, Otočec, Bajnof m še mnogi drugi, katerim se ne spomniš imena. S temi gradovi je pravda našega človeka že končana. Cvetoče njive govore, da se je tudi dolenjski kmet, nekdaj po graščinski gospodi najbolj tlačeni slovenski človek, ie opomogel iz vkoreninjene apatije in da je v njem ie dav-I no oživela prastara slovenska vdanost lastni zemlji, še se spomniš, da je mnogo te dolenjske zemlje v novi odvisnosti in da naš kmet na žalost prihaja v še hujše suienjstvo denarnega kapitala in obrestno-obrestnih računov in z žalostjo se moraš spomniti, da »za vse, kar je ustvaril Bog, za njivo, polje, log, še teče pravda šc in vsa vroča vrel« Puščamo zadaj Krško — krški most je kakor slamica, položena čez Savo, ob strani se prikažejo Brežice in zopet izginejo, ravno Krško polje je že za nami. Drobcena Sotla nam pove, da smo ie nad hrvatsko zemljo. Njive postajajo večje, manj pestre a še vedno skrbno obdelane. Temnim Gorjancem smo se previdno ognili in odkrije se nam zopet na desni Samobor. Po glavni železniški progi počasi leze dolg, toda droben tovorni vlak in od Samobora sem opazimo majhen dim — slavni samoborski ozkotirni vlak. Še en pogled skozi lino in skozi pi-lotovo kabino — že sta vidna stolpa zagrebške katedrale. Nekaj ovinkov nad mestom — in spuščamo se na veliko letališče na Borongaju v Zagrebu. Pred nami se zablesti razkošni, bogati, živahni Zagreb. Čez pet minut smo z avtomobilom ie prišli z letališča na Jelačičev trg, srce Zagreba. 50 minut je trajala vožnja iz Ljubljane v Zagreb Ob sedmih smo bili šc pri Devici Mariji v Polju, točno ob osmih že pri zagrebškem »gabelcu«. Šele ko se slastiš z zagrebškim gulažem, se domisliš na svarila, ki si jih slišal pred tako vožnjo. Šele tedai spoznaš, da »zračne bolezni« prav za prav ni. Vse kaj drugega. Menda že dolgo nisem toliko in s tako slastjo jedel kakor včerajšnji dan, ki sem ga po vožnji z letalom prebil v Zagrebu Zdi se mi, da vožnia z letalom sijajno vpliva n zdravie. Kdor ie kdaj doživel morsko bolezen, sc najbrž ne ^n tako laskavo izrazil o vožnjah na morju! Pa kaj vse to! Jed mine. Tudi Zagreba se kaj kmalu naveličaš, posebno, če si sam samcat Kranjec sredi tega velikega mesta, neizbrisna pa ostane lepota, ki si jo doživel, ko si iz zračnih višav ogledoval poezijo Dolenjske Onoj dolenjskih poljan m dolin ostane trajno v srcu. Dolenjske zemlje ne bo pozabil, kdor se je nie lepote nasesal, bodisi kjerkoli, najbolj pa tako, kakor včeraj jaz iz zračnih višav, C. K. Muholovec AEROXOM polovi vse muhe! Se mnogo posname // # 7ore/ zahtevajte izrecno .. Aeroxon " Šahovski turnir v Somboru zaključen Letošnji amaterski šahovski turnir je bil zaključen že pretekli teden, toda lcer ni prinesel enega samega zmagovalca, je moral borbo odločiti naknadni mateh na dve dobljeni partiji, kakor to določajo pravila »Jugoslovanske šahovske zveze«. 2e v zadnjem poročilu smo omenili, da se bo borba za prvo mesto vršila v glavnem med Schrei-berjem iz Subotice in Totom iz Belgrada. Končni izid je popolnoma opravičil našo domnievo, kajli turnir je bil završen s sledečimi rezultati: Schreiber, Tot po 13 točk, Vidmar Milan ml. in Rajkovič 12, Gabrovšek Ludvik in Petrovič 11, Vukovič Sava in Nikolaj Kulžinski po 10, Broder in Avirovič po 8 in pol, ing. Wedss 8, Šubarič 7 in pol, Graber 6 in pol, Grenčarski in Herbatin 5 in pol, Carev 5, Dimitrije Kulžinski 3 in pol, Žuk 2 in pol. Da sta sii Schreiber in Tot zagotovila prvo mesto, sta morala na koncu dobiti vse partije, to jima je tudi uspelo, dasi ne toliko po njuni zaslugi kakor po njunem izredno ugodnem položaju glede partnerjev. Oba sta namneč na koncu imela za nasprotnike samo klubske tovariše ali pa svoje simpatizerje, katerih vloga je baš na tem turnirju Cesta v Kamniško Bistrico Kamnik, 30. avgusta. V torek dopoldne se je odpeljala v Kamniško Bistrico kolavdacijska komisija, da odobri dela na doslej dovršenem delu ceste Stahovica-Kamniška Bistrica. V komisiji so bili zastopniki banske uprave s teh-n. svetnikom inž. Pircem, zastopniki kor-poracije in kamniškega okrajnega cestnega odbora. Kolavdiralii so nedavno dovršena dela na cesti od Stahovice do Mecesnovca in odobrili traso nadaljevanja te ceste od Mecesnovca do Kopiš v približni dolžini 2.5 km. Za nadaljevanje gradnje bistriške ceste so že zagotovljeni krediti lokalnih interesentov v znesku 400.000 Din, drugo pa bo pač morala prispevati banska uprava iz fonda za brezposelne, saj so pri gradnji zaposleni samo brezposelni delavci kamniiškega okraja. Ker so sedaj izvršene vse formalnosti in je odobrena tudi trasa nadaljevanja ceste, bodo pričeli graditi že ta teden in če bo šlo vse po sreči, bo do zime bistriška cesta že narejena. S tem bo izpolnjena viečletnn želja, da bi bila Kamniška Bistrica po dobri cesti zvezana s svetom. Zgodovina bistriške ceste sega še nazaj v predvojne čase, temelj pa ji je bil položen v poletju leta 1931. ko so dogradili prvi del od Stahovice do Konjskega potoka. Prav za prav je bila to le provizortično razširjena in slabo posuta občinska vozna pot. ki so jo vozovi in avtomobili spravili v tako slabo stanjie. da je bilo v deževnem času nemogoče voziti po njej. V razmehčanem cestišču, brez kamnite podlage, so vozovi napravili globoke kolesruce in včasih ie kak avtomobil obtičal v prišla izredno do veljave. Le tako se je zgodilo, da Vidmar Milan, dasi je od zadnjih pet partij samo eno remiziral, vse druge pa dobil, ni mogel doseči boljšega mesta. Še večje presenečenje pa : pomeni plasma Gabrovška. ki je ta turnir gotovo igral izpod svoje moči, sicer bi bil brez dvoma ] zasedel svoje običajno drugo mesto. Od drugih nagrajencev sta presenetile zlasti Rajkovič. ki mu je bil ta turnir prvi od večjih in Sava Vukovič. Prvi je res imel precej sreče, toda peto ali šesto mesto bi bil vsekakor zaslužil, drugi je bil pozvan na turnir kot rezerva in je vendar prehitel nekaj znanih imen, kakor n. pr. Kulžinski, ing. Weiss. Kakor smo že omenili, morata Tot in Schreiber igrati mateh za naslov jugoslovanskega šahovskega mojstra. Igrala sta že dve partiij. pa sta obe končali remis. nakar sta poslala predsedniku i »Jugoslovanske šahovske zveze* dr. Zelimiru Ma-žuraniču prošnjo, da se mateh odgodi, ali pa da se obema prizna mojstrski naslov. Druge alterna-ti / zve®a po pravilih ne more izpolniti, zelo verjetno pa je, da bo prvi alternativi ugodila. i globokem blatu, da so ga s težavo spravili ven. j Letošnje poletje so šele popolnoma dogradili prvi del ceste. Napravili so kamnito podlago, katero so trije manjši valjarji zvaljali v trdo in gladko plast, tako da je zdaj vožnja po bistriški cesti prav prijetna. Dogradili pa so cesto samo do Mecesnovca, od tu dalje pa je le provizorično v strmih senpen-tinah speljana na prejšnjo vozno pot proti Kraljevemu hribu. Marsikateri avtomobilist živi zato v čisto napačni veri. da lahko brez vsakih težav pride z avtomobilom v Kamniško Bistrico. Temu pa ni tako. Dober in močan avtomobil zlahka vozi po strmih klancih, slabšemu vozilu pa preti nevarnost, da obtiči sredi klanca in mora nato za-densko nazaj na cesto po nov zalet. Gorje pa vozilu, če mu na strmini odpovedo zavore, kakor se jie dozdaj že pripetilo dvakrat, (frvi avtomobil je lani treščil v globoko strugo Bistrice in se popolnoma razbil. K sreči je bil v njem samo šofer, ki se je z drznim skokom rešil. Druga nesreča pa je bila pred kratkim na istem klancu. Drveči avtomobil, kateremu so na strmini odpovedale zavore, bi prav gotovo strmoglavil po bregu, ako bi so ne zaletel v skladovnico drv, kjer je obstal. K>r je cesta javna, ne morejo nikomur zabraniti vožnje po njej, vendar pa mora hiti vsak avtomobilist toliko previden, da s slabšim vozilom ne bo vozil dalje kot do Mecesnovca. Novi del ceste od Mecesnovca do Kopiš je projektiran po dosedanji turistovski pešpoti ki je, kakor znano skoro brez vzpetosti. Tako se bo tudi j nova cesta ognila vseh strmih klancev in bo v jesenu vožnja no nie i urav prijetna in brez nevarnosti. Radio Thcrma Laško zdravi revmatizem vseh vrst. išias, ženske bolezni, znižuje krvni tlak itd. Naravni vrelec, visoka radioaktivna thermalna voda 37,5°C Poseziiska doba od 1. septembra dalje. Pavšalna penzl|a za 10 dni Din 000 za 20 dni Din 1.100 -. V pavšalni penziji je upošteta hrana in stanovanje, dve zdravniški ordinaciji, dnevno po ena kopelj in vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča I Velika verska slovesnost v kranjski dekaniji * Kranj, 30. avgusta. Vsa obširna predoseljska župnija, poleg njw pa tudi vsa ostala kranjska dekani ja razen tržiš-kega kota se z veliko vnemo, brigo in skrbjo pripravlja na pomembno in izredno versko svečanost, ki se bo vršila v nedeljo, dne 3. septembra v Pred osi jih pri Kranju kot proslava 1900-letnioe Odrešenja. Ljubljanska proslava, ki se je vršila 30. julija, je sprožila po verni in katoliški oerkvi udani slovenski domovini celo vrsto dobro organiziranih in uspelih proslav 1900-beitnice Odrešenja. — Tako se bo za kranjsko dekanijo, ki obsega samo lepe in velike fare, proslava vršila v Predosljih, ki je od Kranja oddaljeno pičlo uro in predstavlja obenem neko središče kranjskega dekanata. Z ozirom na vse današnje priprave se lahko reče, da bo verska svečanost v Predosljih poseben dogodek. Prireditev v Predosljih bo s svojim obiskom počastil tudi knezoškof ljubljanski dr. Gregorij Rozman, ki bo vodil procesijo po sv. maši. Procesija bo krenila po polju proti Brdu in bo nudila posebno slikovit in pester prizor. — Slavnostni pridigar bo župnik trsteniSki g. dr. Janko Arnejc. Pričakuje ae tudi velik obisk s strani duhovščine. Ozemlje, za katero je proslava namenjena, štej« čez 30.000 prebivalstva in bo odziv s strani ljudstva gotovo zelo velik. — Pestrost prineditve liodo poživljale številne narodne noše. pevski zbori, Marijine družbe itd. Verske priprave se prično io v petek, Senzacijonatna aretacija na Bledu Bled, 30. avgusta. Veliko senzacijo med domačini m letovi&čarji je vzbudila aretacija nekega ugledncjiega gospoda Orožniki so ga danes odpravili v Ljubljano in izročili v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Zapleten je v neko alero, pri kateri gre za približno 80.000 Din. Aretiran je bil na ovadbo nekega denarnega zavoda. Pri njem so zaplenili okoli 5000 Din in večjo vsoto v tujih valutah. Zaradi poteka preiskave ni mogoče za enkrat obširneje poročati. Jelena ustrelil nad Dravogradom Dravograd, 29. avgusta. Pod 1522 m visokim Košenjakom, kamor turisti zelo radi hodijo, kraljuje v gozdarskem uradu tvrdke Himchler ie več let nadvse ljubezniva, simpatična in gostoljubna družina Zechner. Pri njih so dravograjski in drugi turisti preživeli že marsikatero lepo urico, našli eo vedno polno obloženo mizo. Gospod gozdar je imel te dni izvanredno lovsko srečo. Na vrhu Košenjaka je ustrelil 150 kg težkega jelena. Njegovi rogovi merijo 98 cm. Tc je prvi jelen, ki je bil ustreljen zadnjih 50 let v našem kraju. Lovskemu junaku prisrčno čestitamo! Brezje napredujejo Nekako pred 22 leti je bilo, ko je vozfl l>epo okrašeni voz prvikrat pošto na Brezje. Veselo »e je razlegal poštni rog po breKjanskem polju — poštni urad na Brezjah je bil otvorjen. I/okal v ta namen je dala na razpolago Gabrijelčičeva hiša, saj je bil rajni Anton Gabrijelčič tisti, ki si jc pridobil največ zaslug, da smo na Brezjah prav takrat dobili lastni poštni urad. Pomagala sta mu pri tein delu iudi že preminula !P. Marjan Sirca, takratni predstojnik frančiskanskiega samostana na Brezjah in pa vitez Josip Pogačnik, ki je uspešno inter veniral na merodajnih mestih. Od takrat pa sta potekla več kot dva decenijn. Brezje so se razvijale v tempu, hitrejšem kot kdaj prej, a kljub temu so bile od ostalega sveta tako-rekoč odrezane — manjkalo je telefona. Nadaljevati torej zaj)očieto Gabrijelčičevo delo. Pojavili so se po vojni nekajkrat glasovi, pa so utihnili kot bi sploh ne bili izgovorjeni. Nič s privatno iniciativo, niič z občino. In nastopilo je mlado, pred d vem i šele ustanovljeno Tujsko-prometno društvo s svojim programom, v katerem je bil zaznamovan tudi telefon. Z veliko agilnostjo — saj je o tem društvu znano, da malo »bobna« a veliko naredi _ je zbralo od poštne direkcije zahtevan prispevek 10 tisoč dinarjev ter sle obvezalo prevoziti material, izkopati jame ter postavtii drogove. Precejšnja naloga za komaj ustanovljeno društvo brez sredstev, toda izgotovljena tako, da je bila te dni telefonska proga izročena prometu. Prav tako se je poštni urad preselil v nove, po načrtih Poštne direkcijo adaptirane prostore v Finžgarjievi hiši. Seveda ni šlo brez nasprotstev. .Te pač še vedno tako, da se nekateri zavedo koristi kakih javnih del šele tedaj, kadar dokazno koristi tudi njim kot posameznikom, za skupnost jim pa ni mar, za napredok kraja pa še manj. A končno lahko javljamo, da je telefon na Brezjah otvorjen. Poslužujte se ga. Ob tej priliki liaj omenimo gledte radio-pre-nosov. Odslej namreč ne bo zamujena nobena prilika, da se ne bi ta ali ona veličastna verska manifestacija. koncert itd., prenašal v svet po radiu Na ta način se bo sloves naše največje božje poti se bolj razširil in utrdil. Jesenice Športno društvo »Gorenjec« jc v nedeljo priredilo skupaj z ljubljansko Ilirijo izredno posrettm tekme v kopališču g. Čuferja. Udeležba ie bila na prireditvi ogromna kljub temu, da je bilo šele v soboto objavljeno, da se sploh vrši. Pevsko društvo »Sava« slavi v nedeljo svoje 25 letnico obstoja. Pevsko društvo »Sava« je znano tudi širom Slovenije, saj je že parkrat nastopilo tudi v ljubljanskem radiu. Ob tej priliki bo blagoslovljena tudi druži v en a zastava. i - rr- Ljubljanske vesti t Konjska vprega v Ljubljanici Zadnja poročita: Ograje ni — vozovi padajo v Ljubljanico. Ljubljana, 30. avgusta. Ni še dolgo, ko ee je nekemu kmetu prekucnil v Ljubljanico iz Šentpetei^kega nasipa voz s kontni in davi okrog pol 9 se je na istem mestu — pred Petelinčevo trgovino — pripetila do pičice enaka nesreča. Niti po nesreči občinskega svetnika Zajca pred cukrarno, niti po prvi omenjeni nesreči in skoraj gotovo tudi sedaj po tej nesreči pa se mestna občina najbrže ne bo zganila, da bi napravila tam nadvse i*>lrebno zasilno ograjo. Mislimo, da bodo konji jn vozovi kar naprej padali v Ljubljanico in morda pride še kdaj do nov>e nesreče človeških življenj. To pa vse zato, ker ima mestna občina denarja in časa pač za druge, morda tudi nujno stvari, za to najbolj nujno zadevo ga pa nima. Tako so ljudje, zlasti pa kmeteki vozniki, pripuščeni sami sebi in svoji lastni pažnji. Najmanjša nepazljivost se tukaj občutno kaznuje. Kmetski ljudje, ki prihajajo v mesto, pa bi seveda radi kaj kupili in tako se pripeti da morajo sem-intja včasih pustiti konja z vozom brez nadzorstva. To sicer ni dovoljeno, vendar je umevno. Nedvom- Dr. Ivan Pintar od 2. do 6. IX. ne ordinira. no pa je, da bi do današnje nesreče ne prišlo, če bi na obrežju Ljubljanice stalo vsaj nekaj, kar bi sjionvinjalo na ograjo. Od posestnika Ivana Kosa iz IPodgorice 33 pri Dolu, se je njegova sestra, tudi posestnica, izposodila konja z vozom, da je pripeljala v Ljubljano nekaj krompirja in drugih podeželskih pridelkov na prodaj. Ko je kmetica krompir prodala, je na-sula konju sena, sama pa je skočila v bližnjo trgovino nekaj malega kupit. Konj je medtem pojedel seno, rad bi si pa privoščil še nekaj trave, ld raste tam ob obrežju. Pričel je ritensko riniti proti travi. Voz pa ga je s svojo težo ]>otegnil navzdol po bregu in v strugo in sicer tako, da je padel voz na konja. Konj 9e je takoj ubil, voz pa zelo razbil. Prišli so poklicni reševalci, ki so potegnili voz in mrtvega konja na suho. Konja je odpeljal nato konjač. Posestnik Kos trpi okoli 3000 Din škode. Bojimo se, da bomo morali T«o večkrat poročati o podobnih nesrečah vse do tedaj, dokler mestna občina ne bo uvidela potrebe po ograji na obrežjih Ljubljanice. ^"^□"nH^olSl:! Krati Boris v Parizu Sofija, 30. avg. k. Organ socijalistične stranke »Narod« objavlja danes članek bivšega ministra Pastuhova, v katerem pravi, da bo predsednik irancoske republike Lebrun jutri sprejel v avdi-jenci bolgarskega kralja in kraljico. Iz Pariza se bo bolgarski kraljevski par odpeljal v London, kjer ju bo sprejel tudi angleiki kralj. Kralj Boris bo imel zelo važne sestanke s političnimi osebnostmi. Pastuhov prihaja do zaključka, da se bodo v bolgarski zunanji politiki izvršile zelo važne spremembe in da se sedaj dela na tem, da se s pomočjo zapada omogoči sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo. Kongres hiflerjevcec v Niirnbergu Večina držav se ni odzvala povabilu Razpis gledališkega abonementa Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje za sezono 1933/3-1, ki se otvori v četrtek, dne 14. septembra t. 1., gledališki abonma. V iniormacijo p. n. občinstvu navaja v podrobnem: A. Repertoar temelji na delih domače književnosti in na delih znamenitejših predstavnikov slovanskih in drugih literatur. Drama uprizori iz domače literature sledeča dela: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Hlapci, Golia: Kulturna prireditev v Črni mlaki, Kreft: Kreatura, Vombergar: Zlato tele; dalje iz erbohrvatske literature: Nušič: Mister Dolar, Krleža: V agoniji, Feldman: Zajec. Češko književnost zastopata: Dyk: Don Quijote in W erner: Pravica do greha, poljsko pa Žeronnski: z delom: Ušla mi je prepelička. Iz ruske literature se uprizore: Dostojevski :Bratje Karamazovi in Andrejev: Gau-deamus. Nadaljni repertoar bo črpala Drama iz naslednjih del: A is hv los: Orestija, Shakespeare: Komedija zmešnjav in Kralj Lear, Moličre: Mizantrop, Claudel: Oznanenje, Gal«worthy: Beg ali Loyalites, Shaw: Sveta Ivana, Strindberg: Sonata strahov, Ortner: Čevljar Anton Hitt. Uprizorila se bodo tudi dela za mladino in po potrebi