53503

Št. 5.

TAjjJA # # #

^ ^ Zbirka gledaliških iger.

Ureja

V GORICI 1903.

Tiska in zalaga »Goriška Tiskarna« A. Gabršček.

Burka v enem dejanju.

Poljski spisal grof J. A. FREDRO.

Osebe:

RADIČ, grajščak,

MARA, njegova soproga,
ANA, njiju hči,

ROBERT MALINSKI, inženir,
ZORKO LOVRIN, ekonom,
Doktor HRIBAR, zdravnik,
FRANCE, sluga pri Radiču,
LIZIKA, hišna pri Radiču.

Godi se na kmetih pri Radiču.

Priprost salon pri Radiču.

PRVI PRIZOR.

France. Lizika. Radič za odrom.

Lizika (priteče iz Radičeve sobe.) France !...
France!... kje pa je grevniea? (Vidi spečega
Franceta ter ga trese.) France!

France (se vzbudi, hitro vstane ter hiti k
vratom.) He ? Kaj ? Mrzle obkladke ? ... Precej,
precej!

Lizika. Kakšne obkladke — grevnico!
Grevnico, a hitro, hitro !

France (zaspan.) Grevnico?... Kakšno
grevnico ?... Jaz nisem videl nobene grev-
nice.

Lizika.  To, tole, ki jo držite v roki!
Vzbudite se vendar že, zaspanec!

France.  A — tako! — tole grevnico!

Lizika.  Hitro jo nesite noter! Gospod
že celo četrt ure čaka nanjo!

France  (počasi odpre grevnico.) Saj se je
zopet ohladila...

- G —

Lizika. Pa jo zopet pogrejte — le hitro,
hitro! Gospod preklinja, da se kar stene
tresejo.

France  (deva s kleščami iz kamina žareSe
oglje v grevnico.) Preklinja? To ni nič novega.
— Oh, gospodična Lizika ! Gospodična Lizika !
Vi nc veste, kaj je to, če je človek bolan!

Lizika.  Vi — vi bolni?... Ha, ha!...

France.  Oh, pa še kako! — Čeprav
ne verjamete, gospodična Lizika... a vendar...
sedajle ... ravno sedaj... (zdehaj tako me sili
zaspanec, da komaj stojim na nogah.

Lizika  (smeje se.) In to imenujete bo¬
lezen !

France.  Oh... neprenehoma... prav v
jednomer... sem zaspan ali pa lačen... kakor
naš gospod. Kako bi se pa tudi človek v tej
hiši kdaj naspal ?

Lizika.  Saj vendar ves dan spite.

F rane  e. No, no — črez dan res da tam
pa tam malo zamežim z jednim očesom, a
ponoči... ? Oh, moj Bog, kakšne noči so to !...
komaj zvečer ležem — precej pokliče gospod...

Radič  (za odrom.) France ! Grevnico! Za
vraga, grevnico!

- 7  —

France. Precej, precej !... (Liziki.) Tako
je skoraj vsako noč — komaj zakimam, že
zakliče gospod: »France, grevnico ! France,
kamilice! France, pogrej mi kašo ! — France,
drgni me po križu!« — France, pa vedno
France! — In pa, če me gospod zgrabi, stori
to tako... tako malo rahlo, da mi vse kosti
pokajo... n. pr. predvčerajšnjim. —

Lizika  (ureja stole.) Kaj bi vas ne bil
zgrabil, ko ste mu na život položili vrelo
kašo !

France.  Kdo bi pa vselej vedel, koliko
stopinj gorkote je treba? Zahteval je gorak
obkladek — prav, jaz mu položim gori gor¬
kega... in kako je tista kaša dišala!

Lizika.  Dišala! Fej te bodi!... obkla¬
dek ! Sram vas bodi! Vi zmerom mislite na
jed — podvizajte se!

F rane  e. Da — podvizam naj se —
zmerom naj se podvizam!... To se lahko
reče!... Komaj da me še noge neso... Ne
bo dolgo, pa še jaz ležem_

Radič  (za odrom.) France... preklicani
malopridnež ! — grevnico, če ne ti kosti po¬
lomim !

— 8  —

France  (malomarno.) Ali slišite, gospo¬
dična Lizika? >-če ne ti kosti polomim!...«
In jaz sem tako bolan! (Zakliče proti vratom.)
Precej, gospod... precej — ravno jo grejem.
(Zase.) I11 jaz sem tako bolan!

Lizika.  Da, prav tako bolan, kakor go¬
spod ! Oba skupaj ničesar ne delata, prav
ničesar; samo jesta in spita; potem ni čuda.

Radič  (za odrom.) France! — Potepuh !
— Grdin ! Zadavim te!

France.  Čujte, sedaj me že zadavi!

DRUGI PRIZOR.

Ana. Lizika. France. Radič  za odrom.

Ana (iz Radičeve sobe.) France! Hitro,
hitro ! Ali ne slišite, da je papa že nestrpen?
To bi mu moglo škodovati.

France  (zase.) Meni bi tudi moglo ško¬
dovati. (Grede proti vratom, glasno.) Že grem,
že grem. (V Radičevo sobo.)

A n a. Ali mama še spi ?

Lizika.  Pozvonila še ni.

Ana (sede.) Uboga mama! Skoraj vso noč
je bedela pri papanu — komaj sem jo mogla

— 9  —

pregovoriti, ko se je izdanilo, da je malo
legla.

Lizik  a. Da, to je bila zopet viharna noč.

Ana.  Pa pa je bil tako bolan!

Lizika.  Seveda — toda, ne zamerite,
gospodična Ana, saj prav za prav drugače
biti ne more. —

Ana.  Kako to?

Lizika  (briše pohištvo.) Le pomislite, kaj
je gospod zvečer vse jedel: marinirano je¬
guljo, svinjino s kislim zeljem, s češpljevo
čežano nadevane cmoke trikrat po tri — in
pa še pol melone!

Ana.  Da — gotovo — morebiti je bilo

malo preveč_a rajni doktor Zgaga vendar

ni nikdar predpisal stroge dijete.

Lizika  (vstane.) Ker je sam izvrstno
jedel pri nas, in če ga je človek kdaj hotel
videti čisto treznega, je moral vstati prav
zgodaj. Gospoda je kar pital  s krogljicami
in kapljicami, Bog mu, grehe odpusti! (Zase.)
To bi vola ugonobilo !

Radič  (za odrom.) Av! — Ti me še
spečeš !...  grdoba !

— 10  —

France  (za odrom.) Av ! — Av !...  Av !
Pustite me, gospod! Pustite mo! (Ropot v
Radičevi sobi.)

TRETJI PRIZOR.

Ana. Lizika. France.  Potem Radič.

France  (plane v salon z grevnico v roki, teče
črez oder ter odhiti zadaj na levi. — Radič, v
spalni suknji, kapi s čopom, belimi flanelastimi hla¬
čami in šlapami ter z malo blazino v roki, plane
noter ter blazino tako zažene za Francetom, da za¬
dene že zaprta vrata.)

Ana.  Kaj pa je?  Kaj pa ti je storil, papa ?

Radič  (pobere blazino ter jo stisne pod levo
pazuho; tipaje si desno roko.) Potepuh !...  Kaj
je storil? Spekel me je, spekel!... O, o!...
Sedaj grem pa spat! — ne me buditi
raz ven če pride doktor! (Odide v svojo sobo.)

Lizika.  Stavim, da je France zaspal, ko
je gospodu grel posteljo.

Ana (pogleda na stensko uro.) čudno se mi
zdi, da doktorja še vedno ni.

Lizika.  Ravno tri je bila ura, ko se je
Miha odpeljal v Celje — morda ga ni dobil
doma.

— 11  —

Ana. Povedati ti moram, Lizika, da me
ta novi zdravnik nekoliko vznemirja — ne
poznamo ga še — ne vemo, če kaj razume. —

Lizika.  Na vsak način razume več nego
stari Zgaga.

Ana.  Mogoče, a vanj je papa zaupal.

Lizika.  Da, še preveč zaupal. (Zase.)
Verjel mu je, da je bolan! (Voz.ropota za
odrom. — Pogleda skozi steklena vrata.) Gospo¬
dična, gospodična! Doktor!... In kako je še
mlad !...  pa tako zal! To bi bil mož za vas!

Ana (užaljena.) Kaj blebetaš!

Lizika.  Hitim ponj! (Odide zadaj na desni)

ČETRTI PRIZOR.

Ana sama.

Ana.  Mlad — lep! Oh! Ravno tega sem
se bala. Še ko je živel stari doktor Zgaga,
sem se bala prihodnosti, a imela sem vsaj
mir...  a sedaj... ta mladi, lepi zdravnik...
ako ga oče vidi...

PETI PRIZOR.

A n a. Lizik a. M a 1 i n s k i.

Lizika  (pripelje Malinskega). Prosim, tukaj,
gospod doktor, tukaj!

Malin s ki. Hvala — a jaz nisem  —

Lizika.  Tu je gospodična. (Prikloni se ter
odhiti v Radičevo sobo.)

Mal inski  (opazi Ano.) Ah, ah! Gospo¬
dična Ana! Kaka sreča !

Ana. Kaj!... Vi!...  Gospod Malinski...
O moj Bog! Ah ! (Prime se napol nezavestna za
sree.)

Malinski  (plane k nji ter jo prime zaroko,
katero poljublja.) Gospodična !... Ah, gospodična
Ana! Ta razburjenost — kako srečno zna¬
menje !

Ana.  Oprostite!... a vaš nepričakovani
prihod —!

Malinski.  Kaj, vi ste mislili name in
ste mogli dvomiti -V?

