Državni zbor. Dunaj, 14. maja 1902. Razprava o trgovinskem ministrstvu je končana. Trgovinskemu ministrstvu so podrejene tudi poštne, telegrafične in telefonske stvari. Mi Slovenci imamo osobito radi napisov na poštnih tablah in poštnih peCatih mnogo opravičenih pritožb. Po čisto slovenskih krajih se nahajaio poStni pečati s samo nemškim napisom. Pod prejšnjimi vladami so se usliSale vsaj nekatere prošnje dotičnih občia, da se je zraven nemškega tudi slovensko ime vrezalo na poštni pečat, Se celo takrat, ko ie bil trgovinski minister nemSki ustavovernež dr. Barnreuther, je dobila marsikatera pošta, n. pr. ona v Vitanju, pri Sv. Benediktu v Slov. goricah itd. slovenski napis na poStni pečat. Le pod baronom Callom, ki je postal trgovinski minister z Korberjem vred, ni mogoče več, izposlovati za slovenske občine slovenski napis na poštnem pečatu. Brez vspeha so ostale prošnje naših poslancev, naj se n. pr. v Dramljah, v Sevnici, t Ljutomeru, v Radincih, Vidmu itd. napravi slovenski napis zraven nemškega na poStnih pečatih. Ker ni mogel nobeden slo- venski poslanec priti k besedi, ko se je vrSila razprava o poStnih zadevah, je vložii poslanec Zičkar sledeči predlog: »C. kr. trgovinsko ministrstvo se pozivlje, naj ukrene potrebno,da se pri poStnih uradih, v katerih področju prebiva več narodnosti, oskrbijo poStni pečati in napisi na tablah v jeziku tamošnjega prebivalstva in se vporabljajo v tem smislu tudi poštne tiskovine.« Ta predlog je bil zadostno podpiran in se \e izročil proračunskemu odseku, da o njem poroča. Prej ali slej mora prili ta svar na dnevni red v zbornici. Radovedni smo, kakšne razloge bo povedalo ministrstvo, zakaj se zadnji čas tako silno boji slovenskih napisov na pošti. Vzrok te bojazni je jasen: Vlada se boji, zameriti se nemškim prenapetnežem. Razni poslanci so zahtevali napravo novih telefonskih žic. Tako obstoji med Trstom in Dunajem samo ena telefonska žica, katero pa med 11. uro predpoldne do 4. ure popoldne izkoriSčaio edino le Tržačani in Dunajčani, tako da morajo n. pr. Celjani po Stiri do pet ur čakati, preden pridejo na vrsto. Stroški za poštne in brzojavne urade so znaSali leta 1897 80,446.000 kron, tekočega leta 110.500.000 kron, za nove telefonske zveze 1,800.000 kron. Dohodki so proračunjeni na 114,000.000 kron. Državne železnice. Več dni traja že obravnava o železničnem ministrstvu. Vsi stroški za državne železnice so proračunjeni za leto 1902 na 220 milijonov kron, dohodki na 280 milijonov kron, preostanek bi torej znaSal 60 milijonov kron. Strokovnjaki pa trdijo, da je ta proračun neutemeljen, ker so se dohodki cenili previsoko. Poslanec Pfeiler je pri tej priložnosti nasvetoval, naj se železnica Ljubliana-Rudolfovo podaljša črez Belokrajno do proge: Zagreb-Reka. Pogodba z Ogrsko. Koliko časa se že pogaja ministrski predsednik avstrijski dr. Korber z ogrsko vlado radi nove pogodbe! Nastopajo pa vedno nove težkoče. Zadnje dni se je trdilo, da Korber odstopi od vlade, če se ne posreči dognati z Ogrsko za Avstrijo ugodno pogodbo. Mogoče, da se ogrski ministrski predsednik boji odnehati od svojih zahtev, ker se boji prejšnjih ogrskih ministrskih predsednikov Banffy-ja in Weckerle-ja, potem pa Košutovcev. Ti poslednji so izjavili, da se hočejo bojevati na življenje in smrt, ako ogrska vlada le za las odneha in kolikor toliko ugodi avstrijskim upravičenim zahtevam. Če se pogodba ne sklerie, postane Ogrska celo samostalna država, ki ne bo imela z Avstrijo ničesar drugega skupaj kakor osebo presvitlega cesarja. Cesar je vsled tega jako vznemirjen ter je baje rekel: »Ce se pogodba med obema državnima polovicama ne sklene, sem živel zastonj celih 70 let.« Dr. Stadler, nadškof v Sarajevn. Pred nekim časom so skušali dalmatinski nasprotniki Hrvatov polastiti se hrovatskega zavoda pri sv. Jeronimu v Rimu. Posrečilo se je pa, hrvatsko imetje v Rimu zopet povrniti Hrvatom. Vendar pa Hrvatje niso bili veseli te povračitve, ker se je njihovo ime »hrvatski zavod« zamenjalo z drugim imenom »ilirski zavodf. Na Hrvatskem je jelo radi tega hudo vreti, mnogi so grozili radi tega z odstopom iz katoliške vere. Podal se je v imenu vseh hrvatskih Skofov sarajevski nadskof dr. Stadler v Rim, da izprosi pomoč pri sv. očetu za Hrvate. Dr. Stadler je sv. očetu naravnost povedal, da vseh krivic, ki se godijo Hrvatom, so krivi Mažari. Poroeje so sv. oče pisali zagrebskemu nadškofu dr. Posiloviču jako ljubeznjivo pismo, v katerem so hvalili Hrvate radi njihove dozdajSnje Tdanosti do apostolske stolice ter jim zagotovili svojo nadaljno naklonjenost. Vsa ta zadeva je prišla pretečeni teden v razgovor v avstrijski delegaciji. Poslanec Vukovič, kot zastopnik Dalmacije, se je pritožil radi postopanja avstrijsko - ogrske vlade v tej sv. Jeronimski zadevi. Naš zunanji minister grof Goluhovski je Vukoviču prav neotesano odgovarjal ter imenoval vrlega sarajevskega nadškofa nekakega upornika. Se ve, če vsakdo ne pleše, kakor zahteva vlada, je že upornik. Delegat Vukovič je vrlo branil dr. Stadlerja ter ministra dolžil robatega obnašanja. Te dni se je raznesel glas, da Je presvitli cesar poklical sarajevskega nadškofa na Dunaj.