nekaj del lažjega značaja. V dramskem ansamblu v tej sezoni ni sprememb. Kot režiser-gost bo sodeloval dr. Branko Gavella. Opera bo črpala svoj repertoar v novi sezoni izmed naslednjih slovanskih del: Odak: Dorica pleše; Stojanovič: Blaženkina prisegaj Smetana: Libuša, Poljub in Dalibor; Janaček: Jenufa, Katja Kabanova; Morviuszko: Halka; Čajkovski: Pikova dama; Musorgeki: Hovanščina; ČeTepnin: 01—01; Slravinski: Petruška. Dalje bodo v repertoarju: Massenet: Cherubin; Offenbach: Hoffmannove pripovedke (v novem prevodu); Rossini: Viljem Teli; Verdi: Traviata (v novem prevodu); Zandonai: Francesca da Rimini; Mozart: Figarova svatba. Ponovila se bodo nekatera najuspelejša dela poslednjih sezon (Knez Igor, Luiza, Samson in Da-lila, Andrč Chčnier, Tosca, Parsifal). Opereta bo izvajala: izvirno revijo Bravničar-Peen: Stoji, stoji Ljubljanca; dalje Abraham: Havajska roža; J. in J. Strauss: Danes bomo tiči; Lehar: Frasquita. Tudi v opereti se bodo ponovila nekatera najuspelejša dela (Poljska kri, Pri belem konjičku). V ansamblu ni sprememb. Kot stalna gosta bosta nastopali pevki gospa Zinka Kunčeva in ■ gdč. Milena Verbičeva. B. Cene abonmaja Razpisani so Štirje abonmaji: dva stalna (sreda In četrtek), ki bosta imela predstave le na ta dva dneva, in sicer eden stalno ob sredah, drugi pa stalno ob četrtkih. Poleg tega še A in B. Abonma velja za 38 predstav: 20 dramskih ter 18 opernih in operetnih. Abonmaji se sprejemajo od 4. sept. dalje v veži dramskega gledališča od 10 do 12 in od 15 do 17. Lanski abonenti reda Sreda in reda A in B imajo rezervirana lanska mesta do vštevši srede, dne 6. sep. Lanske abonente reda C in D prosimo, da se javijo v četrtek 7. sept. radi izbere sedežev v stalnih abonmajih ali v A in B. Novi abonenti za stalni red Četrtek se sprejemajo že od ponedeljka 4. sept. dalje, na vsa druga mesta pa od sobote 9, do srede 13. sept. Cene stalnemu abonmanu Sreda in Čertek so za 10% višje. V ceni je vračunana tudi že taksa za penzijski fond. Abonma se plača v desetih mesečnih obrokih in ne v osmih, kakor prejšnja leta. Prvi obrok meseca septembra pri vpisu. K obilnemu podpisu abonmana vabi z odličnim spoštovanjem uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Mednaroden pustolovec v Ljubljani Ljubljana, 30. avgusta. Jetnišnica ljubljanskega okrožnega sodišča je danes dopoldne sprejela pod streho dokaj nenavadnega gosta, ki pa je drugače že star znanec paznikov, Mož je že prileten, elegantno napravljen in sivolas. Iz Sarajeva je eskorla pripeljala v Ljubljano mednarodnega pustolovca Milana Bugarskega, ki je že pred vojno vzbujal veliko zanimanje kriminalistov. Bugarski je rojen Banačan. Pred vojno je prišel na Dunaj, da bi študiral pravo. Je zelo nadarjen možakar in govori več svetovnih jezikov. Študije pa je obesil na kol in se spustil v razne velike pustolovščine. Nastopal je kot doktor, pozneje n se je celo izdajal za avstrijskega nadvojvodo Salvatorja. Opeharil je razne osebe za veli- kanske vsote. Po vojni se je naenkrat pojavil v Sloveniji, kjer je v nekaj letih izvršil več sleparij. Izdajal se je prav tako za doktorja in celo za načelnika notranjega ministrstva. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem je bil zaradi raznih goljufij ob-s jen na dve leti težke ječe. Kazen je prestal, nato pa izginil iz Slovenije. Pojavljal se je po raznih krajih naše države na jugu, zlasti po Bosni. V Sarajevu je izvršil nebroj sleparij in je zato bil obsojen na večmesečno robijo. Včeraj dopoldne pa so ga pripeljali v Ljubljano da odsedi 15 dnevno kazen. 0 Uršulinske šole. Vpisovanje na uršulinski realni gimnazij v Ljubljani bo 1. in 2. septembra od 8 do 12. Učenkam, ki bodo stanovale v zavodu, ni treba posebe priti k vpisovanju. Zadošča, da so sc javile kot goienke. V zavod se sprejemajo v oskrbo tudi učenke, ki posečajo državne meščanske, srednje in višje šole. Otvoritvena služba božja za učiteljišče, vadnico in realno gimnazijo bo dne 10. septembra ob 8 v samostanski cerkvi, pouk se bo pričel 11. septembra. — Uršulinska meščanska šola v Ljubljani ima vpisovanje 1. in 2. septembra. Otvoritvena služba božja bo v nedeljo 10. septembra ob 8. V ponedeljek 11. septembra ob 8 se prične redni pouk. Dr. Jože Jakša zopet redno o rdi ni rn O Naknadno vpisovanje učencev na II. deiki osnovni in viSji narodni ioli v Ljubljani »Graben« (Cojzova cesta 5) bo v petek 1. septembra od 8 do 12. Starši, ki svojih otrok še niso vpisali, naj jih ta dan zanesljivo vpišejo, zakaj v ponedeljek 4. septembra se začne redni pouk. Sv. maša bo v soboto 2. septembra ob 8 v Trnovem. Starše opozarjamo F osebno še na to, da ima šola na Grabnu letos L, L in III. razred višje narodne šole. Ker po drugih ljubljanskih šolah ni II. in III. razreda višje narodne šole, naj vpišejo na Grabnu vse one učence, ki so dovršili I. razred višje narodne šole (prej 5. razred). Višja narodna šola je namenjena za one učence, ki ne gredo na meščansko, oziroma srednjo šolo, temveč so namenjeni, da se gredo učit obrta, trgovine itd. Ves pouk jc usmerjen tako, da bodo gg. obrtniki z učencem, ki bo dovršil vse štiri razrede višje narodne šole, gotovo prav zadovoljni in bo učencem obrtno nadaljevalna šola samo v veselje in jim bo tem lažje odprla pot k še večji nadaljni izobrazbi. © Vpisovanje na dri. konservatorij v Ljubljani se prične jutri v petek, dne 1. septembra. Vpisuje se vsako dopoldne od 9 do 12, do 7. sept. v sobi št. 18, v poslopju Glasbene Matice v Gosposki ulici. Vse podrobnosti v veži zavoda. 0 Šola Glasbene Matice ljubljanske vpisuje v petek, soboto in prihodnji ponedeljek, dne 7. sept. Podrobnosti v veži poslopja Glasbene Matice. O Nogometna tekma med tramvajskimi uslužbenci in poštarji. Zgledu časniknrjev in častnikov ter mitničarjev in stražnikov bodo sledili tudi poštni nastavljenci in tramvajski uslužbenci, ki bodo dne 10. septembra igrali nogometno tekmo v korist trboveljske mladine. Občinstvo na to tekmo, ki bo vseskozi resna in bo nudila tudi športni užitek, že sedaj opozarjamo. 0 Drevesa pri Florijanski cerkvi. Priznali je treba, da je bila florjanska cerkev in njena okolica prav krasno preurejena. Zasajen je bil tudi majhen park dreves, ki se cerkvi in okolici prav lepo podajo. Ljudje pa zadnje čase opazujejo, da se ta drevesa počasi suše, ker jih nihče ne zaliva in se je bati, da se bodo tudi res posušila. Drevesa namreč še niso povsem zakoreninjena v zemljo. Okolica florjanske cerkve bi precej izgubila na lepoti, in zato bi bilo umestno, če bi mestna vrtnarija pošiljala vsak dan kakšnega delavca, ki bi do prihodnjega deževja ta drevesa zalival. Prihodnje leto potem dreves ne bi bilo več treba zalivati, ker bi se že zarasla v zemljo. 0 Na Rimski cesti je sedaj ra.zkopan hodnik. Mestna elektrarna tam namreč izmenjuje oziroma na novo polaga kabel za električno napeljavo. © Zavod sv. Marte, Streliška ulica 5 priporoča dobre kuharice, sobarice, natakarice in služ-I ldnje za vsa dela. 0 Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli, Dunajska c. 6 in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. O V novootvorjeni menzi sprejmem šc nekaj gostov. Hrana domača, prvovrstna. Naslov v upravi. 0 Bluze, razno damsko perilo, torbice, rokavice, najnovejše mode, dobite le pri tvrdki Miloš Karničnik, Stari trg. — Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna »Franz-Josef« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Moste pri Ljubljani Drevi ob pol osmih bo v kapelici Salezijanske-ga mladinskega doma pridiga za može in fante, nato litanije in blagoslov. Cerkveni vestnih Članico stolnih kongrcgacij Kraljice presvetega rožnega venca in Brezmadežne imajo v petek, dne 1. septembra ob 1 zjutraj v Alojzije viški kapeli skupno sv. mašo in sv. obhajilo, v soboto, dn« 2. septembra pa prično z rednimi shodi. Voditelj. Poizvedovani* Najdena je bila v vlaku moška črna suknja. Dobiti jo je v Siobenjah 40-42. Niirnberg, 30. avg. k. Nocoj je bil slovesno otvorjen kongres nemške nacijonalno socijalistične stranke, Zvonili so zvonovi v vseh cerkvah. Opoldne so na zvoniku niirnberške katedrale izobesili velike hitlerjevske zastave. Tekom dneva so dospele v Niirnberg vodilne osebnosti narodnosoci-jalne stranke. Zvečer je slovesen sprejem na čast Hitlerju. Današnji »Angriff« objavlja članek, v katerem pravi, da bo kongres v Niirnbergu podal svetu dokaze, da obstoja en voditelj, ena stranka, ena ) edinstvena volja naroda, ena zedinjena država. London, 30. avg. k. Kakor se govori, je večji ! del držav, katere je Hitler povabil, da pošljejo ; svoje zastopnike na veliki kongres nacijonalno so-I cijalistične stranke v Niirnberg, sporočil Hitlerju, da na žalost ne morejo udeležiti kongresa. Te države so: Francija, Anglija, USA, Rusija, Japonska, Poljska, Češkoslovaška, Jugoslavija, Belgija in Nizozemska. Veliko senzacijo je povzročila vest, da Je tudi Vatikan odklonil povabilo. Namesto krščanskega križa • kljukasti Wiirzburg, 30. avg. k. V mestu Meinbcrgheimu na Bavarskem so o priliki popravila zvonikov evan-I geljske cerkev postavili na vrh zvonika kljukasti I križ. To je prvi slučaj, da se je cerkveni križ za-I menjal z nemškim državnim simbolom. Boj brez pardona Dunaj, 30. avg. k. Po izjavi dr. Steidleja, iefa javne varnosti na Štajerskem, se bo te dni ustanovilo koncentracijsko taborišče za avstrijske na-cijonalne socialiste. Dunaf, 30. avg. k. Generalna poštna direkcija I je odredila v nekaterih podeželskih mestih, poseb-i no v Linzu in Salzburgu preiskavo proti večjemu ' številu poštnih uradnikov, o katerih je ugotovljeno, da pripadajo narodnosocijalistični stranki, da so prisluškovali telefonskim razgovorom in odpirali pisma v korist Nemčije. V Linzu sta že suspendirana dva uradnika, tudi v Salzburgu je bilo odrejenih več suspenzij. V vsa večja mesta so razposlani višji uradniki, da izvršijo stroge preiskave in odredijo potrebno, da se v bodoče ne bodo več prisluškovali telefonski pogovori in da bodo na taka mesta odrejeni samo absolutno zanesljivi uradniki. Mariborske vesti: Človeška bivališča? Slučajno se je odkril zopet kričeč primer, ki opozarja na veliko stanovanjsko inizerijo našega delavstva. Cela vrsta mladih ljudi, zaposlenih v raznih mariborskih industrijskih podjetjih, je prihajala zadnje čase po zdravniško pomoč. Vsi zviti od revmatizma in prehlada. Zdravnik se je zani-I mal za njihove stanovanjske razmere ter doznal, | da so naravnost obupne. Delavci niso bili stalno l zaposleni, le od časa do časa je ujel kateri kako I službo. Zaslužili so malenkost, ravno za življenje, ' in še to so delili s tovariši brez posla. Poštenega prenočišča si niso mogli privoščiti, pa so stanovali tam nekje v magdalenskein predmestju v nekem starem magacinu. Ležišča so si uredili kar na be- tonskih tleh, polnih vlage in mokrote, ki je pronicala v notranjost. Skraja jih je prenočevalo samo par, potem pa se je med delavstvom razvedelo za priliko cpnega prenočevanja ter se je klet nagloma napolnila. Klet so potem spremenili v stanovanja, tako da se je razdelila notranjost z deskami v nekakšne pograde, ki so so oddajale v najem. Posledice niso izostale. Več delavcev Je že v bolnišnici, mnogim pa bodo ostali trajni sledovi oslabelega in zapravljenega zdravja. Primer, ki zopet živo dokazuje nujno potrebno, da se zgradi v Mariboru delavski azil, ki bo vsaj v najbolj kričečih primerih prinesel nekoliko odpomoči. □ Bog daj srečo! V mariborskih župnijah 60 se zadnje dni poročili: Ivan Borstner, zasebni uradnik, in Valerija Senekovič, zasebnica; Tomaž Aglič, progovni nadzornik v pok., in Jožefa Lor-ber, zasebnica; Anton Vrtovec, policijski podurad-nik in Julijana Kleine, šivilja; Avguštin Pristov-nik, tkalski podiuojster in Leopoldina Cernejšek, tkalka; Eduard Peklar, retušnr, in Marija Belej, posestniška hčerka; Jožef Crgulj, zidarski pomočnik, in Daniela Kaiser, šivilja; Anton Lešnik, mizar, in Justina Cvilak, kontoristinja; Ivan Macarol, tovarniški delavec, in Marija Fluher, prodajalka; Ivan Cič, strojni ključavničar, in Frančiška Beranič, hčerka hišnega posestnika; Simon Strmšek, kovaški pomočnik, in Roza Goljat, posestnikova hčerka. Novoporočencem obilo sreče! □ Prisrčno slavje zlate poroke sta obhajala zlatoporočenca Franc in Alojzija Nipič. V magda-lenski cerkvi je imel najprej sv. mašo s prisrčnim nagovorom kaplan dr. Josip Meško. Med sv. mašo so svojemu tovarišu-zlatoporočencu svetili magda-lenski svečarji in cerkveni pevci ter tako povzdignili prisrčno slovesnost. Slavljencema obilo zdravja, moči in zadovoljstva! □ Proračun se sestavlja. Na mestnem magistratu imajo polne roke dela s sestavljanjem občinskega proračuna za leto 1934. Vsi uradi so svoje predloge že zaključili in predložili mestnemu knjigovodstvu. □ Šahisti na plani Kulturno društvo »Triglav« prireja z začetkom nove sezone več šahovskih tečajev, in sicer za gospode in dame. Tečaji se bodo vršili za začetnike in tudi za že izkušene igralce. Sestanek vseh prijavljencev, kakor tudi starih članov, se vrši v torek 5. sept. ob 20 v Češki sobi Narodnega doma (vhod iz Kopališke ulice). Prijave se sprejemajo pri g. Bogdanu Pu-šenjaku, Maribor, Miklošičeva ulica 2/1, kjer se dobe tudi vsa pojasnila. □ SK Maraton, lahkoatletski odsek. Radi zapore Rapidovega igrišča, se vrši lahkoatletski dvoboj SK Maraton : Železničar, v soboto ob 16 na igrišču Maratona in Maribora, v nedeljo ob 9 na Mariborskem otoku. V soboto morajo biti najpozneje ob tri četrt na 16 na Livadi sledeči atleti: Kleut, Smerdel, Rudi, Zdravko, Verstovšek, Vidic; rezerve: Dujec in Luči. V nedeljo ob pol 9 pa morajo biti na otoku: Grmovšek, Štrucl, Vidic, Lešanc, Uratnik, Zdravko, Kleut, Macun, Greif; rezerve: Jurinec, Žunec. □ Iz železniških delavnic. »Prihodnji teden bo bore malo zaslužka. Kako naj si pomagamo, ako tri dni v tednu ne delamo? In prihodnji teden bo tako. V sredo bomo počivali, v petek in soboto. Radi petka nam ni. Praznik je. V soboto bomo počivali, ker se baje »ne izplača« delati, ker sledi itak nedelja. Nam pa je do dela in zaslužka radi naših žena in otrok, ki jih imamo preživljati, Naj bi vsaj samo dva dni praznovali, ako že mora tako biti. Dovolj je to. Čemu še v soboto?« — Delavci. □ Iz vrst mariborskih športnikov. Znani odlični kolesarski dirkač Bruno Faninger od SSK Maratona je odpotoval v svrho nadaljevanja svojih študijev v češkoslovaško republiko, kjer bo star-«il za maratonske barve. □ Goban-orjak. Od Sv, Barbare v Slov. gor. je prinesla kmetica Roza na trg izredno velik in popolnoma zdrav eksemplar užitnega gobana, ki tehta 900 gramov. □ Glasbena šola »Mladinski dom«. Cvetlična | Ulica 28, opozarja, da se vrši vpisovanje od 1. sep-j tembra naprej dnevno od 10—12 ln od 15—17. i Omembe vreden bo zlasti pouk violine, ki ga bo nudil znani violinist Poljanec Taras, absolvent ' praškega konservatorija. □ Iz organizacij? mestnih uslužbencev. Mariborske mestne uslužbence bo zastopal na kongresu magistralnih uslužbencev Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. in 8. septembra vodja mestnega socialno političnega urada A. Brandner. □ »Sverc« brci prestanka. V hladilniku, kjer je prostor za led, je bistro oko obmejnih organov pri Št. Ilju iztaknilo 60 kg saharina in vžigalnikov. Globa bo precej huda ... □ Dirke bodo. Poštela priredi v nedeljo, dne 3. sept. t. 1. ob 15 klubske dirke s startom pri Mautnerjevi gostilni v Zgornjem Radvanju in z dirko do Polskave. □ V znamenju kumare in hrušk je bil včerajšnji mali trg, ki je bil z drugimi pridelki bolj slabo založen. Šest vozov kumare so pripeljali kmetje, in 12 vozov hruk, jabolk in sliv. Cene sadju »o bile: jabolke in hruške 2—5, češplje 5—6, slive 4, grozdje 8—12 Din za kg. Ptul Smrt v mlaki. Na tragičen način je našla smrt 4-Ietna Frančiška Budja, rejenka pri posestniku Martinu in Amaliji Bezjak v Sakušaku, fara Sv. Lovrenc v Slov. gor. Omenjena zakonca sta mlatila na skednju, mala Francička pa se je igrala za skednjem. Ko sta opazila, da otroka ni nikjer, sta ga šla iskat. S strahoto sta opazila, da plava v bližini se nahajajoči jami otrokova kapica. Takoj jima je bilo jasno, da je otrok padel v poldrugi meter globoko jamo in utonil. Trupelee so potegnili z grabljami iz jame. Poskusili so sicer z umetnim dihanjem spraviti otroka k življenju, pa je bilo že prepozno, kajti otrok je bil že mrtev. Smrtna kosa. Umrl je Matevž Krajnc, zasebnik iz Ptuja, v 74. letu starosti. Pokojni je bil poprej posestnik v Krčevini. Naj v miru počival Žalujočim naše globoko sožalje! Stožice pri Ljubljani Pri nas danes gotovo nobeno drugo društvo ne uživa toliko vsesplošnih simpatij in ugleda, kakor ga uživa naše prostovoljno gasilno društvo. V njem so združeni naši najboljši možje in fantje, pripravljeni žrtvovali se vsak čas v smislu največje socialne zapovedi človeštva in nesebične ljubezni do bližnjega. Kakor vsako leto, tako je imelo naše gasilno društvo tudi letos koncem pomladi namen prirediti svojo redno letno društveno prireditev, katera pa je bila odpovedana ne po društveni, oziroma lastni krivdi. Zato pa se bo vršila v nedeljo 3. septembra popoldne na vrtu tovariša K. Sitarja v Stožicali 28 društvena zabava, h kateri vabimo vse prijatelje — domače kakor iz soseščine — da v obilnem številu pridejo k nam v prijazne Stožice. Na svidcnjel Radeče pri Zid. mostu Pevski koncert. Cerkveni pevski zbor priredi pod vodstvom P. Ulage v nedeljo, 3. septembra ob 4 popoldne v Narodnem domu in ob 8 zvečer v hotelu Jadran, pevski koncert. Na sporedu je 16 slovenskih, hrvaških in ruskih narodnih in umetnih pesmi, kalei>o pojejo moški, mešani in mladinski zbor ter orkestralne točke, ki jih izvaja godalni kvartet. Vse točke sporeda so dobro naštudirane in jih bodo sicer mladi zbori kar najboljše Izvajali. Ker je namenjen čisti dobiček mostnim