Ana.  O ne, ne, nikakor nisem dvomila;
a ko sva se pred pol leta videla zadnjikrat,
dejali ste, da pridete zopet šele takrat, ko
boste imeli stalno službo, in —

Malinski  — in poprosim vaše starše,
naj mi vas — tebe, draga Ana, dajo za ženo.

Ana.  In sedaj — ?

Malinski.  Sedaj sem inženir pri že¬
leznici.

13  —

Ana (žalostno.) Inženir?

Malin s ki. Da, izvrstno službo imam.

Ana. Žal!

M a 1 i n s k i. Zakaj žal ? Prosim te, drago
dete, služba mi že nese 4000 kron in zato
lahko pogumno stopim pred tvojega očeta
ter —

Ana. Ah, motite se — motiš se, žal!

Mal in s ki. Kaj, da nimam 4000. — ?

Ana. O tem ne govorim — a moj oče
hoče, da vzamem zdravnika.

Mali  n s ki. Ali se mu meša? — (Naglo.)
O, pardon!

Ana. Ker je zelo bolehen, hoče na vsak
način zdravnika imeti za zeta.

Malinski. O!... o!...  A iz tega ne bo
nič! Povem mu —

Ana.  Pomislite, da je zelo bolehen —

Malinski.  Ti torej zahtevaš, naj se
odrečem vsem nadam ?

Ana (žalostno.) Jaz nimam nobene več.

Malinski.  Kaj ? Ali sem prav slišal —
Vi! ti, ki si bila še ravnokar videti tako ve¬
selo vzburjena, ti bi mogla mirno prenašati

— 14  —

misel na večno ločitev? To veselje je bilo
torej hinavsko, vi me niste torej nikdar lju¬
bili ! — Vi ste se norčevali ?

Ana. Gospod Malinski, ali sem zaslužila
tako sumničenje ?

Malinski. Saj mi sami jemljete nado.
Vi hočete postati žena drugega — zdravnika —

Ana. O ne, ne! Motite se. Moja dolžnost
je, očeta ubogati, in zato se zoper njegovo
voljo ne bom možila; a da bi postala žena
koga drugega — prej umrem! (Plaka.)

Malinski  (prime jo za roko in poljubi.)
Ana! — Angel moj! — ne — ti ne smeš
umreti — ker te ljubim nad vse! — ti boš
— ti moraš biti moja!

Ana.  Kar sem ti obljubila, mi bo sveto,
a več ne. Sedaj pa idi! — kakor hitro
mogoče!

Malinski. Kaj?  — Grem naj?  Zdaj,
ko se nama odpirajo nebesa? O ne — sreča
daje pogum, jaz ostanem — izprosim te od
tvojega očeta, naj velja, kar hoče.

Ana.  To ni mogoče! — Moj oče je bolan,
poleg tega malo — malo — trmast... Še go¬
voriti ne bo hotel s tabo.

- 15  —

M a 1 i n s k i. Kaj ? — še govoriti ne — !

Ana. Zelo je bolan, vsak hip čakamo
doktorja Hribarja.

M a lin s ki. Hribar... Hribar... iz Celja?

A n a. Da.

Malinski. Izvrstno! Živio! Zmaga je
naša!... Dobljeno, vse dobljeno!

Ana. Kaj?... govori vendar ! Kaj name¬
ravaš ?

Malinski. Krasna misel!

Ana. Jaz ne vem —?

Malinski. Čuj — Še včeraj sem go¬
voril s prijateljem Hribarjem; pripovedoval
mi je, da mora danes v Gradec, da ima tam
staro bogato teto ali strijca, kateremu mora
pomagati, da lože umrje —

Ana. Robert!

Malinski. Drago dete, jaz moram vendar
poročati, kakor je res! Tudi o vas sva
govorila. Dejal je, da se prihodnji teden tu
predstavi. Imamo torej pred sabo več dnij
— ta čas bom pa jaz tu nadomeščal doktorja
Hribarja.

Ana.  To je nevarna misel!

— 16  —

Malinski. Ravno narobe — jako pa- 1
metna! Teh par dni me tvoj oče spozna, ,
jaz mu bom všeč, — to se umeje —• in vse j
se lepo izvrši.

Ana.  Ti govoriš, kakor bi ne bil pri
pameti: moj oče je bolan, kako se moreš ]
izdati za zdravnika, ko prav ničesar ne
umeješ o medicini?

Malinski.  To je moja reč.

Ana.  Lahko bi mu škodoval.

Malinski.  Kaj še! Lahko si misliš,
kako živo se zanimam za vse, kar se tiče
tebe in tvoje obitelji. Zato sem po ravnih in
krivih potih izvedel najmanjše posameznosti,
posebno značilne lastnosti tvojih starišev,
samo da bi izvedel, kako bi najboljše našel
pot v njih srce. In povedalo se mi je — ne
jezi se, dragica ! da ima tvoj oče le namiš¬
ljeno bolezen... prav za prav, da mu gre
vse malo preveč v slast, skratka : preveč je !

Ana.  Prav za prav se tudi meni tako zdi.

Malinski.  No, vidiš!... Jaz ga sploh
ne bom zdravil, torej mu tudi škodovati ne
morem.

Ana.  A on vendar vedno hoče, naj ga
zdravnik zdravi.

— 17 —

Malin  s ki. To mu izbijem iz glave —
tako ali tako.

Ana.  A kaj poreče mama k temu? Ona
nikakor ne dovoli tega!

Malin  s ki. Kaj meniš, da mami o tem
kaj poveva!? Ker jo vedno skrbi soprogovo
zdravje, mora me tudi ona imeti za zdravnika.

Ana.  Ne — ne — to ni mogoče! To bi
res bilo predrzno!

M a 1 i n s k i. Torej bi bilo boljše, da zopet
odpotujem ? — da se najina ljubezen, najine
nade uničijo, ali pa vsaj odlože na nedoločen

čas ?

Ana.  Tega ne rečem, toda —

M a 1 i n s k i. Da se zopet pol leta ne vi¬
diva ?

Ana.  Toda — ali —

Mal inski  (z nasmehom.) Ali nisi opazila,
da me je celo hišna imela za zdravnika, ko
sem vstopil?

Ana (isto tako.) Res je, Lizika ti je rekla
»gospod doktor«.

M a 1 i n s k i (prime Ano za roko.) Draga Ana,
zaupaj torej v usodo, v mojo ljubezen in v
mojo pamet!

Talija 5.

2

— 18  —

Ana.  Res, da ne vem, kaj bi storila. (Za
odrom se sliši Srkanje in tiho kašljanje Radičevo.)

Malinski. Ha, mislim, da gre oče!

Ana. O moj Bog !

ŠESTI PRIZOR.

Ana Malinski. Radie.

Radič  (jako debel in rdeč, sivkaste lase, v
spalni suknji, a spodaj popolnoma oblečen, govori s
slabim, a. stoka ■/.  močnim glasom. Pride od desne.)

E... Lizika mi je rekla... e — da je prišel
gospod doktor Hribar... e... kje pa je?

Malinski  (se prikloni.) Vam na službo...
doktor Hribar.

Radič.  E ...  veseli me spoznati gospoda
zdravstvenega svetnika... e...  tjale... na
zofo... e... Anica, pojdi mi po blazino. (Ana
gre v Radičevo sobo ter se takoj vrne z blazino.)

Radič  (se na pol iztegne na zofi.) Uf 1 Kaka
muka je bila to!

M alin  s ki  (zase.) Ali je res bolan ?

Radič.  Ravno prav ste prišli, gospod
zdravstveni svetnik... e...  če že ni pre¬
pozno. ..

— 19  -

M a lin s ki. Kaj pa mislite?!

Ana. Ali ti sedaj ni malo boljše, papa ?

Radič  (z močnim glasom.) Vraga mi je
bolje! (Slabo.) Oh, bolan sem, zelo bolan,
gospod zdravstveni svetnik... gotovo se bom
moral kmalu... preseliti na oni svet.

M a 1 i n s k i. I, kaj še !

Ana (Radiču.) Papa se le šali —

Radič  (z močnim glasom.) če pravim, da
se moram preseliti, potem se moram prese¬
liti — basta! — Zakaj mi zmerom ugovarjaš?

M a 1 i n s k i. No, no, ne tako naglo... ne
razburjajmo se!

Radič  (zopet slabeje.) Hm, to dekle mora
povsod imeti svoj jeziček. (Ani.) Kaj stojiš
tu in se mešaš v konzultacijo? Raje pojdi v
svojo sobo in prespi se. (Boža jo po bradi.)
Revica, od treli je čula pri meni. Idi, Anica,
idi, odpočij si! Kako bleda je postala revica!

A n a. Ali mi raj še dovoliš, da ostanem tu ?

Radič  (živo.) Če pravim, da pojdi spat,
pojdeš spat — basta! Jaz moram tu sam
govoriti z gospodom doktorjem... Sedaj me
poljubi, dragica... (Ana ga poljubi na čelo ter
se prikloni Malinskemu, ki jej poklon vrne. Dajeta

2 '

— 20  -

si znamenja: ona priporoča očeta njega varstvu;
on jej zagotavlja, da bo pametno ravnal. Arna odide
skozi druga vrata na levi.)

SEDMI PRIZOR.

Radie. Mal inski.

Radič. Kakor sem vam pravil, gospod
zdravstveni svetnik, z mano je slaba, zelo
slaba.

Malinski. Bomo videli —

Radič. Nič mi ne gre v slast —

Malinski (začudeno.) Ne ?

Radič. Nobenega teka nimam, pravim...
to se pravi... včasih nekoliko... a da bi mi
dišalo, tega ne morem trditi... pokusim
jedno jed, pokusim drugo...

Malinski  (so izpozabi.) Tretjo —

Radič.  Včasi tudi četrto; a brez slasti,
Bog ve, da brez apetita.

M a li n ski.  Kolikokrat pa jeste na dan ?

