-----    145    -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. „Novice" so omenile zadnjič, da se je dr. To man v zbornici poslancev krepko poganjal za to, da se na železnicah zniža vožnina za blago. Nate govor njegov!
Da so železnice sila važne za povzdigo obrtnijstva, in da na pomoč biti obrtniji je imenitna naloga železnicam, tega menda nihče ne bode tajil. Da pa tej nalogi v v s e h okoliščinah vstrezajo železnice , to mora skrb biti državi. Al v Avstriji ni v vsem tako; zato se mora to predrugačiti. Nočem se spuščati v obče v pretres tega, kaj da je pomanjkljivega o tem v Avstriji glede na druge države; samo o eni zadevi hočem govoriti, to je, o tarifi po krajnih razmerah in to po skušnjah svoje domovine.
Dežela kranjska je dežela primorska blizo jadranskega morja, in po tej svoji legi in po svojih vodnih močeh in zalogah lesd poklicana je na polje obrtnijsko. In le posebno z obrtnijo si more pomagati, ker druzih pomočkov malo ima.
Glavna njena obrtnija je moka; moke največ prodd v druge kraje; al žito mora kupovati iz Oger-skega, Hrvaškega in Slavonije, ker ga ne pridela dosti domd.
Že več let plaši mlinarje skrb, da ne bi prišli ob to obrtnijo, in to posebno zavoljo silne tarife, ki jo stavi južna železnica. Naj to dokažem z izgledom. Iz Bude (Ogerskega) v Trst je vožnina cenejša kakor iz Bude v Ljubljano! Ako se iz Bude pošlje žito v Ljubljano, žito tu odloži, pa spet naloži in v Trst pelje, je vožnina za 20 do 30 kr. pri centu dražja, kakor če se naravnost iz Bude v Trst pelje! Pri takih razmerah so kranjski mlinarji tepeni. Ker pa ta obrtnija deželi daje dober kos kruha, vsak lahko sam sodi, kamo dežela pride, ako vsahne delo v mlinih.
Vlada bi morala na to gledati, da prav tista dežela, ki je pomagala južno železnico delati, ne pride v nič. Ko je bila vojska na Laškem, so ravno kranjski mlini bili, ki so zmiraj in na tanko oskrbovali armado z moko. Ako vlada ne odvrne dozdanje silne tarife, je pač očitno, da prav na obeh koncih — v Buda-Peštu in Trstu — se napravijo umetni mlini, ki bodo na suho djali vse druge mline na vodi.
Južna železnica se izgovarja, da je polajšala vožnjo iz Bude v Trst. Al skozi in skozi kriva misel je ta, da se od tega, ki več stori, manj zahteva, kakor od unega, ki manj stori. Južna železnica napak računi, ako tarife ne odločuje tudi po manjših daljavah. Železnica bi sama sebi koristila, ako bi predrugačila sedanjo tarifo.
Ministerstvo kupčijstva pa opominjam še tega, da ste družba kmetijska kranjska in še posebno zbornica kupcijska ljubljanska že več prošinj izročili si. vladi, naj pomaga o tem, in si. vlada ima pravico, pa tudi dolžnost na pomoč priti obrtniji kranjski, in to brez škode železnici.
Zato pritrjujem predlogom odborovim in ponavljam le prošnjo, naj si. vlada zadostuje tem prošnjam.
— Državni zbor poslednji teden v javnih sejah ni veliko delal. Iz odborov, kteri pretresajo finančne predloge ministerske, se sliši, da utegne pasti davek na premoženje, da pa bode odbor nasvetoval državnemu zboru, naj se davek od obligacijnih kuponov poviša na 20 od sto, in vrh tega naj se domačim (avstrijskim) lastnikom državnih obligacij še 5 od sto za davek dohodkov odbije. (Po takem bi glavno breme in strašno breme od 25 odstotkov padlo na obligacije!)    Za 20 milijonov gold. pa se pooblasti mi-
------    146------
nisterstvo, da dolgi naredi, kterega poplača iz prodanih državnih posestev. — Ni še znano, kako bode ministerstvo sprejelo te predloge.^
— Ministerstvo se pogaja z ogerskimi ministri zarad nove rekrutbene postave. Ogrom neki ni všeč to, da vsak, kdor je za vojake pripravljen, bi moral vojak biti.
-— Sila veliko hrupa, in to po pravici, je delala na Dunaji očitna tožbena obravnava z Magjarko Julijo pl. Ebergenij-o, ktera je po dogovoru s svojim ljubljencem nadlajtnantom grofom Gustav Chorin-sky-em, sinom dunajskega c. kr. deželnega glavarja, zavdala ženo grofovo iz tega namena, da bi se bila potem vzela! Državni pravdnik je predlagal, naj se hudodelnica obesi; sodnija jo je obsodila za 20 let v težko ječo. Grofa Chorinskega imajo v Mona-kovem zaprtega, kjer ga čaka enaka sodba. Ze veliko let ni prišlo pri nobenem hudodelcu tacih nesramnih in hudobnih djanj na dan, kakor sta jih doprinašala ta — Julija in ta — Romeo Chorinskv! Rdečica oblije človeka, ko sliši, kaj je počenjala ta drhal.
Češko. Kako lepo se zaveda slovanski narod na Češkim svojih svetinj, vidi se tudi iz tega, da 16. maja, ko se bode v zlati Pragi položil temeljni kamen narodnemu gledišču, bode iz vseh okrajin cele dežele peš in na konjih na tisoče ljudstva prišlo v glavno mesto. — Po „Politiki" se je dozdaj na dvoje razcepljena plemenita gospfida zedinila v eno telo, da brani deželno pravo in narod slovanski.
Ogerska. Iz Bude. 25. dne t. m. se je z veliko svečanostjo krstila novorojena casarjevičina.   Njih Veli-
čanstvo cesar je v spomin tega rojstva daroval ubogim in mnogim zavodom miloščin, poslavil s častnimi redi in križci mnogo oseb, in mnogim hudodelcem, ki so se kazali skesane in poboljšane, odpustil kazen. — Minister ogerskih financ je deželnemu zboru predložil dohodke in stroške za letošnje leto. Tako modro je sukal mož svoj račun, da se vidi, da je Ogrom prav dobro postljano na stroške našim deželam. „Skupni ministri so čisto nepotrebni — pravi „Haz&nk" — Ogerska mora imeti svojo posebno armado in svoje posebno denarstvo."
Laiko kraljestvo. — Maja meseca je vinsk sejm v As ti (provincije Alesandrije) in pri tej priliki napravi kmetijska družba ondi razstavo v domačin fabrikan narejenega pelinovca, špirita in druzih vinskih 6ijač, kakor tudi orodja in mašinza destilacijo, iinisterstvo za kmetijstvo, obrtnijstvo in kupčijstvo bode 5 zlatih in 8 srebernih medalij za premije podelilo. Razstava se odpre 3. maja, drugi dan potem se začne sejm, vsega konec je 11. maja.
Anglezko. Iz Londona. General Napier je zmagal 14. dne t. m. Abisince in z naskokom vzel trdnjave Magdalo; kralj Teodorje v boji vstreljen bil. Take bode kmalu konec boja, pa tudi prevaževanja kranj skega send v Abisinjo.