brezposelnim, je dolžnost vsakega meščana, da se koncerta udeležil Pesem vas vabi bednim v pomoč. Vsi n:c«lni brezposelni naj se zglnse prve dni po koncertu med uradnimi urami v župnem uradu, kjer se jim bo razdelila podpora. Smrtna nesreča na Hrušici Jesenice, 29. avgusta. H ruši m je zadnje čase postala pozorišče nezgod, samomorov in umorov. V nedeljo se je na nevarnem klancu na Hrušci s kolegom ponesrečil mladenič Slivnik, tako, da so ga morali .»'zavestnega odpeljati v bolnišnico. V ponedeljek zvečer pa se je skoraj ravno tam pripetila nezgoda, ki je imela za posledico, da je mlado, nadebudno dekle odšlo pred večnega Sodnika. Ivanka Dovžan, hči železničarja, stara komaj 22 leit, je bila v nedeljo na akademiji na Javorniku, kjer je ostala tudi pri prosti zabavi. Vsled tega je bila v ponedeljek malo zaspana in je popoldne legla, da se prespi. Njen bratranec iz Javornika pa je prišel nekoliko pred šesto na Ilrušco z mo- tornim kolesom ler jo povabil, da se z njim popelje malo ven, češ. da ji bo sveži zrak koristil. Ivanka se je njegovemu vabilu dolgo upirala, končno pa je vendar privolila, se opravila ter sedla zadaj ua motor no kolo. Peljala pa se nista daleč, že na koncu Ilrušoc, tam, kjer cesta zavije na mostiček, je nenadoma motor odpovedal, v tistem hipu pa se je s polno močjo zopet pognal tako, da je zadaj sedeča Ivanka Dovžan izgubila ravnotežje ter padla vznak. To je bilo ob šestih popoldne. Ob osmih je uboga Ivanka, kljub takojšnji zdravniški pomoči, težki poškodbi podlegla. Prebito ima lobanjo in zlomljen tilnik. Tudi njen bratranec se je pri padcu precej poškodoval, vendar ne nevarno. Vsa Hrušca sočustvuje s prizadeto Dovžano družino. Avtomobilist m kolesar Ptuj, 30. avgusta. Danes popoldne ob 17 se je pripetila na cesti med Ptujem in Vurbergom huda nesreča, ki bo najbrže zahtevala človeško žrtev. Na kolesu se je peljal iz Ptuja proti Vurbergu 21-letni Vinko Rožmarin, blagajnik ptujske mestne občine. Na ovinku mu je pridrvel nasproti osebni avto, last posestnika Vesenjaka iz Ptuja. Ko je Rožmarin opazil avto, je hotel v zadnjem trenotku zaviti vstran, kar pa je bilo zanj usodepolno. Avto ga je zagrabil in podrl na tla. Rožmarin je pri padcu dobil hude notranje poškodbe, kakor tudi težke poškodbe na glavi. Reševalni avto ga je prepeljal v ptujsko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Nadaljna preiskava bo dognala, kdo je zakrivil to nesrečo. Ljubljana prekosila Maribor Ljubljana, 30. avg. Zadnjič se je zgodilo, da so se Ljubljančani prezgodaj smejali. Vrl Ljubljančan je potolkel rekord mariborske gospodične. Pa je še isti dan mariborski fant ]K>lolkt'l rekord ljubljanskega fanta — v drobnopi.su. Danes so pa Ljubljančani zares odnesli rekord. G. Lauter Kari, lastnik kozmetičnega laboratorija v Ljubljani, je v svo.iean prostem času za zabavo potolkel oba mariborska in ljubljanski rekord. Na navadno dopisnico je napisal brez naočnikov ali povečalnega stekla 19 350 črk ali »660 besed. Napisal pa je tako lepo in razločno, da se da vse lepo prebrati. Iz tega je jas*uo, da je mariborski rekord pote Ičen za 3000 črk, kar naj si Mariborci vzamejo k srcu! Huda poškodba Novo mesto, 29. avgusta. Snoči so (pripeljali v bolniišnico usmiljenih bratov v Kandijo delavca Lavrinca Jožeta, ki je doma iz Vač pri Litiji. Ril je brez dela. Napotil se je proti Trebnjemu. V Starem trgu je dobil delo pri posestniku Gognavcu. S kolarjem sta izdelovala razne mizarske izdelke. Ko sta opravila delo, sta. po stari navadi, »pila likofc. Vino je pričelo delovati in prišlo je do prerekanja. Mizar iie moral božati pred Lavrincem. Ko je tretji to videl, je vzel kol in šel nad Lavrinca ter mu prizadejal hudo poškodbo na glavi in mu polomil nekaj reber. Zadeva je izročena državnemu pravdništvu v Novem mestu. Avto povozil žensko Novo mesto, 29. avgusta. Jernejev semenj v Novem mestu je vedno zelo j obiskan. Tudi današnji semenj jo imel veliko obi- I ska od blizu in daleč. Kupčija je bila srednje do- ; bra; oena živini slaba. Zal. da je prišlo do nesreče. V Bršljinu je avto povozil n,eko žensko i/. Toplic. Precej poškodovano in nezavestno so pripeljali v bolnišnico, kjer jo je vikar takoj previdel, zdravnik pa ugotovil nevarne poškodbe. H. Wendel: O V. z v. Levstikovega zbranega dela Pod naslovom »Levstik kot kritik« je priobčila »Prager Presse« z dne 16. avgusta t. 1, oceno o nedavno izišlem V. zvezku monumentalne izdaje Fr. Levstikovega Zbranega dela v redakciji dr. Antona Slodnjaka in založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Oceno je napisal znameniti poznavalec jugoslovanske kulture dr. Hermann Wen-del; v slovenskem prevodu se glasi takole: »Od »Zbranega dela«, vsevkupnih spisov Frana Levstika, s katerih sijajno opremo je počastila založba, Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, prav tako sebe kakor velikega slovenskega duhovnega delavca, je izšel peti zvezek, ki obsega kritične spise do 1. 1869. Le-ti osvetljujejo polje, na katerem je la možata, drzna in odločna glava najsijaj-neje spolnila svoje poslanstvo, zakaj — kakor poudarja dr. Anton Slodnjak v svojem uspelem uvodu — na eni strani je bil Levstik rojeni kritik in učitelj, na drugi pa je bilo slovensko slovstvo tisti čas, če izvzamemo edino blestečo zvezdo Prešerna, neverjetno zanemarjeno. Eno izmed del, ki so zbrana v tej knjigi, je mogel začeti Levstik z žalostno ugotovitvijo, da kdor slovenski piše, skoraj vsak niza slovenske besede, a nemški misli; puhel bombastik, kakršen je bil Vesel-Koseski, ki je bil bolj schillerjevski od Schillerja samega, mesto da bi korenini! v materinskih tleh slovenskega ljudstva in da bi se pomujal za pravi slovenski jezik, je veljal za prvaka med pesniki svoje dobe; in napihnjen nemški glumač, ki je dal nekemu šo-larčku prevesti v slovenščino — zelo pomanjkljivo — neko dramsko brozgo iz slovenske preteklosti, se je smel s tem potegovati za slovensko slovstveno nagrado. Očiščenje tega avgijevega hleva je vzel Levstik nase, izšolan ob velikem Srbu Vuku Stefanoviču Karadžiču, kateri mu je bil vzornik zlasti v jezikovni kritiki, šc bolj pa ob velikem Nemcu Gottholdu Ephraimu Lessingu, s čigar tnp-kim racionalizmom in realizmom se ie docela skladal. Zakaj tudi Levstik je terjal, da imeij pesnik mesto očesa, ki v milem brezumju plava, »bister um«, in se je trudil, da bi prišel na čisto glede vprašanja, kaj hoče, kaj more in kaj mora pesništvo. Našel je zaključek, da bodi slovensko pesništvo ogledalo nepotvorjenega življenja slovenskega ljudstva, to se pravi, kmetske množice. Urednikove stvarne opombe bistveno lajšajo zasledovanje posameznih stopenj notranjega proccsa lastne razbi-stritve ob različnih Levstikovih spisih. Eno samo vprašanje, dr. Slodnjak: ali jc Freiligrath, Marxov in Engelsov prijatelj, domači pesnik »Neue Rheini-.,chc Zeitung«, Tirtej rdečega prapora, zares samft j>evec nemške meščanske demokracije'?« Solnce in NI VE A CREME * OLJE 604 Uživajte svoj prosti čas na zraku in solncu, kadar le utegnete, toda vzemite vedno seboj NIVEA I Naglo boste zagoreli in nevarnost solnčarice je domala odstranjena. Toda nikdar se na solnfite z mokrim telesom, temveč ga vedno prej natrite. Nivea krema učinkuje v vročini prijetno ohlajajoče, v hladnih dneb vas pa obvaruje Nivea- olje pred premočnim ohlajenjeui. Nivea se ne da nadomestiti, niti ponarediti, ker vsebuje KUCERiT, kot nobeno drugo sredstvo za negovanje kože. Nivea je poceni: krema Din 3"50, 6'—, 12'—, 25"—. Koledar Četrtek, 31. avgusta: Rajmund (Rajko), spozna-valec. Ta mesec se je dan skrčil od 14 ur in 42 minut za 1 uro 29 minut in je danes dolg 13 ur in 17 minut. Novi grobovi ■+■ Ga. Meta Bežek. V Ljubljani, Trdinova ulica 2, je umrla gospa Meta Bežek, "žena g. dvornega svetnika Božidara Bežka. Pogreb bo 31. avgusta ob pol 3 popoldne. Naj ji sveti viečna luč! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! — Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josei« grenčice doseže odvajanje brez večjega napora. Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Josei« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polstran-sko ohromelih bolnikih. Osebne vesti == Obolel je včeraj banski svetnik g. Narte V e 1 i k o n j a , slovenski pisatelj, Prepeljali so ga v bolnišnico. Upamo in od srca želimo, da bi ljubi Bog plemenitemu možu skoro vrnil dragoceno zdravje in ga ohranil ljubljeni družini. — Poročila sta se v Ribnici na Pohorju inž. Vinko Vrhnjak iz Pameč, znan javni delavec v slovenjegraškem okraju, z gdč. Manico Feren-č a k o v o , učiteljico iz Pameč. Poročne obrede je opravil ženinov stric, župnik Alojzij Vrhnjak. Priči sta bila okrajni podnačelnik Leopold Eiletz iz Maribora in Milan Tominec, sodnik iz Slovenj-(Jradca. Novoporočencema daj Bog obilo sreče in blagoslova. STAREJŠIM OSEBAM ZAGRENJUJEJO STARE DNI REVMATIČNE BOLEČINE. Vsem, ki trpite na revmatizmu, protinu, zba-danju, išiasu, zobobolu, glavobolu, se priporoča masaža. Za masažo je »ALGA«. Masaža z »ALGO« Vas krepi in osvežuje. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.— Ostale vesti — Oglase za prvo številko v bližnjem ve-lesejmskem tednu je najbolje oddati že v prvih dneh tekočega tedna. Pravočasno došlim oglasnim naročilom se lahko posveti več paž-nje pri izvršitvi in se oglasom lažje zagotovi namestitev na zaželjenem prostoru. Vabimo tedaj cenjene inserente, naj v lastnem interesu pohlte z oglasnim naročilom. Z nasveti in pro- | računi je vsekdar na razpolago »Slovencev« i oglasni oddelek. — Slovenska Matica objavlja, da lahko prej- j mejo člani letošnje knjige v društveni pisarni, j Kongresni trg 7, vsak delavnik v uradnih urah I ves mesec september. V oktobru se dostavljajo na j dom po raznašalki proti dostavnini 2 Din. Informacije zaradi vezave, menjave nevezanih za ve- ! zane itd. se dobe v Matični pisarni. i — Omejitev števila inozemskih visokošolcev v j Avstriji. Zvezno ministrstvo za poyk na Dunaju je ■ podaljšalo prvotno za 1. september določeni rok za ' prijavo inozemcev na avstrijskih visokih šolan do ' 15. septembra. — Polovična vožnja za kongres mladih Intelektualcev. Gospod minister prometa je s svojim odlokom M. S. br. 17.983 od 17. avg. 1933 odobri! znižano vožnjo za polovično ceno na državnih že- i leznicah vsem udeležencem kongresa Zveze mla- j dih intelektualcev, ki se bo vršil v nedeljo 3. sep- : tembra v Ljubljani. Udeleženci naj kupijo na od- i hodni postaji celo karto, katera bo veljavna tudi za brezplačni povratek s potrdilom predsedništva i kongresa, da so bili resnično navzoči. Ta ugodnost , polovične vožnje velja od 2. do 4. septembra t. 1. in to po vseh vlakih in vseh razredih, razen eks-presnih vlakov in 4. razreda. — Abiturientkam ljubljanskih učiteljišč. Čitale ste v časopisju klic po organizaciji naših vrst v Zvezi mladih intelektualcev, V nedeljo se vrši v Ljubljani kongres iste. Udeležite se ga čim številnejše, kajti po referatih se bomo pomenile same med seboj o naših zahtevah. Vsako oklevanje in vsak predsodek naj odpade ker le zavlačuje in ovira prepotrebno organizacijsko delo, ki nam bo le v močni stanovski zavesti in disciplini prineslo rešitve iz našega težkega položaja. Prijavite se na naslov: Pripravljalni odbor I. kongresa Zveze mladih intelektualcev, Pražakova ul. 8-II, Ljubljana. — Krožek ljublj. učit. abiturientk Zveze mladih intelektualcev. — Blagoslovitev Študentovske kože pod Stolom. V nedeljo, dne 3. septembra bo blagoslovljena Študentovska koča na zalbreški planini pod Stolom. Ob 10 dopoldne bo najprej blagoslov, nato cerkveni govor in sveta maša. Popoldne bodo še zapeli lavretanske litanije in nabožne pesmi. — Kočo so pripravljali vse poletje na ta slavnostni dan. Izravnali so zemljo pred kočo, naredili lepo pročelje koče v narodnem slogu, zdaj pa so pripravili tudi krasen oltar na prostem pod košato smreko. Vsa goreniska dolina se zanima za to blagoslovitev in se odpravlja za nedeljo tja gori. Na planini bo preskrbljeno za jed in pijačo, tako da se bo vsakdo dobro počutil v Stolovem kraljestvu. Vabimo gorenjske domačine, dijake in turiste, da pridejo v nedeljo k nam gori. Skrbeli bomo, da jim ne bo žal. — Prireditelij. — Vpisovanje na I. in II. državni realni gimnaziji v Ljubljani. Ker se s prihodnjim šolskim letom zopet otvori III. realna gimnazija, se bo vpisovanje vršilo iste dni, kakor je bilo objavljeno, za oba zavoda iočeno po razporedih, ki visita na deski v avli šolskega poslopja v Vegovi ulici. Vsak učenec se more po prosti izbiri vpisati na I. ali III. realno gimnazijo. Vpisovanje bo za oba zavoda samo v šolskem poslopju I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici. — Ravnateljstvo. — Izletnikom Jadranske straže v Split. Ker jc v interesu stvari, da nas pride na proslavo čimveč, in to skupno iz Dravske banovine sta sklenila Oblastna odbora Ljubljana in Maribor, da se izletniki združijo na Zidanem mostu. Udeleženci iz Maribora se odpeljejo 4. septembra ob 17.47 z osebnim vlakom ter se priključijo v Zidanem mostu ljubljanskemu brzovlaku. Prosimo vse izletnike, naj prijavijo do 1. septembra v naši pisarni svoj pristanek, da moremo oskrbeti ev. poseben voz. — Nesreča otroka s puško. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 5 letnega delavčevega sina Gvidona Nanuta iz Češnic pri Moravčah. Mali Gvi-don jc včeraj dopoldne našel nekje lovsko puško in sc tako dolgo igral ž njo, da mu je padla na tla ter se sprožila. Strel je šel Gvidonu v trebuh. Njegova poškodba je resna. — Nevaren padec. S senika je padla 20 letna Franja Božnarjeva, delavka iz Škofje Loke 31. Pri padcu je dobila hude notranje poškodbe in si najbrže ranila tudi hrbtenico, ker so ji noge kar odmrle. Zdravi se v ljubljanski bolnišnici. [J DOPISNA TRGOV. ŠOLA v Ljubljani, Pražakova 8 II. Začetek novih knjigovodskih, stenograf-skih, trgovskih in jezikovnih tečajev. Pišite takoj po pojasnila! _ Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 70. kosu z dne 30. avgusta pravilnik o delavcih državnih prometnih ustanov, razglas o sklicanju banovinskega sveta na izredno zasedanje ter razglas o davščinah v mestnih občinah Celje in Maribor. — Sadno vino ali sadjevec, spisal M. llumek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 10 Din. Knjiga je prirejena po najnovejših virih in lastnih izkušnjah. Nudi bogata navodila, kako sadjevec izdelujemo, kako z njim ravnamo, da dobimo okusno, zdravo in stanovitno pijačo. Knjiga se peča tudi izdelavo kisa in vpo-rabo sadnih tropin, da ne pridejo v nič. Opremljena je z 42 podobami. Vsem sadjarjem to izvrstno brošuro najtoplejše priporočamo. _ Uršulinski zavod v Mekinjah pri Kamniku. Vse gojenke naj pridejo dne 8. septembra v zavod. — O Malem Šmarnu bo lepo pri Mariji Lurški v Rajhenburgu. Število romarjev vsak dan narašča. Pojdite z nami še Vi! Prijavite se takoj in plačajte 70 Din! Gremo tudi v Zagreb. — Dobrodelno društvo »Varstvo«, Ljubljana, Dunajska c. 17. — Jezikovni tečaji v Radiu-Ljubljana. Uprava Radio-Ljubljana namerava uvesti kot pretekla leta tudi letos jezikovne tečaje. Skušala bo pridobiti priznane predavatelje in strokovnjake. Vendar pa je upravi znano, da za poedine jezikovne tečaje v preteklem lelu ni bilo dovoljno zanimanja. Nikakor ne gre, da se program, ki je namenjen tisočem abonentom, obremeni z jezikovnim tečajem, ki zanima samo desetorice poslušalcev. Zato naproša uprava vse one cenjene abonente, ki se zanimajo za jezikovne tečaje, da to pismeno javijo upravi Radio-Ljubljana, Bleiweisova cesta 54, najpozneje do 15. septembra t. 1. Lansko leto se je poučevala srbohrvaščina, ruščina, francoščina, angleščina, nemščina, italijanščina in esperanto. _ Krajevni odbor Rdečega križa v Dobovi bo priredil v nedeljo 3. septembra ob 15.30 v novi gledališki dvorani igro »Ulopljenca«. Lepa dvorana je last podjetnega gostilničarja g. Kramerja. Rdeči križ ima v tej dvorani svoj gledališki oder in se vrše pri tej priliki otvoritev dvorane kakor tudi odra. Po igri se bo vršila prosta zabava, združena z licitacijami, šaljivo pošto itd. Pri igri in zabavi bo sodelovala gasilska godba iz Loč. Vse prijatelje in obiskovalce lepe Dobove in Čateških toplic ter vse prijatelje društva Rdečega križa k številni udeležbi najvljudneje vabimo. — Odbor R. 'k. — Zbori. IX. letnik, št. 4. Ureja Zorko Pre-lovec, izdaja pevsko društvo Ljubljanski iZvon. Vsebina glasbenega dela: IV Bučar >Tani, kjer pisana so jioljac, »Narodna pesem o trnovski farl«, »Angelček moj< (narodna), moški zbori, M. Tajče-viu »Vesele popevke« (0, 2, 3), mešan zbor. — Vsebina književnega dela: M. Kunčič »Očka moj je delavec (pesem), Matej Hubad (Povodom 4<) letnega kulturnega dela), Naši skladatelji, Novosti, Razno, Iz uredništva in upravništva ,Pevskim zborom, pevcem in pevkam. — Naročite se na »Zborec, ki stanejo letno le 50 Din, naročnino lahko poravnate v več obrokih. Moške zbore opozarjamo zlasti na Bučarjeve pevne pesmi, katerih partitura stane 2 Din. Naročite in prepevajte! Uprava »Zbo-rov, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. — Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesu, žolčnal okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Joscfove« grenčice s tem, da je izpijem«* kozarec preden ležemo spat. Šport Kolesarske dirke ASK Primorja Razpis kolesarskih dirkališčnih dirk na športnem prostoru ZSK Hermcsa v Šiški, ki se vrše v petek 8. septembra ob 14.30. Spored dirk: 1. Pozdravni krog vseh dirkačev. 2. Dirka klubov. Vsak klub postavi štiri dirkače, ki vozijo tri kroge. Tretje in četrto plasirani izpadeta. Vsi prvo plasirani pa vozijo skupno tri kroge. Enako vozijo zopet skupno tri kroge vsi drugoplasirani. Prvi v vsaki skupini prejme darilo, drugi in tretji kolajno. 3. Dirka kolesarjev-vojakov. 3 krogi. Prvi prejme darilo, drugi in tretji kolajno. 