Radič.  Kakor nanese, gospod zdrav¬
stveni svetnik, kakor nanese. Zjutraj na¬
vadno... med deveto in deseto... pijem kavo.
Res, da zraven pojem pet, šest kifeljcev in
nekaj žemljic — a samo, če je kruh svež_

proti jednajsti izpijem čašico konjaka ali pa
čašo malage ter použijem jedno pržolo in
dober angleški biftek; — proti jedni da moja
žena prinesti likerja in malo kavijara, sardel
in drugih takih reči... a samo zato, da si
pred obedom poboljšam apetit... no, proti
dvem pride obed, potem pa ne jem ničesar več,
samo okrog pete pijem kavo, vzamem malo
sadja ali malo pozneje nekoliko sladkega
mleka... Tako ostanem tešč do osmih, kajti,
da gremo lahko zgodaj spat, večerjamo že
ob osmih... Saj veste, jaz kot bolnik...

Malin ski.  Umejem, vse umejem.

Radič.  Kaj ne, da je zdravo, zgodaj iti
spat?

M a 1 i n s k i. Seveda!... Kako pa j e z
žejo ?

Radič.  Če pijem pivo, prime me slast
do ogrskega vina, če pa pijem ogrsko vino,
bi rad bordo... in če pijem rdeči bordo,
dobim veselje do šampanjca, kajti ta se peni,
gospod doktor, oh, kako se peni... a da bi
mi prav dišal — Bog varuj ! In tako je še
edino, kar mi včasi diši — a samo na videz
-r pravi stari konjak... proti enajsti; tretja
čašica pa mi že ne diši več.

— 22  —

M a lin s ki. Tretja vam že ne diši več ? O !

Radič.  Ravno taka je s spanjem. Če le
po zajutreku malo zadremljem, dobro vem,
da po obedu ne zatisnem očesa. In če se mi
včasi obakrat posreči, kar pa se redkokdaj
zgodi, k večjemu o veliki vročini, ali pa pred
dežjem, — potem pa z Rogom, nočni počitek!

Malin  s ki.  Ni mogoče!

Radič.  Da, potem ne spim več kot
kvečjemu osem, devet ur —

Malin  s ki. To je res neverjetno!

Radič  (vzdihne.) A resnično — žalibog !
Da, da, gospod zdravstveni svetnik, preselim
se, preselim tja, kjer ni muh. (Vstane.) Hu!
kako tu vleče, človeka bi kar kap zadela. Veste
kaj, doktor, pojdiva rajši v mojo, sobo, tam
se malo odpočijem in vam povem še nekaj
podrobnega, česar tu... (pokaže občinstvo.) Saj
razumete —

M a 1 i n s k i. Da, da, seveda!

Radič  (zase.) Izvrsten zdravnik! Ha, ko
bi tega mogel dobiti za zeta! (Glasno.) Podajte
mi roko, doktor... kakor vidim, se komaj
morem ganiti z mesta.

Mal in s ki. Na službo sem vam. (Poda
mu roko, skupaj odideta na desno.)

OSMI RRIZOR.

Mara. sama.

Mara  (skozi prva vrata na lovi.). Mislim, da
sem malo predolgo spala... in morebiti je
že čas, da dam svojemu staremu zdravilo.
Sicer je Anica pri njem.,. (Pogleda na visečo
uro.) Pol enajstih! Ni mogoče! Ura se je
morala ustaviti! (Uho nagne proti uri.) Gre!...
čudno ! Pa kako tiho je v hiši. Morebiti so
vsi zaspali; moram pogledati — (Ure po prstih
k Radičevim vratom. Za odrom se čuje ropotanje
voza. Mara obstane.) Nekdo se je pripeljal...
to neznosno drdranje ! (Stopi k steklenim vra¬
tom.) Bržkone zdravnik... a kako mlad! Tak
golobradec, pa zdravnik ! Da, da, dandanes
je vse narobe ! Pa naj mu človek zaupa! No,
že vem, kaj storim : na videz ga vprašam
za svet, rabila pa bom recepte vrlega starega
Zgage.

DEVETI PRIZOR.

Mara.  L o vri  h.

L o v r i n (vstopi od zadaj ter se prikloni.)
Milostiva —

Mara  (zase.) Gotovo je še dijak. (Glasno.)
Gospod do — doktor —

— 24  —

L o v r i n. Oprostite — ali prav za prav,
oprosti, draga tetka — jaz sem te precej
spoznal — jaz nisem doktor, ampak le tvoj
nečak Zorko — Zorko Lovrin.

Mara.  Kaj, vi — ti — !

Lovrin.  Da, jaz sem Zorko —

Mara  (pomoli mu roke.) Ti — ti si Zorko!

Lovrin.  Da, tetka draga!

Mara.  O, dragec moj, naj te objamem
in poljubim ! Ne bila bi te spoznala. Toliko
let te nisem videla! Takrat si bil še takole
majhen deček —

Lovrin.  Ki pa je sedaj lepo vzrasel,
kaj ne, teta ?

Mara.  In vendar bi te bila morala spo¬
znati, tako si podoben mojemu ubogemu
bratu.

Lovrin.  Ubogemu? Moj oče vendar ni
ubog; na duši in na telesu je prav zdrav;
in sem me pošilja —

Mara.  O, moj Bog, čisto sem pozabila,
da —!

Lovrin.  Le brez skrbi, draga teta; papa
hoče sedaj na vsak način končati stari prepir
s strijcem, in zato me je poslal sem, da se

strijcu predstavim ter ga poprosim, naj vse
kar se je zgodilo, pozabi in pokoplje.

Mara.  O, kako me to veseli! — A ravno
sedaj — kako naj ti to povem? Tvoj strijc
je tako bolan, že samo spomin na mojega
brata ga vselej razjezi. Tem bolj se tega
bojim sedaj, ker je zaradi bolezni tako na¬
taknjen. Še videti te ne bo hotel.

Lovrin.  Pa ga pripravi name, draga

teta.

Mara.  To storim; a zgoditi se mora po¬
časi, prav počasi in previdno.

Lovrin.  O dobra teta!

Mara.  Sedaj pa, dokler spi, pripoveduj
mi o sebi in svojem očetu... Toliko let vaju
nisem videla !

Lovrin.  Papa se prav dobro počuti,
vedno je dobre volje, gospodarstvo gre iz¬
vrstno — posebno, ker mu jaz pomagam —

Mara. Ah!

Lovrin.  Vedeti moraš namreč, draga
teta, pred enim letom sem zapustil kme¬
tijsko šolo in od takrat skupaj gospodariva.
Tudi sem bil jaz tisti, ki je pregovoril očeta,
naj se zopet sprijazni s strijcem.

Mara.  Kako si dober!

— 26  -

DESETI PRIZOR.

Prejšnja. France.

France (od zadaj s čašo kamiličnega čaja, v
katero, piha.) Kamilice mi dobro storijo., (Opazi
Lovrina.) Ali, gospod doktor ! (Postavi, čašo na
mizo zadaj, veselo hiti k Lovrinu ter mu stisne
roko.) To je lepo, gospod doktor! Takoj ob¬
vestim gospoda; potem moram pa tudi zase
prositi za recept, ker sem jaz tudi bolan,
tako bolan! (Odhiti v Radičevo sobo.)

JEDNAJSTI PRIZOR.

Mara. L ovri  n.

L o v r i n (osupel.) Kaj to pomeni ?

Mara.  Kaj nru je prišlo na misel?

Lovrin  (za Francetom.) Stoj, čakaj, čuj !

Mara.  France, France!

Lovr  in.  Proč! Meje  že naznanil!

Mara.  O moj Bog!

Lovrin.  Za vraga! S trije me takoj po¬
kliče — vse pride na dan — razjezi se —
ozmerja me in jaz bom moral pobrati ko¬
pita? Kaj naj storim, kaj naj storim?

— 27  —

M a r a. Oh, meni se v glavi vrti!

Lovi’in. A kako me je norec mogel
imeti za zdravnika!

Mara. Danes pričakujemo zdravnika,
katerega še ne poznaino.

Lovi'in. Kaj, strijc ne pozna zdravnika,
katerega pričakuje?

Mara. Nihče ga ne pozna.

Lovrin.  Izvrstno! Veš kaj, teta? Jaz
se predstavim strijcu kot novi zdravnik!

M a r a. Ali se ti meša ?

Lovrin.  Ne skrbi, teta, ne storim mu
nič žalega, a s tem dobimo časa, da strijca
pripravimo.

M a r a. A tebi se o medicini še ne sanja ne!

Lovrin.  Tem lože igram homeopata.

M ara.  A on ima homeopatično lekarno —

Lovrin.  To me ne skrbi. Saj veš, teta,
če homeopatija ne pomaga, škoduje tudi ne
— hotel sem reči: če ne škoduje, tudi ne
pomaga.

Mara.  To je res, tudi rajni doktor
Zgaga je to vedno pravil, a vendar —

— 28  —

L o v r i n (opazi vstopajočega Radiča). Je že

prepozno.

DVANAJSTI PRIZOR.

Prejšnja. Radič. Franc e.

Radič  (od desne). Ti si tepec! To je ne¬
mogoče! Doktor Hribar je že tu.

Lovrin  (tiho Mari). Doktor Hribar iz
Celja? Ta je moj prijatelj. Brez skrbi, teta.

Radič  (Lovrinu). Oprostite, ta tepec je
gotovo nekaj zmešal; s kom imam čast?...
Mara  (zase). O Bog!

L o v r i n (malo v zadregi). Jaz, cenjeni
gospod Radič,... sem zdravnik ... doktor
Hribar —

TRINAJSTI PRIZOR.

Prejšnji. Ana.

Ana  (skozi druga vrata na levi za-se). O moj

Bog!

Radič  (začujen.) Kaj, dva zdravnika z
imenom Hribar?

Ana (zase.) Izgubljena sva!

Lovr  in.  Da, to se pravi — prav za
prav sem jaz bratranec gospoda doktorja

— 29  -

Hribarja iz Celja — jaz sem doktor Hribar
iz Maribora —

Radič.  A tako, to je kaj drugega. (Ogleda
se.) Kje pa je drugi ?

France  (pogleda skozi odprta vrata v Ra¬
dičevo sobo.) O, o, o! Okna odpira !...

Radič  (proti vratom.) Gospod doktor!
Gospod doktor Hribar iz Celja!

Lovrin  (zase.) Sedaj bi bil najrajši vrh
Grintavca!

ŠTIRINAJSTI PRIZOR.

Prejšnja.  M a 1 i n s k i.

M a 1 i n s k i (jako zmešan od desne zase.) Sedaj
bi bil rajši na lokomotivi.

Radič.  Ha, ha, tudi vašega bratranca
imamo tu, doktorja Hribarja iz Maribora!

M a 1 i n s k i in Lovrin  (se spogledata oba
zase.) Saj to ni Hribar!

Mara  (zase.) Meni se črno dela pred
očmi!

Radič.  Kaj, še ne pozdravita se, gospoda ?

M a 1 i n s k i. Oprostite... jaz ... jaz... jaz
sem...

— 30  —

Radič.  Gospoda Hribarja se torej še ne
poznata ?

Lovrin.  Nimam te časti. (Ana stopi k
Malinskemu, s katerim tiho govori.)

R a d i č. Ha, ha, ha, to je izvrstno! Dovolj,
sedaj imamo tu dva Hribarja, mej samimi
Hribarji sem, samim Hribarjem v rokah!
To me veseli, čim več zdravnikov, tem boljše
za bolnika! Priznati moram, da se že bolje
počutim, če le pomislim, da imam dva zdrav¬
nika pri sebi. (Gladi si trebuh.) Celo slast do
jedi se že zopet oglaša. Čuj, France, daj mi
v kuhinji pogreti koštrunove krače... morda
tudi gospoda izvolita kaj použiti... čuj! ku¬
harica naj še jednega kopuna položi na ra¬
ženj ... Čuj!  Prej nam pa prinesi pristnega
konjaka! (Gre s Francetom v ozadje ter tiho govori
ž njim.)

Lovrin  (tiho Mari.) Vse teče dobro, le
mirna, teta.

M ara (Lovrinu.) Na pol sem bila že mrtva.

Radič  (Francetu.) S citronami in sarde¬
lami, ali si razumel ?

France  (kot bi duhal skozi nos.) Razumem,
razumem. (Odide nazaj na desni.)

— 31  —

Malinski (Ani.) Le mirno!

Ana.  A previdno, za božjo voljo!

Radič  (pride nazaj v ospredje.) Zajutrck
bo (poljubi si prste) izvrsten! Mej tem bi pa
gospoda, da časa ne izgubimo, lahko imela
malo konzultacijo, kajti Anglež pravi, čas je
zdravje, ne, denar je zdravje — ne, ne...
Denar je čas — za vraga, kako se že glasi ?

Malinski  . , Čas je denar.

(vazno.) .

Lovrih  Time is money. (Tajni

is mom.)

Radič.  Oj, da, da, denar je čas — zato
hitro k stvari.

Malinski.  Priznati vam moram —

Lovrin.  Jaz bi vas rad opozoril, da sem
homeopat.

Radič. Kaj?  Homeopat? Torej aleopat
in homeopat, oba najedenkrat! Kaj takega se
mi še ni prigodilo! Izborno! Naj se nazori
križajo, pri tem se bolnik najbolje počuti
Prosim torej, gospoda... prosim, Anica, Mara,
pokažita vendar gospodoma doktorjema re¬
cepte doktorja Zgage. (Mara stopi mehanično k
pultu na desni. Anale mizi na levi. Iz predalov vza¬
meta nekaj velikih zvožnjev zvezanih receptov. Mara
jih da Lovrinu, Ana Maliriskemu.)


— 32  -

Ana. Prosim.

L o v r i n (vzame recepte.) Hvala lepa !

Mara. Tu so recepti doktorja Zgage od
zadnjega leta.

M ali n s ki (vzame recepte.) Od zadnjega
leta. (Zase.) In to naj berem ?

L o v r i n (Radiču.) Priznati moram, da vam
danes ne morem posebno koristiti, kajti po
poti me je zadela nesreča, da sem izgubil
svojo lekarno.

Radič. Nič ne de — jaz imam svojo!
Anica, prinesi gospodu doktorju mojo do¬
mačo lekarno. (Ana odide v Radičevo sobo.)

M a 1 i n s k i (gleda veliki zveženj receptov, ki
ga drži v roki.) In vse to ste vi zavžili ?

Radič. Do zadnje kapljice.

Malinski  Dober želodec ima.

Lovrin (zajedno.) ^ es (;jt anl _

Radič.  O, vem, da kot homeopat niste
prijatelj temu, a uverjam vas, da je šlo že
nekaj homeopatičnih lekarn tu skozi. (Potrka
se po želodcu.)

Malinski  (zase.) Železno zdravje! (Ana
se vrne in da Lovrinu liomeopatično lekarno.)

Ana.  Tu je lekarna.

— 33 —

L o v r i n (ki z obema rokama drži recepte,
pokaže na mizo na levi.) Izvolite položiti tja-le.

Radič  (sede sredi odra.) Sedaj pa ne iz¬
gubljajte časa; tu sedim, prosim, posvetujta
se, — ve, ženski, pa za ta čas lahko odideta.

Mara  (tiho Malinskemu.) Prosila bi vas, da
bi vso reč sami prevzeli.

M ali n s k i. Jaz ? !

Ana (tiho Lovrinu.) Prosim, gospod doktor,
uporabite izključno le svojo metodo.

L o vri n. Oprostite, jaz?!  — (Malinski in
Lovrinse priklonita Mari in Ani, ki gresta ven: prva
skozi prva, druga skozi druga vrata na levi.)

PETNAJSTI PRIZOR.

L o v r i n. Radič. M a li n s k i.

Radič  (iztegne obe roki, da bi mu potipala
žilo. Malinski in Lovrin, ne da bi ga pogledala, ogle¬
dujeta vsak svoje recepte. Premolk. — Radič utrujen
povesi roke, pogleda ju in je vidno v zadregi.) He?

Kaj?  Molčita? Ali mi je morda tako hudo?

... Moj Bog, govorita vendar, gospoda 1

Malinski  (kot bi se iz spanja vzbudil.) Ne,
kako neki — vi ste zdravi.

- Radič. Kaj? Jaz sem zdrav?

Talija 5.

3

— 34  -

Malinski. To se pravi — ne popol¬
noma —

Lovrin. Ne — ne popolnoma. (Oba mu
tipljeta žilo.)

Malinski. Hm, hm...

Lovrin  (z drugim glasom.) Hm!...

Radič  (nemirno.) Kaka znamenja opažate?

Malinski.  Ako dovolite, napišem vam
recept. (Gre k pultu, kjer sede, zase pišoč.) Le¬
karnar bo lepo pogledal, ko bo bral moj
recept; vsaj nekaj časa dobim.

Lovrin.  Jaz vam zdravilo takoj pri¬
pravim. (Zase.) Krogljice pomečem po tleh,
dam mu čisto vodo in dosti bo!

Radič  (zase.) Hm, kako se potim!

Lovrin  (vzame iz lekarne steklenicico ter jo
gleda; zase.) Akonit — to človeka spoti... ško¬
dovalo pač ne bo. (Strese vse krogljice v čašo;
vzame drugo steklenico.) Chamomilla, kamilice...
čisto neškodljivo! (Strese vse v čašo.) Rheum,
to je pač rabarbara... jako dobro zdravilo.
(Strese v čašo.) Nux ... nux vomica ... hm vo-
mica ? Nesreča bi ne bila velika, če bi tudi
vomica vplivala ? (Strese vsebino v čašo in nalije
vode.) Ker ga ti brezštevilni recepti niso umo*

— 35  —

rili, lahko mu tudi to dam piti. (Glasno, ponudi
Radiču čašo.) Nate, pijte!

Radič (ki je vjednomer gledal sedaj jednega
sedaj dragega, si z robcem briše čelo.) Gospod...
zdravstveni svetnik... kaj... tako na naglo-
ma... (Zase.) Ta piše recept, oni mi daje zdra¬
vilo, ne da bi se bil poprej posvetoval z
drugim; mogoče da jedno zdravilo drugo
napravi neuplivno —

Malinski  (pišoč.) Nič ne škodi, brez skrbi
lahko izpijete, kar vam da moj gospod ko¬
lega. (Lovrin da Radiču čašo. Radič jo odrine.)

Radič.  A vseeno bi mi bilo drago, ko
bi se prej malo posvetovala... ko sta že tu...
škodilo ne bo...

Malinski.  To je odveč.

Lovrin  (postavi čašo na mizo ter jo pokrije
s koledarjem.) Res, čisto odveč.

Radič.  A vendar bi prosil gospoda —
mogoče da vaju moti, če sem zraven; a jaz
sem malo gluh, sicer pa lahko govorita la¬
tinski — tega ne umejem... na mojo čast —
le par besed mi je še ostalo v spominu iz
šolskih časov; a da bi umel latinski pogovor
— Bog varuj! Torej gospoda, prosim, posve¬
tujta se latinski, kot da mene ni tu.

3 *

— 36  —

M a 1 i n s k i. Mogoče bo gospod kolega
tako prijazen, da prvi pove svoje mnenje.
(Zase.) Jaz mu v vsem pritrdim.