4. Dirka v parih. 20 krogov. Za prehodni pokal g. župana mesta Ljubljane. (Po vzorcu šestdnevnih dirk.) Vsak klub lahko postavi tudi po več parov. Vsak par mora biti oblečen v enakih dre-sm. Menjava poljubna na določenem mestu. Klub, kateremu pripada prvi par, dobi prehodni pokal, prvi par dvojno darilo- drugi in tretji par dvojne kolajne. 5. Dirka združena s peštekom. En krog peš, dva kroga na kolesu. Prvi in drugi darilo, tretji kolajno. Po odmoru: 6. Štaletna dirka za prehodni pokal g. bana dravske banovine. 20 krogov. Vsak klub lahko postavi štafeto 4 dirkačev. Ako postavi klub le tri dirkače, vozi prvi 10, ostala dva pa po 5 krogov. Dirkati ene štafete morajo imeti enake drese. Klub zmagovalne štalete prejme prehodni pokal- g. bana, drugo in tretje plasirana štafeta pa spominsko kolajno. 7. Dirka ciljev. 12 krogov. Vsak tretji krog cilj. Šteje se po točkah. Prvi 5, drugi 4, tretji 3, četrti 2, peti 1 točko. Pri zadnjem cilju štetje dvojno. Prvi prejme pokal, drugi in tretji darilo, četrti in peti kolajno. 8. Dirka dirkačev, ki na dirkališču še niso dosegli prvih mest. 10 krogov. Prvi in drugi darilo, tretji kolajno. 9. Dirka z motornim vodstvom. 20 krogov. Pn pokal, drugi in tretji darilo. 10. Tolažilna dirka. 5 krogov. Startajo lahko vsi, ki na teh dirkah niso dosegli nobenega klasi-iiciranega mesta. Prvi dobi darilo, drugi in Iretji kolajno. Prijavnina za točke 2, 5, 7, 8, 9, 10 je skupno Din 10. Prijavnina za točko 4 (dirka v parih) je po-sebei Din 20 za par. Prijavnina za točko 6 (štafelna dirka) jc posebej Din 20 za štafeto. Prijave dirkačev poslati na naslov: Jurij Stanko, Ljubljana, Del; v^ka zbornica, Miklošičeva cesta 22, I. — Zadnji r za prijave je 7. septembra 1933 do 12. KOLESARSKE CESTNE DIRKE ZA DRŽAVNO PRVENSTVO. Kolesarska zveza kraljevine Jugoslavije razpisuje državno cestno prvenstveno dirko na 150 km, dne 3.septembra t. 1. na progi Zagreb — Novo mesto — Višnja gora — Ljubljana. Cilj je v Ljubljani na Dolenjski cesti. Pravico tekmovanja imajo vsi verificirani vozači vseh pododborov. ' Start je v Zagrebu ob C>. zjutraj, prihod v Ljubljano okrog 10.30 dopoldne. Prijave se zaključijo line l.septenibra ob 21 ter jih je, poslati zveznemu auortiieniu referentu g. Potniku, Zagreb, Kosov- ska ul. 1-TII. Prijavnina 10 Din, poznejše prijav«. 20 Din. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. GRADEC : LJUBLJANA Plavalni reprezentanci Gradca in Ljubljane se srečata 9. septembra t. 1. v Gradcu. Tekmovalo se bo v naslednjih disciplinah: 50 ni prosto; 100 m prosto; 100 in hrbtno; 100 m prsno; štafeta 3x100 metrov; štafeta 4x50 m prosto; štafeta 4x200 ni prosto. Nastopila tudi \vaterpolo reprezentanci.. Službeno iz LNP (kazenski odbor). Drevi ol> 19.30 seja k. o. v tajništvu (nebotičnik IV. uadstr.). Na sejo se pozivljejo gg.: dr. Kosti, dr. Dolenc, dr. Dougan, Galof, Šetina Rajko, Bucik im Tomšič. — Točno ob začetku seje naj se javijo naslednji igralci: Svetic Ignacij, Slapar, Jug Franc (vsi ASK Primorje), Berglez (SK Ilirija). Ob 20 se poživijo k seji Jež Franc (SK Reka). Vsi v svrho zaslišanja. Tajnik 111. SK. Korotan, Mladina : Dramatika. V nedeljo 3. septembra ob pol 5 — tako kroži glas po Ga-ljevici in Dolenjski cesti — bo na Korotanu pod Rakovnikom tekma med gornjima enajstoricama. Čudno da so si Dramatikarji izbrali mladino Ko-rotana za nasprotnika! Je že res, da to mlado moštvo slovi radi lepe koinbinacijske igre, vendar mladina ostane mladina; Dramatikarji pa so hrusti, da ne rečem — drvarji. Ta korak nekoliko opravičuje sestava njihovega moštva — kolikor smo zvedeli izza kulis. Saj bo v golu rejen »Kranjski birt«, beka pa — Pat in Patachon. Obramba je torej precej nesigurna in mladina že obeta, da bodo goli kar deževali, če halfi ne bodo boljši od ožje obrambe. Ostale podrobnosti bomo poskusili po-izvedeli do sobote. SSK Korotan — lahkoatletska sekcija, Danes ob 18 obvezen trening ob vsakem vremenu. NOV REKORD V PLAVANJU NA 100 METROV. V Tokio je plaval Kitamura 1000 ni v novem svetovnem rekordnem času 12:45.6. Pri istem mitingu sta padla tudi dva japonska rekorda. Jusa je plaval 100 m prosto v 58 sek., Koike pa 200 m prsno 2:44.6. Razven lega se je Kitamura zelo približal Arne Borge-levemu rekordu na 1500 m, za katero progo je rabil 19:08. * Dvoboj iinskih in irancoskih lahkoatletov. Minulo nedeljo so se spoprijeli v Helsingforsu finski in francoski lahkoalleti. Zmagali so z velikim naskokom Finci, saj so dosegli 106 točk napram 33, ki so jih dobili Francozi. Prvi zmagovalci v posameznih disciplinah so pa dosegli tele rezultate: 100 m Virtanen II 10.7 sek.; 200 m Strandwall 22.2 sek.; 400 m Strandwall 49.5 sek.; 800 m Michelson 1 min. 54 sek.; 1500 m Isohollo 3 min. 55.6 sek.; 3000 m Lelitinen 8 min. 33.2 sek.; 5000 m Virtanen 14 min. 43.6 sek.; 4X100 m: Finska 42.5 sek.; švedska štafeta: Finska 1 min. 57.7 sek.; 110 m zapreke: Fjbstedt 14.9 sek.; skok v višino: Kotkas 1.92 m, skok v daljavo: Paul 7.03 m; skok v višino s palico: Lindrat 3.85 m; krogla: Alarota 15.75 m; disk: Win-ter 45.97 m; kopje: Jarvinen 71.1 m. Izmed navedenih zmagovalcev sta samo dva Irancoza in «i-___p,,,i (.1--.1. .. j.i:....i lai-v 1 tvi l diu [hvua i uo.j»iv| »m .. ....... i. Proti bacilom so zdravita, proti zvezdam... Da so bolezni v zvezi z vremenom, se zdi na prvi mah verjetno, ampak da bi bile v zvezi z zvezdami, z vesoljem, nak, tega pa ljudje 30. stoletja ne bomo tako brž verjeli. Pa je vendarle res, kakor nas prepričujejo učenjaki. Vreme je vsakokratno stanje našega ozračja, odvisno na eni strani o<1 zemlje pod nami, na drugi strani |>a od zvezdnatega neba nad nami. Vprašanje je: Ali more kaj, kar je poti nami ali nad nami, vplivati na to, kar je v nas? Ali je mogoče, da solnce, mesec in zvezde širijo kužne bolezni in da razmere v zemeljski skorji odločajo, če naj nas zadene kap ali nas popadejo srčni krči? Znanost je dolgo časa to možnost s prezirom odklanjala in ko je 1. 1890 neki zdravnik napisal knjigo o »Odvisnosti bolezni od vremena«, ga je univerza v Kristianiji proglasila za mazača. Takrat se je pač zdelo nezmiselno, da bi kdo vzroke bolezni raziskaval z daljnogledom, namesto z drobnogledom. Pri vseim lem so že tedaj začeli nekateri znanstveniki obračati »plašč po vetru« in Pasteur je s poizkusi neizpodbitno ugotovil, da so bile poiz-kusne kokoši ob hladnem vremenu mnogo bolj občutljive za razne bacile, ki jim ob solnčnem vremenu še malo niso inogli škoditi. Poslej se je začela vera v vsemogočnost in vseprisotnost bacilov hudo majati in zdravniški strokovnjaki so se začeli mnogo bolj zanimati za vpliv vesolja na naše zdravje. Tako je dimajski zdravnik dr. Viktor Baar raziskal, katere bolezni so se v teku zadnjih osem let širile v posameznih mesecih. V ta naimen je pregledal 20.000 ordina- Noben rekord ni večen: Helen Wi'lls (levo), Američanka, ki je skozi sedem let držala teniški svetovni rekord, je na mojstrskih tekmah v Forest Hillsu doživela svoj prvi poraz: svetovni rekord ji je preotela njena rojakinja Helen Jakobs (desno). cijskih zabelcžb. In izkazalo se je, da nastopajo ob taistih vremenskih razmerah vedno taiste bolezni. V januarju vzcvete »Kristova roža« in z enako točnostjo se pojavijo ošpice, februar vzbudi zvončke in prinaša hripo, marec lapuh in pljučnico, april skromno vijolico in neskromni revma-tizem, maj šmarnice pa naduho in vnetje slepiča, junij vrtnice in žolčne kamne, vroči julij spremljajo srčne bolezni, avgust prinaša nezgode na suhem in na vodah; v septembru se začno dvigati megle in se pojavljajo vratna vnetja, ki naraščajo ves oktober in november; in decembra, ko tudi za ljudi ni več dosti zelene krme, se začno oglašati vse mogoče prebavne težkoče. Vodja neke berlinske porodnišnice je ugotovil, da so neke vrste krči, eklampsija, nedvomno v zvezi z mrzlimi zračnimi tokovi. Da, dognal je celo več; da je ves potek našega življenja, rojstvo in smrt, odvisno od vremena. Na približno stotisoe rojstvih je ugotovil, da zračni pritisk odločilno vpliva na čas poroda, smrt se pa ravna bolj po atmosferski temperaturi. Prav dobesedno poteka torej naše življenje tako. kakor hočejo zvezde, kakor je »v zvezdah zapisano«. Kajti zvezde nam »vedre in oblače«, od vesolja so odvisni zračni pritisk, vlaga, mraz, vročina, veter, električne, magnetične razmere. In zares nas ni treba biti sram, če ne odločajo o našem zdravju in življenju zgolj mrzki. nevidni bacili, marveč naim vladajo zvezde vesolja. Samo to je: proti bacilom imamo pomočke, a proti zvezdam? . .. Prof. Moley, najiaupraejši gospodarskih vprašanjih, pod tajniškega mesta in se pisateljevanju in Rooeeveltov svetovalec v ki je sedaj odstopil s zopeit posveti političnemu svojim študijam. Ivan Turgenjev (po Rjepinovi sliki), znameniti ruski pisatelj, ki je umrl pred 50 leti dne 3. sept. ! Turgenjev je bil prvi ruski pisatelj, ki si je pridobil svetoven sloves. Zadružništvo rešuje tudi kaznjence Londonski »Observer« piše o edinstveni strokovni zadrugi vseh kaznjencev v Meksilki. Varuje pravice svojih članov in vlaga pritožbe zoper prestroge paznike ozir. ravnatelje. »Zadruga« šteje 14.995 članov po vseh ječah 26 meksiških držav in i na tihooceanskeni otočju. Članarina znaša do poldrugega dinarja na teden. Vodstvo zadruge in njeni številni uradniki so nekdanji ali poimiloščeni kaznjenci, ozir. njih sorodniki. Zadruga pomaga jetnikom do zaslužka po prestani kazni ali pa jim omogoči selitev v inozemstvo, kjer lahko pričnejo novo življenje. Pravila zadruge so potrjena po oblasti, ki jo smatra za navadno »dobrodelno ottir. i podporno društvo«. Revolucija v Andorri: Andorrski možje so se uprli diktaturi gospodujočih družin, nakar je francoska policija zasedla državna poslopja. — Na sliki vidimo poštni in brzojavni urad. Zdravnik in grobar Zdravnik dr. Marboervo ima v pariški okolici lepo urejen sanalorij. Promet je stalno naraščal. Predlani je imel lastnik do 150.000 frankov čistega dobička. A potem se je vse spremenilo. Lanski dohodki so znašali samo 26.300 frankov. Zraven sanatorija se je naselil grobar. Motorne žage so cvilile od 8 zjutraj do 7 zvečer. Na dvorišču zložene krste so opominjale bolinike na smrtno uro. To je imelo slabe posledice. Sanatorij je postal prazen. Dr. Marboeno je sklenil, da se preseli. A poprej je tožil grobarja, ki je 'ničil njegovo blagostanje. Sodniki so priznali, da je motil grobar poslovanje sanatorija. Zdravnik je zahteval 200.000, a dobil 150.000 frankov odškodnine. Dioklecijanova palača v Splitu pred 1800 leti — in v bodoče, — Jugoslovanski arheologi so pred- ' ložili načrt, po katerem naj bi se ostanki stare Dioklecijanove palače v Splitu prenesli na drugo ' mesto in palača postavila iznova v prvotni obliki. Sedanji splitski prebivalci — do 3000 po številu — ki prebivajo vseskozi na razvalinah palače, naj bi dobili nova stanovanja. Koliko poje človek na leto Zdrav človek porabi na leto za hrano približno desetkratno količino lastne teže. To pomeni, da porabi, ako znaša njegova teža n. pr. 70 kg, okoli 700 kg jestvin. Od tega odpade na kruh in krompir nekako 370kg. Razen tega pa poj<5 še veliko količino sočivja, mesa itd. Srce na ekranu Berlinska zdravnika Brenner in Manfred sta uporabila načelo zvočnega filma za raziskovanje srca. Mikrofon ujame utripanje, a fotoelektrična stanica ga spreminja v luč. Oddaja na ekran zob-často črto, ki natančno izraža delovanje srca. Zdravnik taikoj vidi razliko med to črto in normalno srčno krivuljo. Spozna bolezen prej in bolj zanesljivo kakor s pomočjo navadnega slušala. Isti aparat slika tudi pljuča in njih napake. Strojem delamo krivico Koloradski hrošč zopet straši: Na raznih krajih Anglije se je pojavil koloradski krompirjev hrošč, ki je strašen škodljivec. Mrčes so začeli takoj zatirati z razkuževanjem, kakor kaže slika. Solnce raztopi železo S pomočjo solučnih žarkov in pripravnih zrcal moremo dobiti v žarišču zrcala tako toploto, da z lahkoto užgemo les. To je vedel ža Arhimed, ko je na isti način pred Sirakuzami zažgal atensko brodovje. Dolga stoletja so poizkušali z raznimi zrcali, da bi dosegli še večje toplotne stopnje. Toda uspeh je izostal. Pred nedavnim pa je moderna fizika znova načela stari problem in Zeissovim tovarnam se je posrečilo konstruirati posebna po-rabna zrcala, s pomočjo katerih lahiko dosežemo temperature do 6000 stopinj Celzija. To so lepi uspehi in tu se odpira moderni optiki še krasna bodočnost, ako pomislimo, da ni daleč čas, ko bo zmanjkalo na zemeljski obli premoga in drugih goriv in si bomo lahko pomagali s solnčnimi žarki! Pogonsko sredstvo bodočnosti; novovrstna turbina, izuim C. Boettcherja, ki je razstavljena na jesenskem velesejmu v Leipzigu. Turbina je posebno porabita za radiopostaje in vozila. Ameriški strokovnjak na področju narodnega gospodarstva John Dovventer je objavil obširno razpravo, kjer na temelju točnih dokazov in številk dokazuje neutemeljenost napadov na stroje. Znanstveniki in za njimi javnost po nedolžnem smatrajo stroje za krivce krize. Dovventer dokazuje, da Je služilo denar z delom lastnih rok leta 1779 samo 69 izmed vsakih 1000 prebivalcev Zed. držav. Leta 1929 je naraslo njih število na 76. Torej je ustvaril stroj možnosti novega zaslužka in nikakor ni vzel kruha delavcem, čeprav mu to navadno očitajo. Če raztetgmemo to opazovanje na vse talko zvane proste jx>klice: uredništvo, trgovske nastavljence in slično, ugotovimo še preseneti j ivejšo razliko. I.eta 1900 »i je služilo kruh z lastnoročnim delom 383 izaned 1000 ljudi. Leta 1930 (v dobi nesrečne krize) je naraslo njih število na 398. Torej so omogoči*i stroji v teku j zadnjih 30 let nov zaslužstk 15 izmed vsakih 1000 j oseb. S tem so zgolj izboljšali njih gmotno utanje. i Stroji sploh niso krivi krize in brezj>o«elnoHti. Tu ' je odgovorno samo nezdravo pohlepno hrepenenje po čim večjem zaslužku v najkrajšem času. Ta dobiček je naklonjen samo omejenemu krogu bogatašev. Odtod izvirajo mednarodne težkoče in krize, ki pa ni vezana na stroje, temveč je prav tako mogoča tudi v dobi ročnega dela. Mandzukuo. najmlajša država na svetu. Zgoraj levo: Vhod do začasne palače cesarja Puyija. Zraven: novi del mesta v mandžuški prestolnici 11-inMng. Spodaj levo: [KMiesrečeno pročelje zunanjega ministrstva. Zraven: ftUacia dekleta sade drevesca, da se izmameui puščavsko Uce dežtie. Pomen živinske razstave za Slovenijo BmtaM uprwvo to v inken iAii]u puwt>-«fie živinorejske referente, kd vodijo od jasa do časa kmetijske tečaje. Človek hi mislil, da jih naš kmet pridno obiskuje, da bi se poučil o reji živine. Temu nI takoi Na dteželi so kmetje, ki ne polagajo tej panogi nikakega pomena. če hočeš zrediti lepo oblikovano, zdravo žival, pridrži za pleme najboljše živinčo v hlevu. Pri vzroji živine igra poglavitno vlogo — bik. On zaplodi sto potomce,v, medtem ko ima krava kvečjemu dva na leto. Iz tega sledi, da mora biti bik ne samo oblikovan, temveč imeti mora vse dobre lastnosti; predvsem mora biti dobrega mlečnega potomstva. Danes je vendar v večini naših kmečkih domačij edini izdelek, ki se da takoj vnovčiti in ki prinese prve pare v hišo, mleko. Po daljšem razmotrivanju je bila za vsak okoliš določena posebna pasma, ki ustreza krajevnim razmeram. Tako imamo v Srbiji, v Črni gori in Dalmaciji montafonsko živino. Središče pa je naša lepa dravska banovina, kjer je pašnikov v izobilju. Tu imamo Sirom Dolenjske in Notranjske, kakor tudi v ljubljanskem okolišu sivorjavo, tako zvano montafonsko pasmo, ki se goji že desetletja m ki ne je z vpeljavo bikov iz inozemstva zadnja leta znatno zboljšala. Montafonska živina ima namreč to dobro lastnost, da e križanjem domačih plemen — mišljena je samo enobarvna živina — na primer murodolske pasme, izboljša obliko in mlečnost To se danes najboljše pozna na Dolenjskem, kjer se je svoječasno gojila murodolska pasma, a je z Večkratnim križanjem montafonsirih bikov že skoraj popolnoma izginila. Večji živinorejci v naši banovini, posebno na prejšnjem Štajerskem, so se, upoštevajoč dobre lastnosti te pa- sme, ia pred deaetietji odločili zanjo. Vpeljali niso samo bikov, temveč tudi krave iz inozemstva. V teku let so ■ smotreno vzgojo dosegli glede mlečnosti takte velike uspehe, da jih danes zavida oelo Inozemstvo. ■n uspehi BO bili tudi odločilna za ustanovitev selekcijske zadruge »Jugomontafon • za kraljevino, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Ne samo v dravski banovini, temveč tudi v savski ima zadruga člane. Ker se ta živina na paši, v naravi, kakor pri vprežni uporabi najboljše razvija, so si uredili vsi ti rejci svoje pašnike tako. da danes povečini dobiva živina le pozimi hrano. Biki že po dopolnitvi enega leta vsi vozijo, tudi krave vidiš večkrat vpr'ežene. To jim nikakor ne škoduje, nasprotno jim utrjuje noge, parklje in živčevje. Na prvi pogled se vidi živali, da je utrujena — celo telo je žilavo in dobro oblikovano in pri dobrem, racionalnem krmljenju so krave v dobri mlečnosti. Tako žival potrebujemo za naše kraje. Ker je lansko leto zadevna razstava uspela, smo se odločili, da tudi teto« vzlic splošni krizi, priredimo v okvirju ljubljanskega velesejma razstavo montafonske pasme. Povabili smo zopet naše zadrugarje iz Dolenjske, da razstavijo svoje plemenske živali in pokažejo, da so napredovali v vzreji dobrih živali. Medsebojna konkurenca na raTstavah vzbuja nadaljnjo zboljšanje. Kastava te živine bo dne 2. in 3. septembra. Upanje je, da nam bo knuotijsko ministrstvo, kakor tudi banska uprava s podporami priskočila na pomoč. ki se bodo razdelile razstavljalcem za kritje stroškov pri razstavi živine. Za predsedn;i M ooenjevalne komisije je bil j Izbran sen. dr. S. Ulmanskv, strokovnjak v tej ' pasmi. ' _4 _j. Romunija ne plača niti v lejih? Iz BukareSta poročajo, da obstoji