Lovrin.  Jako ste ljubeznivi, a jaz bi
nerad prehitel gospoda kolego.

Malinski.  Prosim vas vendar, gospod
kolega —

Lovin.  Prosim — (Oba molčita.) No?

M ali n s ki. Jaz čakam

Lovrin  (precej živahno.) A jaz sem vas
vendar prosil — !

Malinski  (s povzdignenim glasom.) In jaz
sem prosil vas.

Radič  (na pol zase.) Sedaj pa imamo:
sedaj sta se pa spopadla! (Glasno.) Gospoda,
imejta vendar usmiljenje z mano siromakom,
pustita poklone, začnita s svojo (ironično) la¬
tinščino —

Malinski  (zase.) Nož mi je nastavil na
prsi. (Glasno.) Hm !

L o v r i n. Ego... (zase.) Bogme, vse' sem
pozabil!

Radič.  Govorita vendar, gospoda, govo¬
rita vendar!

— 37

M a 1 i n s k i (zase.) Ha, le pogumno otrobe
vežimo. (Glasno nekako negotovo.) Ego — čredo
— censeoque febram stomachialem abdomi-
nialem intermittentem esse — (Po strani pogleda
Lovrina, da bi videl, kak utis so te besede napravile
nanj.)

Radič  (zase.) Fe — fe — febram stoma¬
chialem abdominialem — intermittentem —

L o vri n (zase.) Kaka latinščina pa je to?
Ali me ima za norca? Bomo videli? (Glasno.)
Mihi videtur organicas functiones nervorum
atacatas fuere.

Radič  (obstani, zase.) Acacatacas!

M a lin s ki (zase). Fuere — ali me je
izpregledal, ali pa me ima za norca ? Čakaj!
(Glasno). Ego čredo moribundum —

Radič  (plane kvišku). Kaj? Moribundum?
Jaz — jaz sem moribundus ?

Mal inski  (jako v zadregi). Bog varuj —
ne, hotel sem reči moritundum — bolan —
bolehen — bolnik —

Rodič.  A tako, uf! (Opoteka se, sede ter
si [iot, obriše s čela).

Lovri  n (zase). O, o, moribundum, mori¬
tundum! Na vsak način se norčuje iz naju
obeh.

— 38  —

M ali n s lci (zaso). Ne gre mi več — rešiti
se moram tega neumnega položaje ! (Glasno).
Ako gospod bolnik dovoli, posvetoval bi se
rad z gospodom kolego nekaj časa sam.

L ovri  n (zase). Izpregledal me je — zvit
je kot kozji rog ! No, udati se moram ! (Glasno).
Jaz sem ravno hotel izreči isto prošnjo.

Radič  (zopet vznemirjen). Ali sem morebiti
— morebiti nevar — nevarno bolan ?

M a 1 i n s k i. O, nikakor ne!

Lovrin.  čisto brez skrbi bodite!

Radič,  (nezaupno.) Ali je res?

M ali  n s ki. Moja častna beseda.

Lovrin.  Saj veste, ako zdravnik da
svojo častno besedo —

Radič.  Saj vam verjamem, popolnoma
vam verjamem, samo dolgo me ne puščajta
v negotovosti. (Zase, vstane.) Čudno, kako mi
je naenkrat slabo postalo —

M ali n s ki. Čisto mirni ste lahko —

Lovrin  (zase.) Ako on to pravi — (Glasno.)
Stvar se čisto normalno izteče. (Oba ga spre¬
mita do vrat na desni.)

- 39  -

Radič. Le prav hitro, prosim, prav
hitro... e... e — (Odide v svojo sobo.)

Lovrin, Kmalu vas pokličeva.

ŠESTNAJSTI PRIZOR.

Lovrin. M a 1 i n s k i.

Lovrin  in M a 1 i n s k i (vrneta se v os¬
predje in pravita oba najedenkrat.) Gospod doktor,
če prav mi je težko, vam moram vendar
priznati, da nisem — (oba jako začudena pre¬
nehata).'

M a 1 i n s k i. Kaj — ?

Lovrin. Vi —!

M a 1 i n s k i. Ne — vi —

Lovrin. Jaz — e —

Mal inski.  To je vendar — (Oba se spu¬
stita v smeh. Malinski se najedenkrat neha smejati,
zase.) Morda prakticira ta tu zaradi Ane.

Lovrin  (se še smeje). Haha, to je izvrstno !

Malinski.  Oprostite, zakaj se delate
zdravnika ?

Lovri  n. Jaz sem nečak gospoda Radiča,
sicer pa ekonom. Prišel sem ga spravit z
mojim očetom, s katerim se je bil sprl in že

— 40  —

osem let več ne občuje. Ker sem ga našel
bolnega, bal sem se, da bi ga s svojim ne¬
navadnim prihodom nevarno ne razburil;
mej tem me je bii sluga že naznanil kot
zdravnika in tako sem bil brez izpita in di¬
plome imenovan doktorjem. Zovem se Zorko
Lovrin.

M a lin s ki. Jaz se zovem Robert Ma-
linski, železniški inžener. Lansko leto sem v
Gradcu spoznal pospodično Ano -

Lovrin.  A tako —! Več ne potrebujem.
— Zanašajte se torej name: kar morem sto¬
riti za vas, storim.

M a 1 i n s k i (poda mu roko.) Hvala vam,
prisrčna hvala.

Lovrin.  A kaj napraviva sedaj z na¬
jinim bolnikom ?

M a 1 i n s k i. Saj ste tamle nekaj pripravili.

Lovrin.  Ali mu vi niste zapisali recepta ?

M a 1 i n s k i. I, nekaj hieroglifov sem na¬
slikal.

Lovrin.  In jaz sem tu zvaril aconit,
chamomillo, rabarbaro in nux vomico;
mislim, da so to sama neškodljiva zdravila.

Malinski.  Hm... vse kaže... a vendar...

— 41  —

Lovr in.  Vi mislite, da bi bilo bolje, ko
bi pustili to zdravilo?

Stalinski.  Da. Tu v soseščini so nii po¬
vedali, da vsa bolezen vašega strijca je prav
za prav samo njegova komodnost, dejal bi,
lenoba in silni tek. Zato mislim, da bi bilo
najpametnejše in najgotovejše, ako ga po¬
šteno izstradava in na izprehod vodiva, zdra¬
vila pa cisto pustiva v nemar.

Lovr  in.  Izvrstno. Vrag vedi, kaj vse
tiči v teh krogljicah in jagodah. Torej samo
dijeto, stradanje.

M a 1 i n s k i. Kar se da strogo.

L or vin.  In utrudljive izprehode —

Stalinski.  Prave vojaške marše!

Lovrin.  Prav! Krasno! Vreme je lepo,
izprehod mu prav dobro stori.

M ali n s ki. Izborno — izstradava ga in
upehava na izprehodih prav pošteno.

SEDEMNAJSTI PRIZOR.

Prejšnja. Radič.

Radič  (mej vrati svoje sobe.) Ali že smem ?

Lovrin.  Prosim, prosim —


— 42  —

Radič  (ju nemirno gleda.) No ?...  No ? Ali
je moja bolezen... nevarna?

Malinski. Bog ne daj!  Prav nobene |
nevarnosti!

Radič  (vesel.) Ali res ?

L o v l' i n. Prav gotovo.

Radič  (olajšan vzdihne.) Ah, — to rad
slišim !

Malinski.  Za sedaj celo zdravila čisto
opustimo.

Radič.  Škoda; morda bi vendar bilo
treba malo —

Lovrin.  Ne — samo malo dijete bo
treba.

Radič  (se zapači.) Dij ete !

Malinski.  Samo zmerno, prav zmerno !

Radič  (Malinskemu.) Saj veste, da itak
skoro ničesar ne jem —

Malinski.  Vem, vem, gospod Radič.

OSEMNAJSTI PRIZOR.

Prejšnja. France,

France  (pride zadaj na levi s krožnikom, na
katerem je butelja konjaka, čašica in več kosov i
kruha. Obstane pred .Radičevem.)

— 43  —

Radič. Sedaj, gospoda, ko sta me po¬
mirila, da ni več nevarnosti, mi je takoj
boljše. Morda bosta pila čašico z mano?

M a 1 i n s k i (dvomljivo pogleda Lovrina.) Hm !
Hm !

L o v r i n. Hm ! Hm !

Radič  (vzame steklenico konjaka in čašico ter
si natoči. France postavi krožnik na mizo na levi, gre
v ozadje ter prinese mej vrati stoječo mizo sredi
odra, vzame iz omare ploščke, čaše, steklenico vina
itd. ter hitro ■ pogrne mizo, potem odide zadaj na
levi ter se takoj vrne s krožnikom, na katerem je
skleda s kapnnovo pečenico in druga z drugo pe¬
čenko. Sklede postavi na mizo ter primakne 3 stole.
— Malinskemu.) Na zdravje, gospod doktor!

Malin  s k i (mu čašo vzame iz roke.) Dovo¬
lite, konjaka ne smete! (Lovrinu, ki Radiču iz
druge roke vzame steklenico.) Na zdravje, gospod
kolega ! (Pije in da čašo Lovrinu.)

Radič.  A doktor Zgaga —

L o v r in (vzame čašo.) — je bil slab zdrav¬
nik. (Natoči si čašo konjaka.) Jaz kot homeopat
smatram konjak za jako škodljiv — celo za
nevaren. (Pije.)

Radič.  Ali —

M a 1 i n s k i. Sic facultas exemplo docet

— 44

Radič  (opazi s skledami vstopi vsega Fran¬
ceta.) Ha, kaj naj storim ? Udajam se v svojo
usodo. A morda bosta toli prijazna, da bosta
z mano malo jedla!

L o vri n. Z veseljem!

Radič.  Prosim torej, gospoda. (Sedejo k
mizi, Radio v sredi, Malinski na desno, Lovrin na
levo. Radič položi koštrunovo pečenko na plošček.)
Krasna koštrunova gnjat! In tako delikatna!
(Da Malinskemu plošček.)

Malinski.  Hvala. (Je.) Izvrstno!

Lovrin  (Radiču, ki polaga na drugi plošček.)
Ne trudite se, gospod Radič.

Radič.  Prosim. (Da Lovrinu plošček.)

Lovrin  (pokusi.) Izborno!

Radič  (koče zase vzeti velik kos. Malinski
ga prime za roko.)

Malinski.  Dovolite — (Vzame mu plo¬
šček.)

Lovrin  (vzame mu žlico.) Koštrunove pe¬
čenke vam ne smeva dovoliti.

Radič.  Kaj, še koščka koštruna ne?

Lovrin.  Bog varuj ! Kaj ne, gospod
kolega ?

— 45  —

Malinski (s polnimi usti.) Nikakor ne.

Radič.  To je žalostno!... Ako pa mi
tako odločno prepovedujeta koštrunovo pe¬
čenko, vzamem si kopuna. (Hoče vzeti kos ko¬
puna.)

Lovri  n. Oprostite, kopun je zelo masten.

Radič.  Zato je pa tudi dober!

Malinski.  Za zdravega človeka — da,
a vi ste bolnik — !

Radič.  Gospod doktor, jaz umiram od
lakote —

Lov r in. No, no, od lakote nama ne
smete umreti. (Francetu, ki stoji za Radičem in
poželjivo gleda zajutrek.) Hej, čujte, prinesite
vašemu gospodu čašo juhe.

Malinski  (Francetu, ki je storil par ko¬
rakov v ozadje.) Prav redko — razumete: prav
redko !

Radič  (piano po koncu in servijeto zažene
na mizo.) Ne maram je! (Gre v ospredje ter
jezen sede k pultu. France se vrne na svoje mesto.)

L o v r i n (vzame steklenico vina.) Hm, bordo!
Dovolite li, gospod kolega ?

Malinski  (moli mu čašo.) Prosim!

— 46  -

Radič  (jezen godrnja.)

France  (tudi godrnja.)

M a 1 i n s k i. Ali vam smem ponuditi ka-
punovo perotnico, gospod kolega?

Lovrin.  Hvala, nogo imam rajši.

Radič  (mrmra še bolj jezno. — Istotako
France.)

Malinski.  Gospod kolega, kot vidim,
liabet in aestimatione noge.

Lovrin.  Prav rad jih jem.

Radič  (zopet mrmra; zase.) Tega ni mo¬
goče več prenašati! (Mrmra.)

France  (mrmra; zase.) Kako natepavata !
(Mrmra.)

Malinski.  No, še eno kupico?

Lovrin.  Tres faciunt collegium ! (Pijeta.)

Radič  (od jeze strese pult.)

Malinski  (vstane.) Sedaj pa k najinemu
bolniku.

Lovrin  (ki je tudi vstal, Eadicu.) No, dragi
gospod Radič, kako se počutite po za ju trku ?
(Franče naglo pospravi, nese mizo na prejšnje mesto
ter s skledami odide zadaj na levi.)

— 47  —

DEVETNAJSTI PRIZOR.

Radič. Lovri n. Mal inski.

Malinski. Kaj ne, da vam je sedaj
bolje? (Premolk.)

Lovrin. O, naš bolnik je vidno malo
nevoljen!

Malinski.  Nič ne de! Bolnik mora po¬
trpežljivo prenašati vse neprijetnosti. (Ra¬
diču.) No, no, samo roko mi dajte... .(Šiloma
ga prime za roko, katere mu Radič noče pomoliti.)
O, žila hudo bije, o, o! (Skandira.) Quadrupe-
dante putrem sonitu quatit ungula campum.

Lovri  n (tudi tipa.) Kar dirja!

Malinski.  No, no, se že zopet pomiri.
- Povejte sami, ne čutite li po zajutreku
nekake... okornosti?

Radič  (nevoljno,) Da.

Lovr  in.  Nekake težave?

Radič. Da.

Malinski.  Nekake nemirnosti v krvi?

Radič. Da, da!

Malinski.  Nobena dvoma: slabo pre¬
bavljanje, neredno pretakanje krvi — kri
sili v glavo in nekega dne —

48  —

L o v r i n. Polom !

Radič  (se zgane, zelo prestrašen.) Polom?!

M a 1 in s k i (namigne z roko, zamolklo.) Polom!

Radič.  Za božjo voljo, meni se dela
črno pred očmi.

Lovrin.  A tako daleč ne pustiva, da bi
prišlo.

Radič  (zaviha levi rokav.) Puščajte, takoj
mi puščajte ! (Lovrinu, moleč mu roko z zaviha¬
nim rokavom.) Prosim takoj !

Lovrin  (stopi nazaj.) Gospod Radič, jaz
sem homeopat!

Radič.  To je res! Vi ne puščate. (Obrne
se k Malinskemu.) Vi ste alopat, prosim, pu¬
ščajte mi vi!

Malin  s ki  (se umakne.) A jaz sem — hi-
dropat!

Radič. Kako to, prej ste vendar rekli, da
ste alopat —

Malin  s ki. Prav za prav alopat-hi-
dropat!

Radič.  Prav, potem pa precej na delo !

M a lin s ki. Ni potrebno!

Radi  č. Vi lahko govorite ! A če pride do
poloma —

- 49  -

M a 1 i s k i. A do tega ne pride, ako se
boste dosti gibali.

Lov r in. Posebno po jedi.

Radič.  Kaj pa naj storim ? Ali naj hodim,
jezdim, lovim, plešem, - morda se celo
kopljem, za božjo voljo, govorite vendar !

L o v r i n. Gotovo, poštena kopelj —

M a 1 i n s k i. Ali duš — !

Radič.  To se lahko dobi — tam doli
pri mlinu,! (Zakliče proti vratom.) France ! Morda
bi tudi gospoda hotela o tej priliki — ?

L o vri n. Hvala, midva bova gledala z
brega !

Radič.  France ! France !

DVAJSETI PRIZOR.

P r  e j š n j i. F ranče  od zadaj na levi, s polnimi usti.

Radič  (Francetu.) Hitro, brisače, otirače,
kopalni plašč, klobuk, palico, suknjo — in
debelo rjuho! (France gre v Radičevo sobo.)
Vidva torej nočeta z mano vred v vodo ?

M a 1 i n s k i. Drugi pot z veseljem. (France
pride s kopalnim plaščem, klobukom, palico, suknjo,
rjuhami in otiračami, da Radiču suknjo, Radič od¬
loži spalno suknjo ter obleče ono.)

Talija 5.

4

50  —

Radič.  Oprostite!

Lovrin.  Prosim, prosim, nič se ne obo¬
tavljajte !

Radič.  Sedaj sem pripravljen, pojdimo
pod duš!

Malinski  (Lovrinu.) Pod duš! (Vsi trije
odidejo zadaj na desni.)

EDENINDVAJSETI PRIZOR.

France  sam.

Odšli so se kopat! Ha, to mora biti
dobro, sicer bi zdravnika ne bila tako silila;
jaz se pa že deset let nisem kopal. A kaj je
človek brez zdravnika ! — No, sedaj imamo
dva v hiši, a vendar človek nima ni trenotka
časa, da bi koga vprašal za svet. (Pokaže si
na želodec.) In meni je tu tako težko in tako
sem zaspan. (Premolk.) Mogoče da to delajo
ostanki koštrunove pečenke in kapuna. Doktor
je rekel, da je premasten, jaz sem pa še
mast pojedel! O, meni je slabo, tako slabo!
(Opazi lekarno na mizi na levi in s koledarjem po¬
krito kupico.) O, kaj pa to ? Lekarna odprta in
kupica pokrita, doktor je bržkone že zdra¬
vilo pripravil. Kaj, če bi pil ? Če pa vpra¬
šajo po njem?  E kaj, potem porečem, da

— 51  -

sem mislil, da je voda in jo izlil. Mogoče, da
se najenkrat lahko ozdravim! Poskusimo!
(Počasi pije.) Ni slabo, nima slabega okusa!...
Ha, mi je že boljše ; precej človek drugače
diha, — človeku, je tako lahko, tako lahko.
Pa naj človek ne verjame v — kako se že
pravi?... v — v ho... homopatijo!... Sedaj
sem pa tako grozno zaspan! In tu je še to¬
liko dela... E kaj, za trenotek se vležem ...
Ne, kopat se grem, a ne k mlinu, ampak pod
drugo zatvOrnico; ko bi me gospod videl,
bi takoj vpil: »France, pojdi sem, daj mi to,
daj mi ono!« (Hoče ven, zadaj sreča doktorja
Hribarja. — Zase.) No, kdo pa je to ?

DVAINDVAJSETI PRIZOR.

Hribar. France.

Hribar  (osorno.) Vi, čujte — povejte
vašemu gospodu, da je prišel doktor Hribar!
Hitro!

France.  Doktor Hribar! Ha, ha !

Hribar.  Zakaj se smejete?

France.  (Se čedalje bolj smeje.) Doktor
Hribar, ha, ha!

Hribar.  Ali boste nehali smejati se, cepec!

4 *

— 52

France. Tretji Hribar! Hahaha tretji!
Hahaha! (Odhiti zadaj na desni.)

Hribar  (hiti za njim.) Kaj, tretji? Kako
tretji? Potepuh. Precej ti — (Vrne se od vrat,
katera je France zaloputnil.) Tretji! Kaj to po¬
meni ?

TRIINDVAJSETI PRIZOR.

Hribar. Lizika.

Lizika  (prileti skozi ozadje na levi.) France !