nevarnost, da bo prvemu takozrvanemu transfernemu moratoriju inozemskih dolgov sle*lil popoln moratorij. Poročali smo že, da je finančni minister proglasil moratorij inozemskih dolgov, ilci je stopil v veljavo že 15. t. in. V smislu tega ukrepa ne bo Romunija plačevafla obresti in amortizacijskih obrokov za ino-aemsike dolgove v devizah, pač pa v lejih in sicer bo svoje upnike akreditirala za zapadle obresti pri romunski Narodni banki Po najnovejših vesteh namerava iti romunska vlada še dalje. Finančni minister bi rad sploh črtal iz proračuna postavke za plačilo zapadlih obresti. Po vsem tem Romunija ne bi plačala obresti za inozemske dolgove niti v lejih. Vlada bi rada na ta način odstranila silni primanjkljaj treh milijard lejev, ki obtožuje romunske finance. — Položaj se bo popolnoma razjasnil šele prve dni septembra, ko se prično v Parizu pogajanja med romunsko vlado in predstavniki upnikov. Embalaža za izvozno sadje Spričo bližnje sadne izvorne sezije smatra uprava združenja trgovcev za okraje Celje. Gornji grad in Šmarje pri Jelšah v Celju za potrebno, da vnovič opoKori vso trgovce, Id se pečajo s sadno trgovino, na razpis Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pri ministrstvu trgovine in industrije od 13. aprila 1933, št. 1/4314, ki se glasi: Centralna komisija je na predlog strokovnega odbora, izvoljenega na konferenci izvoznikov sadja, soglasno sprejela in predpisala sledeče dimenzije zabojev za pakovanje jabolk za izvoz v inozemstvo: Ilolandski zaboji: Tipe št. 1 za izvoz r Nemčijo, Francijo. Holand-sko: Notranja mera 630X390X330 mm; teža 5K kg; vsebina 35 kg jabolk; 300 zabojev na 1 vagon. Tipe št. 2 za izvoz v Italijo: Notranja mera 580) 360X310 mm; vsebina 30 kg; teža 5 kg; 350 zabojev na 1 vagon. TI zaboji eo izdelani iz 12 mm debelih in 60 mm širokih letvic, z ene strani skobijenih (rondi-ranih). Amerikanski zaboji: Notranja mera 450X280X270 mm; čela 12 mm; stranice 9 mm; dno in pokrov 7 mm; teža 3 kg; vsebina 20 kg jabolk; enostransko sikobljeni (ron-dirani). Splošne pripombe: Ilolandski zaboji morajo imeti z obeh strani v sredini deščico, na kateri se mora užgati v latinici napis; »Jugoslavija«. Na amerikanskih zabojih se mora ta napis užgati na obeh čelnih straneh. Vse obstoječe zalogo holandskih in amerikanskih zabojev se lahko vporabljajo za i7.vaz jabolk samo do konca leta 1935. V letu 1934, bo dovoljen izvoz jabolk samo v predpisanih zabojih. Izvoz našega sadra Izvozili smo že nekaj letošnjega sadja, v prvi vrsti sliv. Nekaj vagonov je bilo prodanih na Dunaj lio ceni 40—50 šilingov za 100 kilogramov, tudi vagon hrušk je kupil Dunaj po ceni 35 šilingov za 100 kg. Isti dan, to jc 25. t. m. je šlo na Češkoslovaško več vagonov sliv po ceni 230 Kč. Prav tako smo izvozili nekaj vagonov sadja, to je jabolk, hrušk in grozdja, v Nemčijo. Toda Nemčija je uvoz sadja skoraj popolnoma preprečila z uvedbo prohi-bitivne carine. Naša država se po svojem delegatu v Berlinu pogaja, da bi omilila ta nemški ukrep. Nemčija je bila namreč dober konsument našega sadja. Pogajamo se tudi za kontingent jajc, ki bi jih lahko izvozili v Nemčijo. Po poročilih iz Berlina potekajo pogajanja ugodno. Dopolnilni trgovinski sporazum z Avstrijo stopi v veljavo danes. Jugoslovanski rudnik zaprt. Iz Belgrada poročajo, da je tvrdka Milan Savič in sinovi ustavila delo v svojem premogovniku pri Raški. Rudnik je proizvajal okoli 30 vagonov premoga dnevno in zaposloval 400 delavcev. — Kakor poroča »Frankfurter Zeitung«, je tvrdka Savič in sinovi zaman iskala na Francoskem in v Nemčiji finančno skupino, ki bi ji hotela investirati nekaj kapitala. Notranjo uredbo rudnika so zelo izpopolnili z materialom, ki ga je dobavila Nemčija na račun reparacij. Pravilnik o delavskih državnih prometnih ustanovah je priobčil »Službeni list« dravske banovine v štev. od 30. avgusta. Javno pismeno ponudbeno licitacijo za dobavo osebnega dvigala za zdravilišče na Golniku razpisuje banska uprava na dan 11. septembra v tehničnem oddelku. — Prav tam bo pismena ponudbena licitacija na dan 9. septembra za zgradbo ino-i.ta če* Kokro v Luknji. — Mesto banovinskega la boranta-dnevničarja pri državni tekstilni šoli v Kranju razpisuje banska uprava. Prošnje je treba vložiti do 30. septembra. Zadruga »Kmetska posojilnica za celjsko okolico« v Celju je po sklepu občnega zbora prešla v likvidacijo. Upniki naj sporočijo svoje terjatve na omenjeni naslov. Poseben vlak iz Gradca pripelje za soboto in nedeljo 500—600 izletnikov na Ljubljanski vele-sejem. (Pavšalna cena za osebo aa vožnjo iz Gradca v Ljubljano in nazaj je 14 šilingov. Za vse udeležence tega izleta je bil izdan od našega finančnega ministrstva kolektivni vizum. Posebni vlak iz Gradca v Ljubljano se organizira po iniciativi našega konzulata v Gradcu. Krita v italijanski industriji svile. Velika tovarna umetne svilo S. A. Generale Italia della Vis-c-oesa je bila prisiljena radi silnih izgub znižati delniško glavnico od t7 (S na 75 mili j. lir. Ze lansko leto je bilanca izkazovala primanjkljaj. Borza Dne 30. avgusta 1933. Denar Kuni se je nekoliko popravil, dolar še vedno pada. Amsterdam, Berlin, Pariz in Praga čvrstejši, Trsi uelzpremenjen. Ljubljana. Amsterdam 2313.18-2824.54, Berlin 1364.30-1375.10, Bruselj 800.24- 801.18, Curih 1108.351113.85, London 182.86—184.46, Nevvjork 3986.05—4014.31, Pariz 224.82-225.94, Praga 169.SK) —170.76, Trst 302.13—304.53. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 51.350 Din. Curih. Pariz 20.2975, London 16.62, Nevvvork 305. Bruselj 72.20, Milan 27.30, Madrid 43.25 Amsterdam 208.65, Berlin 123.30, Dunaj 72.94 (56.75), Stockholm 85.75, Oslo 83, Kopenhagen 73.75, Praga 15.33, Varšava 57.85, Atene 2.94, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 48 den., vojna škoda 231—235, okt. 233 den., dec. 233—236, agrarji 26— 28, 7% Bler. pos. 33.50—34.50, 8% Bler. pos. 35.50—36.50, 7% pos. DHB -48.51, 6% begi. obv. 35 den., IJunaj-Zagreb 865—865, Dunaj-Belgrad 852.50—857.50, Grčija-Zagreb 38.50—39. Grčlja-Belgrad 37—39. — Delnice: Narodna banka 3450—3800, Priv. agr. banka 222—225, Šečerana Osijek 170 bi.. Trboveljska 125 bl„ Izis 25 den., Impex 50 den. Belgrad. Narodna banka 3600—3650, Priv agr. banka 227 bl„ 7% inv. pos. 53 bi., agrarji 28—29. (28.50), 6% begi. obvez. 37 -37.25 (37.10, 36.50), vojna škoda prompt 234—235 (234—233), dec. 237 den., 8% Bler. pos. 35.50—36, 7% Bler. pos. 34—35, 7% pas. DHB 50 bi. Žitni trs Ljubljana. Koruza promptna dobava, mlevska voznina (vse slov. postaja, plačilo 30 dni) 105— 107.50, sept., navadna voznina 112.50—115, pšenica nova srem., 78/79, 2%, rešetana, mlevska voznina 155—157.50, nova barunj, 78/79. 2%, rešetana, mlevska voznina 157.50—160, nova bač.. 79'80, rešetana, mlevska voznina 167.50—170. moka bač.,'(), iz nove pšenice 320—325, ban., 0, iz nove pšenice, 330—335. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 66 vagonov. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet živahen. Pšenica okt. 8.28—8.33, zaklj. 8.28—8.29, marec 9.34-9.36, zaklj. 9.32-9.33, rž okl. 4.98-5.09. zaklj. 5—5.02, marec 5.85—5.95, zaklj. 5.85—5.86, koruza sept. 6.75, maj 7.45—7.50, zaklj. 7.49—7.50. Ckicago. Pšenica maj 92.500, sept. 83.750. dec. 88, koruza maj 49, sept. 48, dec. 53.500, oves maj 52.375, sept. 46.875, dec. 49.375, rž maj 81.500. dec. j 75.250. Winnipeg. Pšenica okt. 70.500, dec. 71.875. marec 77.125. Radio frogrami Radio-Llubflana t Četrtek, 31. avg.: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila, 13.00 Cas, plošče, borza, 19.00 Radio orkester 19.30 Gospodinjska ura (ga. Bartolova), 20.00 0 kugi če-belne zalege (dr. Kocjan), 20.30 Oj>erne arije poje g. Ado Darian, 21.15 Večer operetnih pesmi in šla-gerjev, poje gdč. Anta Kovačič, 22.00 Radio orkester. Pefjek. 1. septembra: 12.15 Plošče 12.45 IPoro-čila 13.00 Čas, plošče, borza 19.00 Radio orkester 20.00 0 klanja živali na domu (dr. Kune) 20.30 Prenos koncerta iz Belgrada, vmes čas in poročila 22.30 Plošče. Drugi program/i Petek, 1. septembra: Belgrad: 20.30 Koncert na flavto 21.00 Vokalni koncert — Zagreb: 20.30 Prenos iz Belgrada — Dunaj: 18.35 Simfonični koncert — Budimpešta: 13.30 Ciganska glasba 18.30 Violinski koncert 19.30 1 Vokalni koncert 22.30 Orkestralni koncert — Leip-| sig: 17.10 Simfonični orkester in sopran 20.45 Za-j bavni koncert 21.30 Pester vnčpr — Milan: 20.15 f Orkestralni koncert 20.30 Pester večer — Praga: ! 19.25 Koncert radi oorkestra — Rim: 17.15 Vokalni in instrumentalni koncert 21.45 Vokalni koncert — Varšava: 16.00 Simfonični koncert 18.35 Vokalni koncert 20.00 Radio orkester. 26/28 29/30 31/35 36/39 rjavi ZA OTROKE Otroci kvarijo čevlje veliko bolj nego odrasli. Zato naj se kupujejo za deco samo naši čevlji res dobre kakovosti. Zelo dobri čevlji za štrapac, črni ali rjavi R. boks. podplat iz krtipona. D. 36-41 Telovadni čevlji (sokolski) vel. 31—35 D. 32 —. vel. 42-46 D. 45 —. -Human* LJUBLJANA: Tjrrševa cesta la »Petovia«. MARIBOR: Gosposka ulica 17. CELJE: Aleksandrova cesta 1. ItJienet VJlesse 3. do 10. septembra 1933 (jubilejni sejem) POSEBNE PRIREDITVE: Pohištveni sejem / Elektrika v gospodinjstvu Novodobno orodje za plin / Obrtne kolektivne razstave I Radio razstava / Razstava avstrijske Radio-prometn ■ a. d. (»Ravag<) / Dunajska pletilna moda / Razstava kožuhorine Razstava >Narodao rokodelstvo« / Stavbarstvo in cestne zgradbo / »Itastoca hiša« / Razstava prenosnih zgradb / Razstava iznajdb / Zimski šport / »Posredovalci in oskrbniki posestev« / »250 let dnnajske kavarne« / Razstava živil I Poljedelski in gozdni vzorčni sejem Brez potniSkega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo — Ogrski transito vizum se dobi na meji proti predložitvi sejmske izkaznice — Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranu ter v zračnem prometu — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (ii 50 Din) se dobe pri WIENER MESSE A. G., Wien VII in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat. Dunajska e. 31 / Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), Dunajska c. 1 / Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), podružnica hotel Miklič, vis-a-vis glavnega kolodvora FOTOAPARATE svetovnih turdk Zeiss-lkori, Roden-stock, Voigtlander, IVelta, Certo 1.1, d. 1.1, d. ima oedno v zalogt FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE o Ljubljani, Miklošičeva cesta 5 Nova izvenkartelska tvornica kvasa Alojzija Kanca v Mengšu že obratuje JSflSMTSl s >" mja a u B £3 B S o _) .s «.2 a — a 11* SU 4> J J s »il tuj aa. L.. rt S 1 5 S a£ .O I » š ■ — o — > o o H »i -O > JS d S«*5 .2 2° o -O a m •Of o o--J M <9 W > > 5> O >o o, b t*i a 'IT o a S-o x ° m a '1. .So.3 Q§Q (V . "•S® " -O — O . .. ° « » "> 3-i S •5 « ft ,<« .j 'o® S J, .o a ° « — J « 0 •S .2 .£3 a J 3 TJ f CL O (i ii d V 3 > .3 . Q e UJ « ro> o 1 wt -O d M u (m > V O . O N . » of > -X . i« ® o o 104 Samuel Lover: RORY O'MORE Irski ljudski roman. >Kaj bi z lesom proti jeklu, Rory?c > Gotovo, naj ne požrem grižljaja več, če ne bi na-mlatil takega fanta s tisto njegovo ostjo tako, kakor ga še svoj živ dan nihče ni, samo če bi imel kos lesa pri rokah. < Sangchand je ta čas spravljal meča. Ko ju je spravil, je stisnil tok pod pazduho, se mu je videlo, da ni zadovoljen. >Ti imaš slabo mnenje o mojem sabljanju, se mi zdi, Sangchaud,« je povzel De Lacy. »Ne,« je odgovoril stotnik. »Napravil si nekaj prav dobrih korakov in si tudi prav dobro odbijal, a želel bi bil, da bi bil tvoj nasprotnik inalo več odnesel kakor je.< »Zadel sem ga samo v meso, res je,< je rekel De Laey. »Da,< je nadaljeval prijatelj, »in to samo zato, ker se nisi hotel biti s sabljo, ki sem ti jo priporočal. Ti si prav dobro zabadal, a tisti meč, ki si ga izbral, je pre-raven; ko bi bil vzel onega, bi ga zadel med rebra.« »Mogočo je boljše tako kakor je,« je odvrnil De Lacy. »Vsaj mi ni troba dajati odgovora zaradi smrti.« »No, pa pojd imo zdaj zajtrkovat,« je predlagal Sangchand. »Nič ne dela človeku boljšega teka kakor nekoliko telovadbo te vrste.« XXXV. poglavje. Stara ljubezenska pisma pridejo v mrzlem vremenu prav. Ko se je De Lacy vrnil domov, je našel na mizi nanj naslovljen zavoj Zlomil je pečat, odprl zavoj iu videl, da so v njem njegova pisma na Adelo; priloženo jim je bilo pismo njene matere. Ta modra žena je pisala takole: »Naša ljubezen ni naša ...« »Res je,« si je mislil De Lacy; »tistega je, ki se zanjo poteguje.« »Moj otrok je pod močjo usode, ki vodi srčne zadeve.« »Ce se ljudje tako slabo obnašajo, da nimajo drugih izgovorov, 'se vedno izgovarjajo na usodo,« se je nasmehnil mladi častnik. »Čuvstvo je ženi to, kar je možu čast; brez njega bi ji bilo življenje brez vrednosti.« Dovolite, da vam zagotovim svoje odlično spoštovanje, C. Verbigny.< »Kako neumno, kako hinavsko,« je vzkliknil De Iacy, zmečkal list v svoji vročični roki in ga vrgel proč. Nato je sedel in gledal z žalostjo in boljo na kup pisem, ki so ležala pred njim. Čutil se je ponižanega in osramočenega. Ni je stvari na svetu, ki bi le bolj bolela kakor spoznanje, da kdo tvojo ljubezen zametava. De Lacija je to leni bolj skelelo, ker se je še vedno z vso nežnostjo oklepal spomina na svojo ljubezen, dasi ni ljubil več. Ako izruješ korenine, s katerimi ti je bilo srce priraslo na koga, ostane bol še dolgo poleni, ko si jih izruval. Ce se l-jubezen konča na obeh straneh in dobiš nazaj take nežne spomine kakor so ljubezenska pisma, jih lahko vržeš na ogenj, da nasitijo drug plamen kakor tisti, za katerega so bila namenjena. Kako bridki pa so spomini na zavrnjeno ljubezen, če se izneveri samo eden! De Lncy je čital pismo zn pismom, in kadar je njegovo oko padlo na kakšen poseben stavek ali in ime kaksuegu kraja, sc jc spomnil ua uro, v kaleiih ju nje- j govo mlado srce uživalo srečo prve ljubezni. Zdaj pa je spoznal, kako se je vse, kar mu je ustvarila domišljija, zdrobilo, ko se ga je doteknila resničnost, pred katero vse razpade. In med temi listi so bile tudi pesmice; zlasti na eni mu je obtičalo oko, na eni tistih, ki jih je zložil v prvih dneh ljubezni, ko mu je Adela, ko ii je odkril ljubezen, odgovorila, da je nestanovitna. »Ali ne veš,- je dejala, »kaj je rekla vetrnica vetru? Ce se ti ne spremeniš, sem jaz stanovitna.« De Laciju je ideja ugajala in zložil je pesmico, za katero je vzel snov iz teh njenih besed. In tu pred njim je zdaj ležala tista pesmica, dokaz njegovih prvih srečnih ur. Še je bila tu, ko ljubezni, iz katere se je rodila, ni bilo več. Z bridkim nasmeškom krog usi je čital pesem: »Veter in vetrnica«. »Ona se je spremenila,« je žalostno mislil De Lacv, ko je obrnil list, »in težka sprememba je to zame. Oh, Adela. ti si bolje igrala vlogo vetrnice kakor jaz vlogo vetra, zakaj jaz se nisem spremenil, ti si se pa. Ti si res bila vetrnica. Oh, Adela, Adela,« je Žalostno klical njo, ki ni več bila njegova. Pregledoval je pisma, a iz tistih besed, ki so mu nekdaj ogrevale srce, je zdaj vela grenka bol. Še vedno je obračal pismo za pismom, dokler se ni ustavil pri enem, ki se je na njegovi zadnji strani lepa naslovljenka poizkušala v peresu, samo da se ni vadila, da bi odgovorila na kakšno njegovih pisem, zakaj tam je stalo: »Dragi moj Hippolite!« De Lacy je skočil na noge. Tn dokaz ničvrednosli ga je zbodel v srce. V muki je stisnil obrvi in vzkliknil: Ali ni mogla drugam zapisati njegovega imena kakor prav ua pismo, ki sem ji ga pisal jaz? Izdnjalkn! Izda-jalka! Proklel naj bo ta dokaz moje lahkovernosti!« Tn ves ogorčeti ga je zagnal v ogenj, za niim so tičala pisma drugo za drugim. U doben higijeničen čevelj za otroke iz -črnega ali rujavega boksa. Od št. 18 do 27 Din 37 —, iz laka št. 18 do 22 Din 45'—. Priljubljen dekliški čevelj iz črnega ali rujavega boksa v okusnih kombinacijah in iz laka. Od štev. 28 do 30 Din 75-—, od št. 31-35 Din 85 —. Športni čevelj za deklice in dečke z okrašenim jezikom iz rujavega boksa s prvovrstnimi podplati. Od št. 26—27 Din 85-, od 28-30 Din 95—. od 31 do 35 Din 115-—, od 36—39 Din 145 -. Visok fantovski in dekliški čevelj za slabo vreme, rujav in črn boks. Od št. 25 do 30 Din 75-, od št. 31 do 35 Din 95—, od št. 36 do 39 Din 125 -. BOGATA IZBIRA prvovrstnih solidnih telovadnih čevljev. Direktna prodaja konsiimentom naravnost iz tvornice v lastnih podružnicah in tvorniSkih skladiščih v vseh večjih krajih države. --—— Za začetek šole smo sloboko znižali cene naših priznano najboljših čevljev. Zato oskrbite svoje otroke le s ..PEKO" čevljil V malih oglasih velja vsaka beseda Din l'—; ženltovanjski oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonsko, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Letovišča Pension Nevenka samo 100 m od kopališča. Soba in popolna oskrba za osebo 45 Din. Izvrstna kuhinja. Senčnat vrt, v neposredni bližini javen park. - Pension Nevenka, Novi Vinodol, Hrv. Primorje. (L) hI Kuharica | starejša, snažna in zdrava, dobra in varčna gospodinja — išče službe kjerkoli. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra gospodinja« št. j 10028. (a) I I Iffl k Rprnl jgaaai Francoščino in klavir poučuje zopet A. Potočnik, strokovna učiteljica, | Wolfova ulica 10/11. Vpi- | sovanje dnevno od 10 do 5. (u) Šoferska šola L Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica. Ivan Kravos Maribor, Aleksandrova 13. | Stanovanja ODDAJO: Stanovanje komfortno, dvo-, tri-, štiri- in petsobno, z vrtom, takoj oddam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10008. (č) Tri dijake sprejmem v popolno oskrbo po nizki ceni v veliko in svetlo sobo prav blizu tehnične šole, realke in univerze. Naslov v trafiki Modic, Kopitarjeva 4. (D) Dvosobno stanovanje oddam za september. — Šmartinska cesta 6. (č) Na stanovanje se sprejme gospod. Triglavska ulica 3, ob Dunajski cesti, nasproti spomenika čez progo. (c) Dva dijaka od 14 do 16 let se sprejmeta na hrano in stanovanje. Kopalnica na razpolago v novi vili. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. (D) Elegantno sobo strogo separirano in novo, opremljeno event. z vso oskrbo, oddam na Mirju, Marmontova 27. č Dijakinja višje srednje šole — se sprejme pri dobri družini na stanovanje in hrano, Glasovir, vrt, kopalnica na razpolago. Zwitter — Stritarjeva 5, prvo nad- Opremljena soba se takoj odda dvema gospodoma v Kladezni ul. št. 5, Krakovo. (č) Dijaška stanovanja posredujem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10054. (D) Dijak se sprejme z vso oskrbo za 500 Din mesečno. Sa-jovic Marica, Sodarska steza 6, pri Sv, Florijanu, 2 dijaka (-inji) v vso oskrbo sprejmem. Rožna dolina c. II. št. 9. Dijaka nižješolca sprejme z vso oskrbo boljša družina k sinu četrtošolcu. — Soba solnčna. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10061. (D) Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo — pri realki. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10064. (D) Dijakinja se sprejme na hrano in stanovanje. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 10065. (D) 2 dijakinji (-ka) sprejmem v vestno oskrbo. Cena po dogovoru. -Ilirska ul. 19-1. (D) torbice, nahrbtnike, aktovke. Ivan Kravos Maribor. Aleksandrova 13. IkTffil EMI IŠČEJO*. Lokal za vinotoč ali mlekarno, iščem. Ponudbe na: Jenko, Erjavčeva c. 12. (c) ODDAJO: Lep trgovski lokal s postranskimi prostori se takoj odda. Vprašati: Pisarna dr. Luckmanna, Ljubljana, Gradišče 4. (č) Trgovski lokal s stanovanjem se odda v najem na deželi, v večjem naselju, ob glavni cesti, z veliko okolico, sedaj brez trgovine, pol ure do žel. postaje. — Trgovina je opremljena z vsem potrebnim inventarjem, vendar brez zaloge. Ugodna prilika za začetnika. Za nakup blaga potrebna gotovina "80 do 100.000 Din. Eventu-elno se sprejme poslovodja z označeno višino | glavnice za otvoritev podružnice. — Vse ostale informacije daje tvrdka Joža Hrastelj, Gor. Radgona. (e) Posestva miimiiiMimiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiii Droben oglas v -SU)venca, oosestvo ti hitro proda; če ie ne x gotovim denarjem oat kupca ti s kniiiieo da ............................................. [jffilS^i I IMIlllllllllllilllHIlllllllllllllUIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIUI Ce avto svo/ start pnx)^/:»•■ nT motorja bi znebil rad liri kuncev ti mnogo prižene Sloveniev na/man/!P inserat IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIUIIIII Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdk) Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Novo vilo petstanovanjsko, moderno urejeno, z velikim vrtom, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10007. (p) Enodružinsko hišo z vrtom ugodno prodam. Vprašati: Cerkvena ulica št. 25 (Trnovo). (p) Mednarodni velesejem v Pragi 3 —lO. septembra 1933 svetovni velesejem na katerem so zastopani narodi in države Jugoslavija 25»/. Atrija 25«,. in navadne v lake Čehoslovaška 50°/0 Madjarska 25°/0 Opozarjamo posebno na ugodnost znižane vožnje v čehoslovaški, prej 33*/», sedaj 50"U popusta. Pojasnila in legitimacije daje: Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova c. 2 ČehoslovaškI konzulat Putnik« Gajeva ulica (za nebotičnikom) in njegovi podružnici „Hotel Metropol". Parcele blizu Dunajske ceste — Stožice — prodam. Tudi na hran. knjižice. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10023. (p) Enodružinsko hišico vilo, z vrtičkom, proda Lavrič, Mengeš 135. (p) Žganje slivovko, in vinsko, zajamčeno pristno, dobite najceneje na debelo in | drobno pri Danimir Pač-niku v Laškem. (1) Osrcdnia vi- i narsha zadrugo za Jugoslavijo v Ljubljani ima svojo zalofno Klet na CelOVShl C. SI 81 Dobro blago - cene nizke! Elektromotor 5 ks, 220 voltov, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9971. (1) Specialno Izbiro modnih hlač in omare dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. Štedilnik z železjem, lončeno peč in vodovodno školjko — prodam. Ljubljana, Bičev-je 22. (1) Šolske (orbice, nahrbtnike, aktovke. Ivan Kravos. Maribor, Aleksandrova 13. Kupimo Zastavne liste srebrnino, zlatnino, šivalne, pisalne stroje, kolesa itd., kupujem. Plačam v gotovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10041. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po naivišfih cenah CERNE, luvelir, Ljubljana. Wolfova ulica It i Jagode — sadike finih, debeloplodnih vrtnih sort, 100 kom. 30 D., 50 kom. 20 Din — proti predplačilu franko, pošilja: Matija Ribič, ekonom, Slov. Bistrica. (1) Žične posteljne vloge in zložljive železne postelje izdeluie naiceneie ter sprejema iste v popravilo Pavel Strgulec. Gosposvetska cesta 13. Kolizei. Liubllana (t) KaSo lešprenj, aldovo moko vedno svežo oddala na debelo veletrgovina A VOLK LJUBLJANA Resi jeva cesta 24. Oglašujte SLCVENrtJ ZEPHIR"'PECI edini ekonomični sistem čisto higijenskega kurjenja z drvmi. Nenadomestljive z ozirom na štedlfivost, udobnost, higljeno, snažnost. Proizvod: „£ephir" Ivornica peCS d d. Subotica. Edino tovarniško zastopstvo: V LJUBLJANI: Venceslav Breznik V CELJU: D. Rakusch V MARIBORU: Pinter & Lenard Razstavljene Da ljubljanskem velesejmu. Ako želite, da Vam bo dete tako zdravo in veselo - dajte mu «a krepitev krvi, živcev In teka „Energin" krepi kri, krepi živce, daje tek in pospešuje razvoj otroka. Otrokom od 5 do 15 let 3 krat na dan po 1 malo žličko okusnega »Energina". .Energin" se dobiva v lekarnah v polliterskih steklenicah po Din 35'—. S pošto razpošilja Laboratorij .ALGA" na Sušaku. 3 steklenice .Energina- Din 119-—, 6 steklenic .Energina" Din 220-— in 1 zaslonj, 12 steklenic .Energina" Din 440 — in 2 zastonj. (Odobreno po min. soo. politike In nar. zdravja 8. St. «787 t dne 2J.m»rca 1932) „ADLER" pisalni stroji potni in pisarniški - najnovejši modeli Glavno zastopstvo za Dravsko banovino Maria Krell, Zagreb. Nikoi!čeva12 Zahtevajte ponudbe, IšCemo Krajevne zastopnihe ® Zapustila nas je predobra žena in mati Meta Bežek danes ob drugi uri. Pogreb bo dne 31. avgusta 1933 ob pol 3 iz hiše žalosti Trdinova ulica št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 30. avgusta 1933. Dvorni svetnik BEŽEK z otroki. Zc »Jugoslovansko tiskarno« t Ljubliaoi: Karel O*. Izdajatelj: Ivan Rakove«. Urednik: Lojze Golo bič. Z letalom v Zagreb Krasna si, zemlja dolenjska! Ljubljana, 30. avgusta. Zadnjič je bilo brati nekje neko namigavanje, da so »kolegi od Zmajskega mostu« taki zaspanci, da ne morejo vstati tako zgodaj, da bi mogli z letalom v Zagreb, ali pa vsi taki bojazljivci, da se sploh bojijo leteti. Ne zanima me, zakaj se prvega poleta, ki je bil določen za časnikarje, ni udeležil tudi zastopnik »Slovenca«, čeprav se mi zdi, da gospodu, ki je bil najprej določen, za ta polet ni zmanjkalo niti poguma, ker je že večkrat letel, pa tudi zgodaj je navajen vstajati, zdi se mi mnogo bolj verjetno, da ni maral leteti, ko so na nebu viseli nevihto obljubljajoči oblaki. Prav mi jc prišlo ponovno vabilo ljubljanskega Aero-kluba, ki je za božjo voljo prosil, naj vendar eden od »Slovenca« leti na novi letalski progi. Aero-klub je še na obziren način vpraševal, ali se je »Slovencu« morda s čim zameril. Pa ni bilo nič tacega. Za novo vabilo se je v uredništvu »Slovenca« takoj oglasilo več kandidatov, no, izbran sem bil jaz, kot »najstarejši« letalec v našem uredništvu. Če izvzamem nekaj bolj udobnih gospodov, smo namreč že vsi se kdaj vozili z letalom, vendar pa sem se jaz prej kakor vsi drugi, namreč že pred sedmimi leti. Vožnja z letalom ne pomeni za »kolege od Zmajskega mostu« nič novega, pač pa je taka vožnja v Zagreb vedno lep izlet tudi za časnikarja, zlasti če je — vsaj do Zagreba — zastonjl Pred nebotičnikom je stal včeraj osebni avto, ki nas jc odpeljal do ietališča. Bilo nas je pet. Znani ljubljanski trgovec je povedal, da je imel pozno v noč sejo, ob osmih pa mora biti po kupčijah že v Zagrebu. Na kakšen način naj pride v Zagreb ob pravem času, če ne z letalom? In tako je naložil na avto dva velika kovčka, vendar oba lažja kakor 15 kg, ker bi bilo treba za težjo prtljago plačati posebej voznino. Bil je še neki zagrebški doktor, ki je bil najbrž na obisku v Ljubljani — morda pri svoji družini na počitnicah — in mu je letalo prav prišlo, da sc more v pravem času vrniti na svoje delo. Potem je bila tudi še zakonska dvojica iz Ljubljane, ki je tudi imela nekakšne nujne opravke v Zagrebu. Gospa ni kazala prav nobenega strahu, niti nervoze pred poletom. Peto kolo v tej družbi sem bil jaz. Prvi štirje so sc za pot skrbno pripravili. Gorki plašči, suknje, šali itd., jaz pa kar tako, kakor da bi šel na promenado. Izkazalo sc je, da so bili prvi štirje zelo skrbni, da pa tudi moja »lahkomišljenost« ni bila pretirana. Vsaj jaz nisem prav nič potreboval med poletom ne suknje ne plašča. Kakor riv vzamem avgusta meseca suknje, če sc vozim s tramvajem, tako mi jc ni treba vzeti niti, če odlctim v Z&greb. Preden je avto odpeljal izpred nebotičnika, se je od nekod vzel mlad orjak. Dobrodušno se jc vsedel v avto in malo pokimal. No, kaj herojskega njegov obraz ni kazal, nič tistih šofersko napetih mišic na licih, nič nagubane kože na čelu, prijazen, vedno sc smehljajoč človek, ki je šoferju kmalu kratko izjavil: »Padpisalj!« Bil je Nikitin, izkušeni pilot, ruski emigrant, tisti, ki je prevozil že neštete kilometre z letalom in se mu do sedaj še nikoli ni nič pripetilo nc njemu in nc zaupanim mu potnikom in ki mu bomo za kratko urico tudi mi izročeni v skrbno varstvo v zraku. Šofer mi šepne: »Temu se morete bolj zaupati, kakor pa če se vozite z avtom ali železnico. Rusi so sijajni piloti!« To smo sami spoznali kaj kmalu, ko smo pluli čez Dolenjsko proti Zagrebu. Na letališču je bilo že prav živahno kljub zgodnji uri. Šef letališča jc kar očitno pokazal veselje, da se tudi zastopnik »Slovenca« »upa« v zrak. Hitro izpolni vozovnico in za rubriko Cena (Priz): lepo nariše številko 0 in jo še prečrta. Na letališču postopa žalosten fant, medlem ko v zraku brenči Brandenburg. Skoraj se mu trese glas, ko mi prizna: »Rad bi šel v pilotsko šolo, pa jih imajo že dovolj. Saj pilotiranje v zraku ni nič, samo na tleh pristajati, to je nekaj in tega bi se rad naučil.« Na mojem sedežu leži suknjič in plašč. Aeroklub je računal samo s štirimi potniki, peti pa se je znašel na letališču. Račun so delali brez mene, ki sem tudi prišel in mi je moral peti nenapovedani potnik prepustiti prostor. Prav žal mi je bilo, toda časnikar naj ima vsaj enkrat prednost! V aparatu »Potez« je sicer nekoliko tesno, toda ker ne kadimo, jc zrak vedno čist in sedimo kar udobno. Pilot Nikitin sedi spredaj in je ločen od nas z leseno steno s stekleno lino. Nam pa zadostujejo za razgled šipe iz ribje kosti, ki obdajajo kabino. V polkrogu zavije letalo po tleh letališča, minuta, dve in že čutimo, kako smo že meter visoko v zraku, meter, dva, letalo preskoči telegrafsko napeljavo ob robu letališča, vlak, ki privozi po progi, pa se nam zdi že smešno majhen, vagoni niso več vagoni, temveč vagončki, vse skupaj kakor igrača. Ljudje na cestah in poljih so še vidni, mogočna cerkev pri Devici Mariji v Polju pa iz te višine že kar ne imponira več. Njive, na katerih zori proso, cvete še ajda in klije pozna koruza za krmo, pokošeni travniki, de-teljišča, vse to je kakor raznobarvni hrbti knjig v knjižnici. Rdeče krpe polja poleg svetlo- in temno-zelenih, vmes pa še temnejše pike, poljsko grmovje, Z roko bi pokril kar po več teh krpic skuipaij, vse to je iz zračnih višin tako majceno, tako ljubko in vendar veš: to je naša zemlja, ki redi našega človeka, on pa jo napaja s svojim znojem. Pust bi bil polet čez Ljubljansko polje in dolgočasen pogled nanj, ko bi bilo Ljubljansko polje ena sama velika žitnica. Ljubše in lepše se mi zdi Ljubljansko polje tako, kakor je sedaj, v svoji pestri nakrpanosti njiv, vrtičkov in logov, kakor pa, da bi povsod prevladovala barva ene same racionalno gojene žitarice ali druge koristne rastline. Na desni izginja v obzorje ljubljanski Grad. Nebotičnik je še edino poslopje, ki ga more oko opaziti. Šmarna gora se sumljivo niža in izginja. Plu-jemo nad gričevjem med Ljubljano in Litijo. Med gozdovi pod nami so dolinice, semintja nekaj hišic in zopet majhni lazi in obdelane njivice. Pa že preskočimo to gričevje: na pravem Dolenjskem smo. Ponovi se slika z Ljubljanskega polja, le še bolj pestra. Vasi se zde skoraj posejane druga ob drugi in čeprav si popotnik hodil že kdaj tod, prav težko ugiblješ imena te ali one skupine hiš, le ali one vasi. Naselbine so obdane z zelenim robom sadnega drevja — toda to le ugiblješ z letala, ki leti 400, 500 metrov visoko nad zemljo, seveda nc moreš razločiti ne posameznih dreves in skoraj tudi ne samih hiš. Kakor šopek se ti zdi vsaka vas, bele hišice so cvetje, rob sadnih dreves ga ovija, vse pa je posejano in položeno na pisano gredo raznobarvnih njivic, travnikov in vrtov. Ugiblješ — sedem je proč — kaj so Dolenjci tako zaspani, da jih še sedaj ni nikjer nič videti? Prav ostro moraš napeti oči, da opaziš na cesti neznatne pike. Na travnikih in njivah jih še težje opaziš. To so ljudje pri poljskem delu. Svetlejše pike ti lc s težavo razodevajo, da so lo naglavne rute dolenjskih kmetic. Sredi najlepšega polja — raztreseno belo ka- menje ali boljše sami kamenčki. Kaj bi le to bilo? Čreda k rav, pasoča se na pokošenem travniku. Pa prav dobre oči moraš imeti, da to spoznaš Na desni naenkrat večja skupina hišic. Višnja gora je to, le da z letala ni prav nič častitljiva, kakor je, če jo gledaš s ceste ali z vlaka. Čez nekaj minut zapet večja skupina hiš: Št. Vid pri Stični. Navpično pod letalom leži. Potniki ugibljejo: »To ni Št. Vid, kje pa jc samostan?« Ta pa je že ' za nami in treba se jc ozreti nazaj, da opaziš Stično z velikim samostanskim poslopjem. Semintja prekriža polje svetla lisa: Mirna, Temenica in na obzorju se že pokaž še močnejša lisa: Krka. Janez Trdina je bi! sicer velik poet in je v svojih spisih s pesniško dušo opisoval Dolenjsko, toda njegova primera, da je valovita in z grički posejana Dolenjska kakor skleda žgancev, ni preveč pesniška. Človek se res ne more spomniti na žgan-ce, ko gleda to Dolenjsko valovje hribov in dolin. Prej bi se Dolenjska dala primerjati — vsaj v razgledu z letala — kupu zelenila, po katerem so se igrali otroci. Lahko je uganiti, kako je prišel Trdina do te primere. Seveda on je Dolenjsko gledal z Gorjancev, kamor je prišel po naporni hoji in prav verjetno je, da so mu bili žganci tedaj v mi-siih. Nam, ki udobno sedimo v letalu in si ogledujemo dolenjsko zemljo in nc čutimo prav nobenega napora in z lahkoto prenesemo semintja malenkostne sunke letala, nam jc sedaj vse kaj drugega v mislih kakor pa žganci. Predrzne loke dela Krka po Dolenjskem. V enem takih lokov tiči Novo mesto, daleč na desni ga pustimo v stran. V drugem, čudovitem ovalnem loku tudi na desno stran, leži Kostanjevica, krog in krog obdana s svetlo liso Krke. Na vzhodu za-blesti svetla proga: Sava. Na ccsti pod nami jo čudovito hitro ubira majhen črn hrošč. Nc slišimo njegovega brnenja, pač pa skoraj občudujemo njegovo vnemo, kako rad bi tekmoval v hitrosti z nami. Najraje bi zaploskali pridnemu avtomobilu, ki ga pa hitro zapuščamo in se nam po nekaj minutah izgubi. Z letala je tudi težko razumeti zavite ovinke in vijuge ceste. Seveda, saj ne vidimo posameznih klancev, temveč le barvo ceste na ploskvi. Ko gledaš to dolenjsko zemljo, tako skrbno razmejeno in razdeljeno, pa ti tudi z visokega razgleda z letala ne uide ljubezen, s katero naš človek to svojo ljubljeno zemljo obdeluje. Sveta si zemlja in blagor mu, komur plodiš! Naj je v deželi kriza in revščina, naj ljudje tožijo in obupujejo, niti sveta, najmanj pa naše zemlje in našega naroda ne bo konec, dokler bo naša zemlja tako skrbno razdeljena v skrbno obdelane njivice, ki tudi sem v sinje višave glasno izpovedujejo vso veliko ljubezen, s katero je naš človek privezan nanjo. Gradovi so po Dolenjskem razsejani: Hmeljnik, Struga, Otočec, Bajnof in še mnogi drugi, katerim se ne spomniš imena. S temi gradovi je pravda našega človeka že končana. Cvetoče njive govore, da se je tudi dolenjski kmet, nekdaj po graščinski gospodi najbolj tlačeni slovenski človek, že opomogel iz vkoreninjene apatije in da je v njem žc davno oživela prastara slovenska vdanost lastni zemlji. Še se spomniš, da je mnogo te dolenjske zemlje v novi odvisnosti in da naš kmet na žalost prihaja v še hujše suženjstvo denarnega kapitala in obrestno-obrestnih računov in z žalostjo se moraš spomniti, da »za vse, kar je ustvaril Bog, za njivo, polje, log, še teče pravda še in vsa vroča vre!« Puščamo zadaj Krško — krški most je kakor slamica, položena čez Savo, ob strani se prikažejo Brežice in zopet izginejo, ravno Krško polje je že za nami. Drobcena Sotla nam pove, da smo že nad hrvatsko zemljo. Njive postajajo večje, manj pestre a še vedno skrbno obdelane. Temnim Gorjancem smo se previdno ognili in odkrije se nam zopet na desni Samobor. Po glavni železniški progi počasi leze dolg, toda droben tovorni vlak in od Samobora sem opazimo majhen dim — slavni samoborski ozkotirni vlak. Še en pogled skozi lino in skozi pi-lotovo kabino — že sta vidna stolpa zagrebške katedrale. Nekaj ovinkov nad mestom — in spuščamo se na veliko letališče na Borongaju v Zagrebu. Pred nami se zablesti razkošni, bogati, živahni Zagreb. Čez pet minut smo z avtomobilom že prišli z letališča na Jelačičev trg, srce Zagreba. 50 minut jc trajala vožnja iz Ljubljane v Zagreb Ob sedmih smo bili še pri Devici Mariji v Polju, točno ob osmih že pri zagrebškem »gabelcu«. Šele ko se slastiš z zagrebškim gulažem, se domisliš na svarila, ki si jih slišal pred tako vožnjo. Šele tedai spoznaš, da »zračne bolezni« prav za prav ni. Vse kaj drugega. Menda že dolgo nisem toliko in s tako slastjo jedel kakor včerajšnji dan, ki sem ga po vožnji z letalom prebil v Zagrebu Zdi se mi, da vožnja z letalom sijajno vpliva n zdravje. Kdor je kdaj doživel morsko bolezen, sc najbrž nc l-o tako laskavo izrazil o vožnjah na morju! Pa kaj vse to! Jed mine Tudi Zagreba sc kaj kmalu naveličaš, posebno, če si sam samcat Kranjec sredi tega velikega mesta, neizbrisna pa ostane lepota, ki si jo doživel, ko si iz zračnih višav ogledoval poezijo Dolenjske. Oooj dolenjskih poljan in dolin ostane trajno v srcu. Dolenjske zemlje ne bo pozabil, kdor se je nje lepote nasesal, bodisi kicrkoli, najbolj pa tako, kakor včeraj jaz iz zračnih višav. C. K. Muholovec AEROXON polovi vse muhe! Se mnogo posname # Torej zahtevajte izrecno Aeroxon // // Šahovski turnir v Somhoru zaključen Letošnji amaterski šahovski turnir je bil zaključen že pretekli teden, toda ker ni prinesel enega samega zmagovalca, je moral borbo odločiti naknadni mateh na dve dobljeni partiji, kakor to določajo pravila »Jugoslovanske šahovske zveze . 2e v zadnjem poročilu smo omenili, da se bo borba za prvo mesto vršila v glavnem med Schrei-borjem iz Subotice in Totoni iz Belgrada. Končni izid je popolnoma opravičil našo domnievo. kajti turnir je bil za vršen s sledečimi rezultati: Schreiber, Tot po 13 točk, Vidmar Milan ml. in Rajkovič 12, Gabrovšek Ludvik in Petrovič 11, Vukovič Sava in Nikolaj Kulžinski po 10, Broder in Avirovič po 8 in pol, ing. Weiss 8. šubarič 7 in pol. Graber 6 in pol, Grenčarski in Herbatin 5 in po!, Carev 5, Dimitrije Kulžinski 3 in pol. Zuk 2 in pol. Da sta si Schreiber in Tot zagotovila prvo mesto, sta morala na koncu dobiti vse partije, to jima je tudi uspelo, dasi ne toliko po njuni zaslugi I kakor po njunem izredno ugodnem položaju glede j partnerjev. Oba sta nanineč na koneu imela za ! nasprotnike samo klubske tovariše ali pa svoje simpatizerje, katerih vloga je baš na tem turnirju prišla izredno do veljave. Le tako se je zgodilo, da Vidmar Milan, dasi je od zadnjih pet partij samo eno remiziral, vse druge pa dobil, ni mogel doseči boljšega mesta. Še večje presenečenje pa pomeni plasma Gabrovška. ki je ta turnir gotovo igral izpod svoje moči, sicer bi bil brez dvoma zasedel svoje običajno drugo mesto. Od drugih nagrajencev sta presenetila zlasti Rajkovič. ki mu je bil ta turnir prvi od večjih in Sava Vukovič. Prvi je res imel precej sreče, toda peto ali šesto mesto bi bil vsekakor zaslužil, drugi je bil pozvan na turnir kol rezerva in je vendar prehitel nekaj znanih imen, kakor n. pr. Kulžinski, ing. VVeiss. Kakor smo že omenili, morala Tot in Schreiber igrati mateh za naslov jugoslovanskega šahovskega mojstra. Igrala sla že dve partiij, pa sta obe končali remis, nakar sta poslala predsedniku Jugoslovanske šahovske z veze-t dr. Zeliiniru Ma-žuraniču prošnjo, da se mateh odgodi, ali pa da se obema prizna mojstrski naslov. Druge alterna-I li f zveaa po pravilih ne more izpolniti, zelo ver- I jetno pa je, da bo prvi alternativi ugodila. Cesta v Kamniško Bistrico Kamnik. 30. avgusta. ' V torek dopoldne se je odpeljala v Kamniško j Bistrico kolavdacijska komisija, da odobri dela na i doslej dovršenem delu ceste Stahovica-Kamniška ! Bistrica. V komisiji so bili zastopniki banske uprave s tehn. svetnikom inž. Pircem. zastopniki kor-poracije in kamniškega okraj«,-ga cestnega odbora. Kolavdirali so nedavno dovršena dela na cesti od Stahovice do Mecesnovca in odobrili traso nadaljevanja te ceste od Mecesnovca do Kopiš v približni dolžini 2.5 km. Za nadaljevanje gradnje bistriške ceste so že zagotovljeni krediti lokalnih interesentov v znesku 400.000 Din, drugo pa bo pač morala prispevati banska uprava iz fonda za brezposelne, saj so pri gradnji zaposleni samo brez,|>oselni delavci kamniškega okraja. Ker so sedaj izvršene vse formalnosti in je odobrena tudi trasa nadaljevanja ceste, bodo pričeli graditi že ta teden in če bo šlo vse po sreči, bo do zime bistriška cesta že narejena. S tem bo izpolnjena večletna želja, da bi bila Kamniška Bistrica po dobri cesti zvezana s svetom. Zgodovina bistriške ceste sega še nazaj v predvojne čase, temelj pa ji je bil položen v poletju leta 1931, ko so dogradili prvi del od Stahovice do Konjskega potoka. Prav za prav je bila to le provizorično razširjena in slabo posuta občinska vozna pot. ki so jo vozovi in avtomobili spravili v tako slabo stanji?, da je bilo v deževnem času nemogoče voziti po njej. V razmehčanem cestišču, brc t kamnite |>od!age. so vozovi napravili slohoki kolesnice in včasih ie kak avtomobil obtičal v i globokem blatu, da so ga s težavo spravili ven. j Letošnje poletje so šele popolnoma dogradili prvi del ceste. Napravili so kamnito podlago, katero so trije manjši valjarji zvaljali v trdo in gladko plast, tako da je zdaj vožnja po bistriški cesti prav prijetna. Dogradili pa so cesto samo do Mecesnovca, od tu dalje pa je le provizorično v strmih serpentinah speljana na prejšnjo vozno pot proti Kraljevemu hribu. Marsikateri avtomobilist živi zato v čisto napačni veri. da lahko brez vsakih težav pride z avtomobilom v Kamniško Bistrico. Temu pa ni tako. Dober in močan avtomobil zlahka vozi po strmih klancih, slabšemu vozilu pa preti nevarnost. da obtiči sredi klanca in inora nato za-rlensko nazaj na cesto po nov zalet. Gorje pa vozilu, če mu na strmini odpovedo zavore, kakor se je dozdaj že pripetilo dvakrat. Il'rvi avtomobil jo lani treščil v globoko strugo Bistrice in se popolnoma razbil. K sreči je bil v njem samo šofer, ki se je z drznim skokom rešil. Druga nesreča pa je bila pred kratkim na istem klancu. Drveči avtomobil, kateremu so na strmini odpovedale zavore, hi prav gotovo strmoglavil ]>o bregu, ako bi se ne zaletel v skladovnico drv, kjer je obstal. Kisr je cesta javna, ne morejo nikomur zabraniti vožnje po njej, vendar pa mora biti vsak avtomobilist toliko previden, da s slabšim vozilom ne bo vozjil dalje kot do Mecesnovca. Novi del cesle od Mecesnovca do Kopiš je projektiran IX) dosedanji luristovski pešpoti, ki je. kakor znano skoro brez vzpetosti. Tako se bo tudi nova cesta ognila vseh strmih klancev in ho v jeseni vožnja no niej prav prijetna in brez nevarnosti. Radio Therma Loško zdravi revmatizem vseh vrst. išias, ženske bolezni, znižuie krvni tlak itd. Naravni vrelec visoka radioaktivna thermalna voda 37,5°C Poseziiska doba od 1. septembra dalje. Pavšalna penzl|a za 10 dni Din 600 -, za 20 dni Din 1.100 V pavšalni penziji je upošteta hrana in stanovanje, dve zdravniški ordinaciji, dnevno po ena kopelj in vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča ! Velika verska slovesnost v kranjski dekaniji Kranj, 30. avgusta. Vsa obširna predoseljska župnija, poleg njw pa tudi vsa ostala kranjska dekanija razen tržiš-kega kota se z veliko vrnemo, brigo in skrbjo pripravlja na jh>ineinbno in izredno versko svečanost, ki se bo vršila v nedeljo, dne 3. septembra j v Predosljih pri Kranju kot proslava 1900-letnioe Odrešenja. Ljubljanska proslava, ki se je vršila 30. julija, je sprožila jk> verna in katoliški cerkvi udani slovenski domovini celo vrsto dobro organiziranih in uspelih proslav 1900-lieitnice Odrešenja. — Tako se bo za kranjsko dekanijo, ki obsega samo lepe in velike fare, proslava vršila v Predosljih, ki je od Kranja oddaljeno pičlo uro in predstavlja obenem neko središče kranjskega dekanata. Z ozi-rom na vse današnje priprave se lahko reče, da bo verska svečanost v Predosljih poseben dogodek. Prireditev v Predosljih bo s svojim obiskom počastil tudi knezoškof ljubljanski dr. (iregorij Rozman, ki bo vodil procesijo po sv. maši. Procesija bo krenila po polju proti Brdu in bo nudila posebno slikovit in pester prizor. — Slavnostni pridigar bo župnik trsteniški g. dr. Jiuiko Arnejc. Pričakuje se tudi velik obisk s strani duhovščine. Ozemlje, za katero je proslava namenjena, štejw čez 30.000 prebivalstva in bo odziv s strani ljudstva gotovo zelo velik. — Pestrost prineditve bodo Izživljale številne narodne noše, pevski zbori. Marijine družbe itd. Verske priprave se prično že v petek. Senzacijonalna aretacija na Bledu Bled, 30. avgusta. Veliko senzacijo med domačini in letoviščarji je vzbudila aretacija nekega uglednejšega gospoda. Orožniki so ga danes odpravili v Ljubljano in izročili v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča. Zapleten jc v neko afero, pri kateri gre za približno 80.000 Din. Aretiran jc bil na ovadbo nekega denarnega zavoda. Pri njem so zaplenili okoli 5000 Din in večjo vsoto v tujih valutah. Zaradi poteka preiskave ni mogoče za enkrat obširneje poročati. Jelena ustrelil nad Dravogradom Dravograd, 29. avgusta. Pod 1522 m visokim Košenjakom, kamor turisti zelo radi hodijo, kraljuje v gozdarskem uradu tvrdke Hirschler že več let nadvse ljubezniva, simpatična in gostoljubna družina Zechner. Pri njih so dravograjski in drugi turisti preživeli že marsikatero lepo urico, našli so vedno polno obloženo mizo. Gospod gozdar je imel te dni izvanredno lovsko srečo. Na vrhu Košenjaka jo ustrelil 150 kg težkega jelena. Njegovi rogovi merijo 08 cm. Tc je prvi jelen, ki je bil ustreljen zadnjih 50 let v našem kraju. Lovskemu junaku prisrčno čestitamo! Brezje napredujejo Nekako pred 22 leti je bilo, ko je vozil lej>o okrašeni voz prvikrat [>ošto na Brezje. Veselo se | je razlegal poštni rog po brezjanskem polju — poštni urad na Brezjah je bil otvorjen. Lokal v ta namen je dala na razpolago Gabrijelčičeva hiša, saj je bil rajni Anton Gabrijelčič tisti, ki si je pridobil največ zaslug, da smo na Brezjah prav takrat dobili lastni poštni urad. Pomagala sta mu pri tem delu rudi že preminula IP. Marjan Širen. takratni predstojnik frančiškanskega samostana nn Brezjah in pa vitez Josip Pogačnik, ki je uspešno inter veniral na merodajnih mestih. Od takrat pa sta potekla več kot dva decenija. Brezje so se razvijale v tempu, hitrejšem kot kdaj prej, a kljub temu so bile od ostalega sveta tako-rekoč odrezane — manjkalo je telefona. Nadaljevati torej zapoOeto Gabrijelčičevo delo. Pojavili so se po vojni nekajkrat glasovi, pa so utihnili kot bi sploh ne bili izgovorjeni. Nič s privatno iniciativo, nič z občino. In nastopilo je mlado, pred dvemi šele ustanovljeno Tujsko-proinetno društvo s svojim programom, v katerem je bil zaznamovan tudi telefon. Z veliko agilnostjo — saj je o tem društvu znano, da malo jbobnat a veliko naredi — je zbralo od poštne direkcije zahtevan prispevek 10 tisoč di narjev ter sle obvezalo prevoziti material, izkopati jame ter postavtii drogove. Precejšnja naloga za komaj ustanovljeno društvo brez sredstev, toda izgotovljena tako. da je bila te dni telefonska proga izročena prometu. Prav tako se je j>oštni urad preselil v nove, po načrtih Poštne direkcije adaptirane prostore v Finžgarjievi hiši. Seveda ni šlo brez nasprotstev. Je pač še vedno tako, da se nekateri zavedo koristi kakih javnih del šele tedaj, kadar dokazno koristi tudi njim kot posameznikom. za skupnost jim pa ni mar, za napredek kraja pa še manj. A končno lahko javljamo, da je telefon na Brezjah otvorjen. Poslužujte se ga. I Ob tej priliki naj omenimo gledte radio-pre-; nosov. Odslej namreč ne bo zamujena nobena pri-j lika, da se ne bi ta ali ona veličastna verska manifestacija. koncert itd., prenašal v svet po radiu Na ta način se bo sloves naše največje božie poti se bolj razširil in utrdil. Jesenice Športno društvo »Gorenjec« je v nedeljo priredilo skupaj z ljubljansko Ilirijo izredno posrečfeta tekme v kopališču g. Čuferja. Udeležba jc bila na prireditvi ogromna kljub temu, da je bilo šele v soboto objavljeno, da sc sploh vrši. Pevsko društvo »Sava« slavi v nedeljo svoje 25 letnico obstoja. Pevsko društvo »Sava« je znano tudi širom Slovenije, saj je že parkrat nastopilo ludi v ljublianskem radiu. Ob tej priliki bo blagoslovljena tudi društvena zastava. Ljubljanske vesli: Konjska vprega v Ljubljanici Ograje ni — vozovi padajo v Ljubljanico Ljubljana, 30. avgusta. Ni še dolgo, ko se je nekemu kmetu prekucnil v Ljubljanico iz šentpeterskega nasipa voz s ko-n} rn in davi okrog pol t) se je na istem mestu — pred Petelinčevo trgovino — pripetila do pičice enaka nesreča. Nili po nesreči občinskega svetnika Zajca pred cukrarno, niti po prvi omenjeni nesreči in skoraj gotovo tudi sedaj po tej nesreči pa se mestna občina najbrže ne bo zganila, da bi napravila tnm nadvse potrebno zasilno ograjo. Mislimo, da bodo konji in vozovi kar naprej padali v Ljubljanico in morda pride se kitaj do nove nesreče človeških življenj. To pa vse zato, ker ima mestna občina denarja iu časa pač za druge, morda tudi nujne stvari, za to najbolj nujno zadevo ga pa nima. Tako so ljudje, zlasti pn kmetski vozniki, pripuščeni sami sebi in svoji lastni pažnji. Najmanjša nepazljivost se tukaj občutno kaznuje. Kmetski ljudje, ki prihajajo v mesto, pa bi seveda radi kaj kupili in tako se pripeti da morajo sem-intja včasih pustiti konja z vozom brez nadzorstva. To sicer ni dovoljeno. vendar je umevno. Nedvom- no pa je, da bi do današnje nesreče ne prišlo, če bi na obrežju Ljubljanice stalo vsaj nekaj, kar bi spominjalo na ograjo. Od posestnika Ivana Kosa iz IPodgorice 33 pri Dolu, so jo njegova sestra, tudi posestnieu, izposodila konja z vozom, da je pripeljala v Ljubljano nekaj krompirja in drugih podeželskih pridelkov na prodaj. Ko je kmetica krompir prodala, je na-sula konju sena, sama pn je skočila v bližnjo trgovino nekaj malega kupit. Konj je umitem pojedel seno, rad bi si pa privoščil še nekaj trave, ki raste tam ob obrežju. Pričel jo ritensko riniti proli travi. Voz pa ga jo s svojo težo potegnil navzdol ]>o bregu in v strugo in sicer tako, da je padel voz na konja. Konj se je takoj ubil, voz pa zelo razbil. Prišli so poklicni reševalci, ki so potegnili voz iu mrtvega konja na suho. Konja je odpeljal nato konjač. Posestnik Kos trpi okoli 3000 Din škode. Bojimo se, da bomo morali večkrat poročati o podobnih nesrečah vse do tedaj, dokler mestna občina ne bo uvidela potrebe po ogruji na obrežjih Ljubljanice. Dr. Ivan Pintar od 2. do 6. IX. ne ordinira. Mariborske vesli: Človeška bivališča? Slučajno se je odkril zopet kričeč primer, ki opozarja na veliko stanovanjsko mizerijo našega delavstva. Cela vrsta mladih ljudi, zaposlenih v raznih mariborskih industrijskih podjetjih, je prihajala zadnjo čase po zdravniško pomoč. Vsi zviti od reviiiatizma in prehladu. Zdravnik se je zanimal za njihove stanovanjske razmere ter doznal, da so naravnost obupne. Delavci niso bili stalno zaposleni, le od časa do časa je ujel kateri kako službo. Zaslužili so malenkost, ravno za življenje, in še to so delili s tovariši brez poslu. Poštenega prenočišča si niso mogli privoščiti, pa so stanovali tam nekje v magdalenskem predmestju v nekem starem magacinu. Ležišča so si uredili kar na be- tonskih tleh, polnih vlago in mokrote, kli je pronicala v notranjost. Skraja jih jo prenočevalo samo par potem pa so je med delavstvom razvedelo za priliko cenega prenočevanja ter se je klet naglonia napolnila. Klet so potem.spremenili v stanovanja, tako da se je razdelila notranjost z deskami v nekakšne poerado, ki so so oddajale v najem. Posledice niso izostale. Več delavcev je žo v bolnišnici, mnogim pa bodo ostali trajni sledovi oslabelega in zapravljenega zdravja. Primer, ki zopet živo dokazuje nujno potrebno, tla se zgradi v Mariboru delavski azil, ki bo vsaj v najbolj kričečih primerih prinesel nekoliko odpouioči. dela: C Hlapci, Krclt: srbohrv ž a: V zastopa Razpis gledališkega abonemenla Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani razpisuje za sezono 1933/34, ki se otvori v četrtek, dne 14. septembra t. 1., gledališki abonma. V informacijo p. n. občinstvu navaja v podrobnem: A. Repertoar temelji na delih domače književnosti in na delih znamenitejših predstavnikov slovanskih in drugih literatur. , Drama uprizori i/ domače literature sledeča inkar: Pohujšanje v dolini .šentflorjanski, Golia: Kulturna prireditev v Črni mlaki, reatura, Vombergar: Zlato tele: dalje iz tske literature: Ncsič: Mister Dolar, Krle-Joniji, Feldman: Zajec. ČcPko književnost i: I>yk: Don Quijot« in Werner: Pravica do greha, poljsko pa Žeronnski: z delom: Ušla mi je prepelička. Iz ruske literature se uprizore: Dostojevski -.Bratje Karamazovi in Andrejev: Gau-deamus. Nadalini repertoar bo črpala Drama iz naslednjih del: Aishylos. Orestija. Shakespeare: Komedija zmešnjav in Kralj Lear, Moliere: Mizantrop, Claudel: Oznanenje, Galaworthy: Beg ali Loyalites, Shaw: Sveta Ivana, Slrindberg: Sonata strahov, Ortner: Čevljar Anton Hitt. Uprizorila se bodo tudi dela za mladino in yo potrebi nekaj del lažjega značaja. V dramskem ansamblu v tej sezoni ni sprememb. Kot režiser-gost bo sodeloval dr. Branko Gavella. Opera bo črpala svoj repertoar v novi sezoni izmed naslednjih slovanskih del: Odak: Dorica pleše; Stojanovič: Blaženkina prisega; Smetana: Libuša, Poljub in Dalibor; Janaček: Jenufa, Katja Kabanova; Moniuszko: llalka; Čajkovski: Pikova dama; Musorgski: Hovanščiaa; Čerepnin: 01—01; Stravinski: Petruška. Dalje bodo v repertoarju: Massenet: Cherubin; Oifenbacb: Holfmannove pripovedke (v novem prevodu); Rossini: Viljem I ell: Verdi: Traviata (v novem prevodu); Zandonai: Francesca da Rimini; Mozart: F'igarova svatba. Ponovila se bodo nekatera najuspelejša dela poslednjih sezon (Knez Igor, Luiza. Samson in Da-lila, Andrč Chčnier, Tosca, Parsifal). Opereta bo izvajala: izvirno reviio Bravničar-Peen: Stoji, sloji Ljubljanca; dalje Abraham: Havajska roža; ,1. in J. Strauss: Danes bomo tiči; l.ehar: Frasquita. Tudi v opereti se bodo ponovila nekatera najuspelejša dela (Poljska kri, Pri belem konjičku). V ansamblu ni sprememb. Kot stalna gosta bosta nastopali pevki gospa Zink« Kunčeva in gdč. Milena Verbičeva. B. Cene abonmaja Razpisani so .štirje abonmaji: dva stalna (sreda in četrtek), ki bosta imela predstave le na ta dva dneva, in sicer eden stalno ob sredah, drugi pa stalno ob četrtkih. Poleg tega še A in B. Abonma velja za 38 predstav: 20 dramskih ter 18 opernih in operetnih. Abonmaji sc sprejemajo od 4. sept. dalje v veži dramskega gledališča od 10 do 12 in od 15 do 17. Lanski abonenti reda Sreda in reda A in B imajo rezervirana lanska mesta do vštevši srede, dne 6. sep. Lanske abonente reda C in D prosimo, da se javijo v četrtek 7. sept. radi izbere sedežev v stalnih abonmajih ali v A in B. Novi abonenti za stalni red Četrtek se sprejemajo žc od ponedeljka 4. sept. dalje, na vsa druga mesta pa od sobote 9. do srede 13. sept. Cene stalnemu abonmanu Sreda in Čertek so za 10^, višje. V ceni je vračunana tudi že taksa za penzijski fond. Abonma se plača v desetih mesečnih obrokih in ne v osmih, kakor prejšnja leta. Prvi obrok meseca septembra pri vpisu. K obilnemu podpisu abonmana vabi z odličnim spoštovanjem uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Mednaroden pustolovec v Ljubljani Ljubljana, 30. avgusta. Jelnišnica ljubljanskega okrožnega sodišča jc danes dopoldne sprejela pod streho dokaj nenavadnega gosta, ki pa je drugače že star znancc paznikov. Mož je žc prileten, elegantno napravljen in sivolas. Iz Sarajeva je eskorta pripeljala v Ljubljano mednarodnega pustolovca Milana Bugarskega, ki je / pred vojno vzbujal veliko zanimanje kriminalistov. Bugarski je rojen Banačan. Pred vojno je prišel na Dunaj, da bi študiral pravo, .le zelo nadarjen možakar in govori več svetovnih jezikov. Študije pa jc obesil na kol in se spustil \ razne velike nistolovščinc. Nastopal je kot doktor, pozneje c je celo izdajal za avstrijskega nadvojvodo 1 Ivalorja. Opeharil jc razne osebe z» veli- kanske vsote. Po vojni se je naenkrat pojavil v Sloveniji, kjer jc v nekaj letih izvršil več sleparij. Izdajal sc je prav tako za doktorja in celo za načelnika notranjega ministrstva. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem jc bil zaradi raznih goljufij ob-sjjen na dve leti težke ječe. Kazen je prestal, nato •pa izginil iz Slovenije. Pojavljal sc jc po raznih krajih naše države na jugu, zlasti po Bosni. V Sarajevu je izvršil nebroj sleparij in je zato bil obsojen na večmesečno robijo. Včeraj dopoldne pa so ga pripeljali v Ljubljano da odsedi 15 dnevno kazen. Dr. Jože Jakša zo pel redno ordinira O Uršulinske šole. Vpisovanje nu uršulinski realni gimnaziji v Ljubljani bo 1. in 2. septembra od 8 do 12. Učenkam, ki bodo stanovale v zavodu, ni treba posebe priti k vpisovanju. Zadošča, da so se javile kot gojenkc. V zavod se sprejemajo v oskrbo tudi učenke, ki posečajo državne meščanske, srednje in višje šole. Otvoritvena služba božja za učiteljišče, vadnico in realno gimnazijo bo dne 10. septembra ob 8 v samostanski cerkvi, pouk se bo pričel 11. septembra. — Uršulinska meščanska šola v Ljubljani ima vpisovanje 1. in 2. septembra. Otvoritvena služba božja bo v nedeljo 10. septembra ob 8. V ponedeljek 11. septembra ob 8 se prične redni pouk. • ) Naknadno vpisovanje učencev na II. deški osnovni in višji narodni šoli v Ljubljani »Graben (Cojzova cesta 5) bo v pelek 1. septembra od 8 do 12. Starši, ki svojih otrok še niso vpisali, naj jih ta dan zanesljivo vpišejo, zakaj v ponedeljek 4. septembra se začne redni pouk. Sv. maša bo v soboto 2. septembra ob 8 v Trnovem. Starše opozarjamo posebno šc na to, da ima šola na Grabnu letos 1 , 11. in 111. razred višje narodne šole. Ker po drug:'i ljubljanskih šolah ni II. in III. razreda višje narodne šole, naj vpišejo na Grabnu vse one učcncc. ki > ; dovršili I. razred višje narodne šole (prej 5. razred). , Višja narodna šola jc namenjena za one učence, ki ne gredo na meščansko, oziroma srednjo šolo, temveč so namenjeni, da se gredo učit obrta, trgovine , itd. Ves pouk jc usmerjen tako, du bodo gg. obrtniki z učcnccm, ki bo dovršil vse šliri razrede višje : narodne šole, gotovo prav zadovoljni in bo učen-; ccm obrtno nadaljevalna šola samci v veselje in ! jim bo leni lažje odprla pot k šc večji nadaljni iz-obrazbi. • Vpisovanje na dr/., konservatorij v Ljubljani sc prične jutri v petek, dne I. septembra. Vpisu i"1 -e vsako dopoldne od i) do 12. do 7. sept. v sobi št. 18. v poslopju Glasbene Matice v Gosposki ulici. Vse podrobnosti v veži zavoda. • šola Glasbeno Matice ljubljanske vpisuje v petek, soboto iu prihodnji ponedeljek, dne 7. sept. Podrobnosti v veži poslopja Glasbene .Malice. Nogometna tekma med tramvajskimi u-luž-beuci iu poštarji. Zgledu časnikarjev in častnikov ler mitničarjev in stražnikov bodo sledili tudi poštni nastavljene! in tramvajski uslužbenci, ki bodo dne 10. septembra igrali nogometno tekmo v korist trboveljske mladine. Občinstvo na to tekmo, ki bo vseskozi resna in bo nudila tudi športni užitek, že sedaj opozarjamo. Drevesa pri 1'lorijanski cerkvi. Priznati je treba, da je bila florjanska cerkev in njena okolica prav krasno preurejena. Zasajen je bil tudi majhen park dreves, ki se cerkvi in okolici prav lepo podajo. Ljudje pa zadnje čase opazujejo, da se ta drevesa počasi suše, ker jih nihče ne zdiva in se je bati, da se bodo tudi res posušila. Drevesa namreč še niso povsem zakoreninjena v zemljo. Okolica florjanske cerkve bi precej izgubila na lepoli, in zato bi bilo umestno, če bi mestna vrtnarija pošiljala vsak dan kakšnega delavca, ki bi do prihodnjega deževja ta drevesa zalival. Prihodnje leto potem dreves ne bi bilo več treba zalivali, ker bi se že zarasla v zemljo. '"■) Na Rimski ccsti je sedaj razkopali hodnik. Mestna elektrarna tam namreč izmenjuje oziroma na novo polaga kabel za električno napeljavo. 0 Zavoil sv, Marte. StreliSka ulica 5 priporoča dobre kuharice, sobarice, natakarice in služkinje 7,a vsa dela. 0 Nočno službo imata lekarni: dr. Pircoli, Dunajska c. (! in nir. Bakarčič, Sv. Jakoba Irg 9. G V novnolvorjcMii uicnzi sprejmem še nekaj gostov. Hrana domača, prvovrstna. Naslov v upravi. 0 Bluze, razno damsko perilo, torbice, rokavice, najnovejše mode. dobite le pri tvrdki Miloš Karničnik, Stari trg. □ Zaključek pedagoškega tečaja. Te dni je bil zaključen počitniški pedagoški tečaj, ki ga je priredila Pedagoška centrala od 14. do 27. avgusta. Tečaj je obiskovalo dnevno 80 učiteljev in učiteljic iz vseh krajev Slovenije. Počitniška centrala je tudi priredila ekskurzijo k Šuniiku, k Ruški in Mariborski koči ter k Pohorskemu domu. Ogledali so si tudi Falsko elektrarno ter tovarno za dušik v Rušah. Na pokopališču so se poklonili velikemu spominu slavnih Rušanov, strokovnih so-drugov, posebno toplo pa prvaka Josipa Lasbaher-ja, bivšega župana ;n šolskega upravitelja. V toplih besedah je obudil zavest močne prošlosti, ki jo naj izpoveduje posebno učitelj, knjižničar P. C. Koprive ter pozval k stanovski skupnosti, ki naj druži slovenskega učitelja v enodušno vzgojno družino, kakor so nam to pokazali slavni predniki na ruškem pokopališču. V Mariboru so si ogle- absolvent nudil znani violinist Poljanec Taras, pi'aškega konservatorija. □ »Šverc« brez prestanka. V hladilniku, kjer je prostor za led. je bistro oko obmejnih organov pri St. llju iztaknilo 00 kg saharina in vžigalnikov. Globa bo precej huda... □ Dirke bodo. Pošlela priredi v nedeljo, dne 3. sept. t. 1. ob 15 klubske dirke s startom pri Mauh.-eirjevi gostilni v Zgornjem Radvanju in z dirko do Polskave. □ Poceni meso. Danes, v četrtek se bo od 7 zjutraj naprej prodalo na stojnici zu oporečeno meso pri mestni klavnici 50 kg govejega mesa po 5 Din za kg. ,•.«.. u i * •« □ V znamenju kumare in hrušk ie bil včeraiš- nji mali trg, ki je bil z drugimi pridelki bolj slabo založen. Šest vozov kumare so pripeljali kmetje, 12 vozov hruk, jabolk in sliv. Cene sadju se dali tovarno Zlatorog" in tovarno za umetno svilo | bile: jabolke in hruške 2—5, češplje 5—6, slive Thoma, posebno pa se jo udeležencem prikupila i 4, grozdje 8—12 Din za kg. •al/n in endinrubfl Snln nn- > Celje a Pevsko društvo »Celjski zvon«. V Celju sc je ustanovilo no\o pevsko društvo Celjski zvon vzorno urejena Vinarska in sadjarska šola. Na poslovilnem večeru je izrekel toplo zalivalo g. upra vitelj Golež predsedniku centrale prof. Silihu, ki je v veliki vnemi iu požrtvovalnosti tečaj organiziral, vodil in predaval ter vsem gg. predavateljem za globoko zajeta izčrpna izvajanja. Posebno so udeleženci uajiilL vedno mladostnemu ravnatelju v pokoju dr. Tomlnšku i 11 nadzorniku Tomaži-ču. G. Vrane pa je zajel vso zgodovino tečaja v zajemljive verze — parodije. □ Bog daj srečo! V mariborskih župnijah so so zadnje dni poročili: Ivan Borslner, zasebni uradnik, in Valerija Senekovič, zasebnica; Tomaž Aglič, progovni nadzornik v pok., in Jožefa Lor-ber, zasebnica; Anton Vrtovec, policijski podurad-nik 111 Julijami Klelne, šivilja; Avguštin Pristov-nik, tkalski podmojster in Leopoldina CernejSek, tkalka: liduard Peklar, r.-tušar, in Marija Belej, posestniška hčerka; Jožef Crgulj, zidarski pomočnik, in Daniela Kaiser, šivilja; Anton Lešnik, mizar, in Justina Cvilnk. kontoristinja; Ivan Macarol, tovarniški delavec, in Marija Fluher, prodajalka: Ivan Cič, strojni ključavničar, in Frančiška Bernnič, hčerka hišnega posestnika; Simon StrmSek, kovaški pomočnik, in Roza Goljal, posestnikova hčerka. Novoporočencem obilo sreče! □ Prisrčno slavje zlate poroke sta obhajala zlatoporočenca Franc in Alojzija Nipič. V magda-Icnski cerkvi jc imel najprej sv. mašo s prisrčnim nagovorom kaplan dr. Josip Mcško. Med sv. mašo so svojemu tovarišu-zlatoporočencu svetili magda- , lenski svečarji in cerkvcni pevci ter tako povzdig-I nili prisrčno slovesnost. Slavljcncema obilo zdravja, I moči in zadovoljstva! □ Dijakom, ki stanujejo izven Maribora. Z I žcleznico ali avtobusom smejo prihajati v srednjo j šolo le oni prvošolci (novinci), katerih bivališče ; ni nad 20 km oddaljeno od Maribora. Radi rednega dohoda in odhoda vlaka, ne smejo zamudili I šolskega časa. 1'rvošolec (novinec), ki se vozi s I kolesom ali vozom, nc sme stanovali nad 6 kni [ od Maribora. Učenci 2. do 8. razredu in repetenti t. razreda se smejo dnevno voziti le, če ne traja 1 njihova vožnja z železnico ali avtobusom nad 1 uro. Ako pa ima lak učenec-potnik na koncu 1. 1 semestra dve ali več slabih ocen iz naučnih pred-■ metov, izgubi te ugodnosti. Vsak učencc-potnik naj si preskrbi pri svojem okrajnem načelstvu potrdilo. koliko km znaša oddaljenost bivališča staršev od Maribora. □ Proračun sc sestavlja. Na mestnem magistratu imajo polne roke dela s sestavljanjem občinskega proračuna za leto 1934. Vsi uradi so svoje predloge že zaključili in predložili mestnemu knjigovodstvu. □ organizacije mestnih uslužbencev. Mariborske mestne uslužbence bo zastopal na kongresu magistralnih uslužbencev Dravske banovine v Ljubljani, dne 7. in 8. septembra vodja mostnega socialno političnega urada A. Hrandner. □ Snhisti na plan! Kulturno društvo Triglav« prireja z začetkom nove sezone več šahovskih tečajev, in sicer za gospode in dame. 1 ečaji sc bodo vršili za začetnike in tudi za že izkušene igralce. Sestanek vseh prijavljencev, kakor tudi starih članov, se vrši v torek 5. sept. ob 20 v Češki sobi Narodnega doma (vhod iz Kopališke ulice). Prijave se sprejemajo pri g. Bogdanu Pu-šenjaku, Maribor, Miklošičeva ulica 2/1, kjer sc dobe tudi vsa pojasnila. (HSK Maraton, lahkoatletski odsek. Radi zapore Rapidovega igrišča, se vrši lahkoatletski dvoboj SK Maraton : Železničar, v soboto ob 16 na igrišču Maratona in Maribora, v nedeljo ob 9 na Mariborskem otoku. V soboto morajo biti najpozneje ob tri četrt na 16 na Livadi sledeči atleti: Kleut, Smerdel, Rudi, Zdravko, Verstovšek, Vidic; rezerve: Dujec in Luči. V nedeljo ob pol 9 pa morajo biti na otoku: Grmovšek, Štrucl, Vidic, Lešanc, Uratnik, Zdravko, Kleut, Macun, Greif; rezerve: Jurinec, Žunec. □ Promenadni koncert bo danes od pol 8 do 9 zvečer v mestnem parku, za slučaj ugodnega vremena. Svira godba »Lira« pod vodstvom kapelnika Poliča. Iz železniških delavnic. Prihodnji teden Ustanovni občili zbor novega pevskega društva šibo vršil v ponedeljek, dne 4. septembra t. 1. ob t zvečer v Domu v Samostanski ulici. Pripravljalni odbor vljudno vabi vse pevce iu pevke, ki no so-delujejo žo pri kakem drugem pevskem zboru, da se tega ustanovnega občnega zfcora udetežo in da pripeljejo s seboj še vso tiste svojo znance in prijatelje. ki se zanimajo za lopo slovensko pesem, imajo 'pevski talent, dober glas in posluh. Vsi, ki žele sodelovati pri tem novem pevskem zboru, naj so prijavijo pripravljalnemu odboru. ti 1'nirl je včeraj v Šoštanju pri svojem sinu g. Mihael Kinilelliufcr, star C>4 let, odvetn. uradnik v Celju. Pokojni je živel v Celju od let« 189-1, bil pred vojno član mestno godbe, po vojni pa član Godbenega društvu; nekaj časa jo bil tudi učitelj Glasbene Matice v Celju. Pogreb se bo vršil danes ob petih |»opoldne v Šoštanju. N .v 111. p.! es V Logarsko dolino! SPD v Oeilju pripravlja v Logarsko dolino dva skupna avtobusna izleta. Prva skupina odido iz Celja v soboto. 2. septembra ob 19.15, druga v nedeljo zjutraj ob 5. Povratek v nedeljo zvečer. Cena nizka. Javile se lakoj: Prešernova ul. <>., dvorišče. — SPD Celje. O Ukradeno kolo. Dne 27. avgusta je bilo med 7 in 8 zvečer ukradeno izpred gostilne Jam-nik v .bivanju pri Ljubnem moško črno kolo znamke Styria-. tov. St. 733.767, a edinstveno mesto, ki tako skrbi za svoje davkoplačevalce, da jim je dalo na razpolago nalepši del za sušenje perila. !Pa še nekaj: po mestu vidimo včasih, ko odvažajo smeti z navadnimi vozovi, kako se rnzno blago in tako naprej stresa po tleh. Tudi bi bilo v interrsu mesta. da bi se lo odpravilo. Pitii Smrt v mlaki. Na tragičen način je našla smrt 4-lelna Frančiška Budja. rejenka pri posestniku Martinu in Amaliji Bezjak v Sakušaku, fara Sv. Lovrenc v Slov. gor. Omenjena zakonca sla mlatila na skednju, mala Francička pa se je itfrala za skednjem. Ko sla opazila, da otroka ni nikjer, sta ga šla iskat. S strahoto sta opa/ila, da plava v bližini se nahajajoči jami otrokova kapica. Takoj jima je bilo jasno, da je otrok padel v poldrugi meter globoko jamo in utonil. Trupelee so potegnili z grabljami iz jame. Poskusili so sicer z umetnim dihanjem spravili otroka k življenju, pa je bilo že prepozno, kajti otrok jc bil že mrtev. Smrtna kosa. Umrl je Matevž Krajnc, zasebnik iz Ptuja, v 74. letu starosti. Pokojni je bil poprej posestnik v Krčevini. Naj v miru počiva! Žalujočim naše globoko sožalje! Stožice pri Ljubljani Pri nas danes gotovo nobeno drugo društvo nc uživa toliko vsesplošnih simpatij in ugleda, kakor ga uživa naše prostovoljno gasilno društvo. V njem so združeni naši najboljši možje in fantje, priprav-j ljcni žrtvovali se vsak čas v smislu največje socialne zapovedi človeštva in nesebične ljubezni do bližnjega. Kakor vsako leto, tako je imelo naše gasilno društvo tudi letos koncem pomladi namen prirediti svojo redno letno društveno prireditev, \-atcra pa je bila odpovedana nc po društveni, ozi- — Nosečim ženam in mladini materam pripo more naravna »Franz-Josef« grenčica do urejenega delovanja Želodca in črev. Moste pri Ljahfmni Drevi ob pol osmih bo v kapelici Salczijanske-ga mladinskega doma pridiga za može in fante, nato litanije in blagoslov. Cerkveni vestnih ( binice stolnih kongregacij Kraljice presvelega rožnega venca in Brezmadežne imajo v petek, dne 1. septembra "t) 1 zjutraj v Vlojzijcviški kapeli skupno sv. mašo in sv. obhajilo, v soboto, dne 2. -eptenihra pa prično z rednimi shodi. Voditelj. Poizvedovanj Najdena Dobili io i1 bila v vlaku moška črna suknja. '. benjali 40-42. bo bore malo zaslužka. Kako naj si pomagamo, i loma lastni krivdi. Zato pa sc bo vršila v nedeljo ako tri dni v tednu ne delamo? In prihodnji le- ! 3- septembra popoldne na vrtu tovariša K. Sitarja den bo tako V sredo bomo počivali, v petek in v Stožicah 28 društvena zabava, h kateri vabimo soboto. Radi petka nam ni. Praznik je. V soboto i vse prijatelje — domače kakor iz soseščine — da bomo počivali, ker se baje ne izplača« delati, ker sledi itak nedelja. Nam pa je do dela in zaslužka radi naših žena in otrok, ki jih imamo preživljati. Naj bi vsaj samo dva dni praznovali, ako že mora tako biti. Dovolj je to. Čemu še v soboto?« — Delavci. □ Iz vrst mariborskih športnikov. Znani odlični kolesarski dirkač Bruno Faninger od SSK Maratona je odpotoval v svrho nadaljevanja svojih študijev v češkoslovaško republiko, kjer bo shirati za maratonske barve. □ Goban-orjak. Od Sv. Barbare v Slov. gor. je prinesla kmetica Roza na trg izredno velik in popolnoma zdrav eksemplar užitnega gobana, ki tehta 900 gramov. □ Glasbena šola Mladinski dom-. Cvetlična ulica 28, opozarja, dn se vrši vpisovanje od I. septembra naprej dnevno od 10—12 in od I" '7. Omembe vreden bo zlasti i>o"k violine, ki ga bo v obilnem številu pridejo k nam v prijazne Stožice, Na svidenje! Radeče pri Zid. mostu Pevski koncert. Cerkveni pevski zbor priredi pod vodstvom P. Ulage v nedeljo. 3. septembra ob I popoldne v Narodnem domu in ob 8 zvečer v hotelu Jadran, pevski koncert. Na sporedu je 16 slovenskih, hrvaških in ruskih narodnih in umetnih pesmi, kalem pojejo moški, mešani in mladinski /bor ler orkestralne točke, ki jih izvaja godalni kvartet. Vse točke sporeda so dobro naštudirane in jih bodo siccr mladi zbori kar najboljše izvajali, Ker jo namenjen čisti dobiček mestnim brezposelnim. je dolžnost vsakega meščana, da se kon-cerla udeleži! Pesem vas vabi bednim v pomoč Vsi nivslni brezposelni naj se /glase prve »Ini po koncertu med uradnimi urami v župnem uradu kjer se jim bo razdelila podpora.