Hribar  (zase.) Ah, hišna! (Glasno.) Go¬
spodična, kako vam je ime?

Lizika  (se pripogne v kolenih.) Lizika,
prosim.

Liri bar.  Tu sem našel bedastega slugo
— a to ne spada k stvari... Recite gospodu,
ali pa gospe, da sem prišel: doktor Hribar.

Lizika  (se prične smejati.) Doktor Hribar !

Hribar.  Kaj to pomeni? Tudi ta se
smeje ?

Lizika  (se še bolj smeje.) Od — od —
hahaha! od — odpustite, hahaha! (Pade na

stol.)

Hribar  (razžaljen.) Čujte, jaz sem uljuden,
potrpežljiv človek, a sto vragov —!

— 53  -

Lizika.  Oprostite, toda — (Smeje se.) V
enem dnevu tretji doktor Hribar — haliaha !

Hribar  (zelo jezen.) Kako tretji? Kateri
tretji? kje, kdo je tretji?

Lizika. No vi!

Hribar.  Zakaj jaz ?

Lizika.  Da, vi!  Saj imamo dva že tukaj.

Hribar.  Kaj, dva?

Lizika.  Moj Bog, dva zdravnika Hri¬
barja !

Hribar.  Ali me imate za norca?

Lizika.  Prav gotovo, dva imamo že.

Hribar.  Kaj to pomeni?

Lizika.  Tega ne vem, a res je. Ako do¬
volite, takoj povem našemu gospodu in go¬
spodoma, — sami se lahko prepričate...

Hribar.  Prav, počakam. (Lizika odide v
Radičevo sobo.)

ŠTIRIINDVAJSETI PRIZOR.

Hribar.  Potem Mara.

Hribar.  Ali so v tej hiši sami norci ?

Mara  (skozi prva vrata na levi.) Konzul¬
tacija traja precej dolgo, vsa sem nemirna.
(Opazi Hribarja.) Ah !

- 54  -

Hribar  (se prikloni.) Bržkone gospa ?

Mara.  Da, in s kom imam čast ?

Hribar.  Doktor Hribar.

Mara.  Vi ? ... to je nemogoče !

Hribar  (zase.) Ta tudi? (Glasno.) Dovo¬
lite, milostiva, z mistifikacijami se ne zaba¬
vam ; vi ste tretja oseba v tej hiši, ki se
čudi, da se zoyem Hribar.

Mara.  Saj imamo tukaj že —

Hribar.  Jednega ali celo dva gospoda,
ki sta si prilastila moje ime, a prosim vas,
da mi to razjasnite, kajti jaz sem pravi, res¬
nični doktor Hribar.

Mara. Je li res ?

Hribar,  (razžaljen.) Kaj, vi dvomite?

Mara.  Oprostite, ne, jaz nikakor ne dvo¬
mim, a v glavi se mi kar vrti, in zaman se
povprašujem, kdo bi bil oni drugi —

Hribar.  To se pravi, ona druga dva!

PETINDVAJSETI PRIZOR.

Prejšnja. Lizika.

Lizika  (iz Radičeve sobe.) Tu ni nikogar,
a skozi okno sem videla gospoda zdravnika,

— 55  —

stoječa na bregu pri mlinu. Meni se zdi, da
se nekdo koplje pod mlinom... bržkone

gospod.

Mara.  Za božjo voljo! Po zajutrku sta
mu velela kopati se !

Hribar  (živo.) Kopel po zajutrku! Hitro
doli! Niti trenotka časa ne sinemo izgubiti!
(Lizika odide zadaj na levi.)

Mara.  Oh, hitimo, gospod doktor!
Hribar.  Takoj! Mislim, da imam orodje
pri sebi. (Vzame iz suknje zveženj orodja, odpre
ga, vzame ven lancet ter ga brusi ob roko. Mari.)
Ali je vaš mož polnokrven ?

Mara.  Hudo, hudo, če prav je sedaj
zelo oslabel.

Hribar.  Debel ?

Mara.  Malo —

Hribar.  Morda mu bo treba kri pu¬
ščati ...

ŠESTINDVAJSETI PRIZOR.

Mara. Hribar.  Ana  skozi druga vrata na levi.

Mara.  Vi hočete mojemu možu puščati ?
Po zajutrku ?

— 56  —

Ana. Kaj? Gospod ranocelnik hoče pa-
panu puščati!

Hribar.  Ranocelnik ?

Mara  (Ani prestavljaje.) Gospod doktor
Hribar.

Ana.  Gospod dok — doktor Hribar —
oprostite —

Mara.  Pojdimo, gospod doktor, poj¬
dimo !

Hribar  (zase.) Ranocelnik! (Glasno.) Vse
imam tu, česar potrebujem, pojdimo.

Mara  (gre k steklenim vratom.) Prosim,
semkaj, tu je bliže. (Odide skozi steklena vrata.)

Hribar  (za njo.) Kakor želite. (Zase.) Ra¬
nocelnik ! (Za Maro.)

Ana (zanjima.) Kaj se neki tu godi? Kako
se to konča ? (Za njima.)

SEDEMINDVAJSETI PRIZOR.

Radie. Malinski. Lovrin.  Komaj odidejo Mara,
Hribar in Ana, cuje se za odrom na desni Radičev
glas. Ves ta prizor hodi Radio z velikimi koraki po
odru. — Malinski in Lovrin hodita za njim.

Radič  (za odrom.) France, jesti daj!...
(Pokaže se mej vrati, zmrzel, z rdečim nosom, lasje

— 57  —

so mu mokri drže čela in obraza.) Daj mi kaj
jesti! France!... Brrr... Bbb !. .. (Hodi z ve¬
likimi koraki, za njim Maiinski in Lovrin.)

M a 1 i n s k i. Pomislite vendar —

Radič. Pustite me! Jaz se vam uprem!
France, konjak !

Lovrin. To bi vam škodovalo !

Radič. Meni je vsejedno!... Bbb!...
Hu, to je živinsko!

Lovrin.  Naročite si vsaj kaj lahkega!
Maiinski.  Kašo.

Radič.  Vrag vzemi vašo kašo! France!
Hoj! Hoj ! Ali ni nikogar v hiši?

Maiinski.  Ne tako silno, to vam ško¬
duje!

Radič.  Saj vam pravim, da mi je vse-
jeduo! Če prav pride do poloma, a jaz mo¬
ram jesti! Kje tiči sluga, ta grdin ! Vrat mu
zlomim ! Mara, Ana !

Lovrin.  Gospod Radič!

Maiinski.  Pomislite vendar — !

Radič  (čedalje bolj jezen.) Nič ne po¬
mišljam ! Pustita me na miru! Hej, hoj !
Mara, Ana! France! Lizika! (Zvoni, trka itd.)
Aii je vse pomrlo v hiši?

— 58  —

Lovrin. Gospod Radič!

Radič.  Žive duše nikjer! Dobro, že
vem, kaj storim : v kuhinjo pojdem in raz¬
bijem kuhinjo, shrambo, vso hišo! (Iztrga se
jima ter odleti zadaj na levi.)

OSEMINDVAJSETI PRIZOR.

SI a 1 i n s k i. L o v l' i n se brez poguma spogledeta.
Premolk.

Lovrin.  Kaj pa sedaj ?

M a 1 i n s k i. Ko bi vedel!

Lovrin.  Lep uspeh imava, gospod ko¬
lega !

M ali n s ki. Da, lahko si čestitava.
Lovrin.  Preobje se —

M a 1 i n s k i — in res zboli!

Lovrin.  In dolžili bodo naju, da sva
vsega kriva!

M ali n s ki. Nekaj se mora zgoditi!
Lovrin.  Gotovo — a kaj?

Mal inski.  Ali naj mu  puščava?
Lovrin.  Ali znate?

Malinski.  Ne — morda vi?

Lovrin.  Jaz sem enkrat puščal teletu —

— 59  --

Mali  n s ki. Prav! Vi se spravite na-
denj —

Lovrin.  Da, toda... tele je poginilo!

M a 1 i n s ki. O joj!

Lovrin.  Pustiva torej to!

Mal in s ki. Kaj pravite h kamilicam?
Lovrin.  Izvrstna misel!

Malinski.  Morda liomeopatične?
Lovrin.  Ne, navadne.

Malinski.  Tudi laške kamilice so tu.
Lovrin.  Gotovo, a kje naj jih dobiva?
Malinski.  Vprašajva gospodinjo. (Gresta
proti vratom zadaj.)

DEVETINDVAJSETI PRIZOR.

Prejšnja. Hribar.  Mara. Ana.  Hribar pride
skozi vrata zadaj na desni, za njim Mara in Ana.

Malinski in Lovrin  (zajedno.) Hribar!
Hribar.  Tu sta torej, mazača! Kje pa
je bolnik ?

Mara.  Kje je moj mož?

Lovrin.  V kuhinji.

Mara.  V kuhinji! Lizika! France! Ka¬
milice ! Kamilice!

— 60  -

Hribar. Pred kopeljo torej ni zajutr-
koval ?

Mal in s ki. Ne!

Mara.  Lizika!

Hribar  (jo zadržuje.) Le pustite; ni po¬
treba.

Mara.  Kaj pravite ?

Hribar.  Pravim, da so kamilice čisto
odveč, brez skrbi bodite zaradi moža.

M a lin s ki (se približa.) Oprostite, da po¬
rabim ta trenotek ter vas prosim odpuščanja !

Mara.  Je že dobro! (Hribarju.) Kaj pa, ko
bi mu čaja —

Hribar.  Ne, ne, ni kar nič potreba.

L o v r i n (Hribarju.) To je lepo, da si prišel,
samo ti naju moreš rešiti iz te zagate.

Hribar  (ironiško.) Jaz naj vaju rešim?
Menita ?

M a 1 i n s k i (ki je na tihem govoril z Ano.)
Seveda!

Hribar  (šaljivo.) Sleparja in mazača sta
oba!

Lovrin.  Oho! Midva mu zdraviva bol¬
nike in on naju še zmerja!

— 61  -

Hribar. Gotovo! Gospoda doktorjema
sem dolžan veliko hvalo.

Malinski.  Midva te napraviva slove¬
čega.

Hribar.  Hvala vama !...  Sicer pa sama
razvozlajta zanj ko, v katero sta se ujela —
jaz se takoj zopet odpeljem.

Malinski.  Ne bodi, no, dragi Hribar!

L o v r i n. Dragi doktor — !

Hribar.  Kaj še, dragi doktor — iz tega
ne bo nič!

Mara  (pogleda na mizo na levi.) Oh, moj
Bog, iz liomeopatične lekarne sta napravila
recept!

Hribar.  Samo iz homeopatične? Potem
ni nobene nevarnosti!

Lovrin.  Ne, teta, nobene nevarnosti —
zmešal sem samo malo akonita, kamomile in
rabarbare.

Mara.  Moj Bog!

Hribar.  Pomirite se, jaz sem porok
zato, da ta mešanica ne bo prav nič ško¬
dovala !

Malinski.  Ali veš to za gotovo?

Hribar. Prav za gotovo. Sedaj pa
zdravstvujte, gospoda, jaz se peljem naprej!

L o v r i n. Kaj pa misliš ?

Malin  s ki. Ne delaj neumnosti!

Hribar.  Ali sem jaz tu delal neum¬
nosti ?

Ana (se mu približa.) Gospod doktor!

Hribar.  Kaj ukazujete, gospodična?

Ana (povesi oči.) Jaz bi vas — prosila —

Mara.  Naša gospoda zdravnika sta že
tako dosti v škripcih ; prosim, ostanite.

Hribar  (pogleda Ano in Malinskega.) Aha,
res je! No, glede na to, kar sta mi dami po¬
vedali na poti k mlinu — no da, potrudim se,
da bom kolikor mogoče igral posredovalca.

Malinski  (ga objame.) Bravo, doktor!

Lov r in (mu stisne roko.) To je prav,
Hribar!

Radič  (mej vrati zadaj na levi, s slabim gla¬
som.) France! France!

TRIDESETI PRIZOR.

Prejšnja. Eadič. France.

Radič  (pride skozi vrata zadaj na levi. France
zadaj na desni. Radič gre počasi, noge vleče za sabo

— 63

in govori, k  slabim glasom. France je bled, ima
rdeč nos, mokre, črez čelo viseče lase; drži se za
želodec.) France !...  Lizika !... O ! o!

France. O, o !

Radič. Anica!...  Ali ni nikogar?

Mara  (stopi k njemu ter ga prime pod desno
pazulio.) Dragi moj, kaj pa ti je?

France. O, o!

Radič  .(kazaje želodec.) Tukaj... tukaj...
pečen prešiček... (Ana in Malinski porineta stol
sredi odra, Radie in France se ob jednem bližata
temu stolu, Radič od leve. France od desne, Ma-
liuski in Lovrin se umakneta na desno v ozadje.
Hribar stopi za njiju.)

Radič  Rešite me!

(zajedno)

France Umiram!  (Oba najeden-

krat padeta na stol, Radič naglo vstane, zgrabi Fran¬
ceta za vrat ter ga močno sune nazaj.)

Radič  (z močnim glasom.) Ven, ti grdoba!

France  (z umirajočim glasom.) Še umreti
mi ne pusti!

Radič  (sede na stol, s slabim glasom, kažoč
na želodec.) Tukaj... tukaj...  kje so zdravniki ?

France  (gre v ozadje, kjer pade na stol.)
In jaz sem tako bolan!

— 64  -

Mara  (nemirno.) Gospod doktor! (Hribar
jej da znamenje, naj bo le mirna.)

Radič.  O, meni je tako slabo, tako
slabo!... hitro... kje so zdravniki? (Opazi
Malinskega in Lovrina.) Oh, gospoda !...  Nisem
vaju ubogal... celega prešička sem pojedel!...
odpustita... rešita me !...  kri mi sili v glavo !
(Malinskenm pomoli levo roko.) Žilo !...  potipljite
mi žilo! (Malinski gre za stol na levo in od tega
trenotka govori z Maro, kateri Ana poljublja roko.)
Kaj, ali ste še jezni name? (Z močnejšim glasom,
nepotrpežljivo.) Saj sem vendar prosil odpu-
ščenja, in še jedenkrat prosim. O! o! (S slab¬
šim glasom Lovriuu, kateremu poda roko.) Morda
seme  vi  usmilite, gospod homeopat?... vsaka
minuta je zlato... gospod doktor, kaj dela
žila ? (Lovrin gre na levo za Malinskega, Radič se
obrne k njima.) Kaj, vi tudi ? Nikdo nima usmi¬
ljenja ?

Hribar  (pristopi in potiplje žilo levo roke,
katero Radič mehaniški moli od sebe.) Žila bije
redno !

Radič  (se začujen obrne k njemu.) Oli...

oh ... Kdo pa ste ?

Hribar.  Doktor Hribar !

— 65  —

Radič  (jezno skoči po konci.) Gospod, to
je pa vendar preveč! Naj bom bolan, naj
umiran, za norca pa se na dan imeti! Pre¬
povedujem si tako šale! (Gre ž velikimi koraki

v ospredje.)

Hribar.  Ne jezite se — a jaz sem res
naročeni doktor Hribar iz Celja!

Radič.  Za vraga, ali se je danes na
mojem dvorišču razbila ladja s samimi Hri¬
barji ?

Hribar.  Ne, cenjeni gospod — jaz sem
jedino pravi doktor Hribar!

Radič.  In tale dva*

Hribar.  Sta napačna!

France  (se dvigne.) Za pet ran božjih!
(Radič skoči pred Hribarjem na desno stran.)

Hribar  (Francetu.) Aha, to je tisti cepec
od prej! (Radiču.) Ne, gospod — la homeopat
(pokaže Lovrma) ni homeopat, marveč čisto ne¬
škodljiv ekonom in poleg tega vaš nečak, z
imenom Zorko Lovrin.

Radič.  Kaj, Zorko, sin mojega svaka?

Lovrin.  Dragi strijc —

Radič  (hitro.) Proč, proč iz te hiše, vrag
te vzemi! Proč, proč !

— 66  —

Mara. Ljubi mož, moj brat ga je poslal
sem, da bi te prosil odpuščanja!

Radič  (mirno.) Da bi me prosil odpu¬
ščanja... a tako, to je kaj drugega! To mu
dovoljujem !

Lovrin.  Moj oče bi se rad z vami
spravil, ljubi strijc!

Radič.  Odpuščanja prosil, spravil... a
če je tako, prav... odpustim in se spravim
ž njim! sem pojdi, dečko, da te objamem
(Lovrin mu pade v naročje, Radič ga stiska.)

Mara.  Hvala Bogu!

Radič  (objemši Lovrina sumnjivo pokaže Ma-
linskega.) In tale... kdo pa je ta?

M a 1 i n s k i (v zadregi.) Jaz, cenjeni gospod
Radič... jaz sem... zovem se Robert Ma¬
rinški, železniški inžener... in prišel sem...
z namenom... zategadelj —

Mara.  Gospod Marinški prosi dovoljenja,
da bi te prosil Anine roke in srca.

Radič. Ha, nebo nič...  Jaz dam svojo
hčer samo zdravniku... moj zet mora biti
zdravnik.

Hribar.  Ari ste se že tako naveličali
življenja?

— 67

Radič. Kako to ? Kaj hočete reči s tem ?
Hribar. Ali ne umejete ?... Tast in zet...
Zet in tast... jeden od njiju zdravnik!
Radič. Ne umejem vas!

Hribar.  Stradati in kopati se boste
morali in v pol leta vas brez strupa spravi
v krtovo kraljestvo.

Radič  (se udari po čelu.) Oh — sedaj
umejem! (Malinskemu, živo.) Gospod, gospod

— kako se zovete ?

Mal inski  (se prikloni.) Malinski, Robert
Malinski.

Radič.  To mi je vsejedno — jaz mislim

— saj pač niste zdravnik ?

Malinski. Ne, jaz sem —

Radič.  Brez ovinkov! Odgovorite kratko
in jedrnato!... Dajte mi častno besedo, da
niste zdravnik!

Malinski.  Moja častna beseda!

Radič.  Živio!... Tu imate mojo hčer!
Malinski.  Oh, gospod Radič, kako hva¬
ležen —

Radič.  Anica, ali si zadovoljna?

Anica  (živo.) Zadovoljna, papa, zado¬
voljna !

68

Radič. Aj, aj, kako naglo pritrdi! —
Sedaj pa mi razložite, zakaj sta dva — (po- 1
kaže Malinskega in Lovrina.)

Hribar.  Vas zdravila? — Da sta vas
prepričala, da ste čisto zdravi, da ste bili le
v domišljiji bolni, kar že to kaže, da ste po
lakoti in kopel ji, ki sta jo vam zapisala zdrav¬
nika, mogli pojesti celega prešička, pa vam
le ni škodoval.

Radič. Ah... ah...  res, celega prešička
sem pojedel, pa mi nič ni...

France  (se približa dr. Hribarju.) A jaz,
jaz sem tako bolan... jaz...  jaz sem izpil
vso čašo s homopapatijo.

Hribar  (šaljivo resno.l O, to je zelo ne¬
varno !

France.  Nevarno! (Se opoteče.)

Hribar.  Da, za bolne> ljudi, a za vas
prav čisto nič !

Radič.  Sedaj, gospoda! pa k obedu!

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA