*
ra
PRIMORSKI DNEVNIK
 	GLASILO	OSVOBOD6LNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
W~DČT. Štev. 274 (2584)
OF poziva vse Slovence v n a‘odločnejšo borbo proti izdajalskemu vodstvu vidalijevske agenture italijanskega imperializma.
Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon, post. 1. gr.
TRST, četrtek 19. novembra 1953
Cena 20 lir
Rimska imperialistična nepopustljivost in trmoglavost tahtevata od nas še enotnejšo borbo za preklic diktata
ji nismo nekakšni Indijanci
^ Josip Vilfan st., bivši poslanec v rimskem parlamentu
b* Smo ^r' Jos*Pa Vil-1 videli, kaj se bo zgodilo. Asi-PoBtjf •3 nam kot dolgoletni j milirajte nas po mirni poti, ... ni delavec v Trstu na-! če vam bo uspelo, a mi se
V«j	_	.	_	_
iijlj' ”e!iai svojih misli o tr-ffi yprašanju. Naši prosit v ^ ^r" Vilfan odzval l,MniJ)°S0voru z našim soli <.n m Povedal nekaj svoji plinov iz dobe nasilne-siiiK v* pijančevanja slovenit Br rajev pod fašizmom in tsebiJ’ ^ d°g°dkih. ki jih je borec —	kot	aktivni
ikj" za. Pravice jugoslovan-:!alii™aajšine in poslanec v
j0 j™skem parlamentu vse
tiskom3 t19.28, ko je pod pri-kpuuit- s'zma bil prisiljen Ifst svojc rodno mesto
bomo na miren način temu upirali.it
Poitalijančevanje naših ljudi in krajev — to je bil njihov cilj: A sredstva za to so i bila različna — od najhujšega terorja do tihe asimilacije.
Angelo Vivante govori v knjigi ((Jadranski iredentizem«, da Italijani lahko po mirni poti vršijo asimilacijo s samim vplivom svojega jezika in kulture. A dejstvo je, da tisti, ki ima šole v svojih
* * *
ki da bi bilo dobro, da kaj : “Vsem. točno ugotovili, io je u}ijska krajina in ka-Ifeltoč pr*što do tega naziva.
knjijj’ ,u letu 1868 je itali-miu ■ nBVist Ascoli po potmi . iz Nove Gorice predla-
po-
la I
ital
noi se da delan • ted°nji vzhodni
ja je Jadransko morjest. To morje bo toliko časa meja, dokler ga ne bomo na podlagi morda nekega sporazuma z Italijo izsušili. Toda dokler je morje tu, je ono prirodna meja. Morje deli Apeninski in Balkanski polotok in sega na severu prav do Timava in Soče. Tu je prirodna meja in nikjer drugje. Tudi po sami geološki formaciji: z ene strani imamo Kras, z druge strani pa ravnino. Pravijo, da je zgodovina učiteljica življenja, toda jaz pravim: «geogra-fija je učiteljica zgodovine in politike«. Kajti konec koncev
MEGALOMANSKE ZAHTEVE onemogočajo miroljubne napore
FLRJ
! Protest min. Zemljaki	a pri ZVU
i zaradi oviranja izvoi	ra v FLRJ
k treŽele'
Hm e._Ye.necij: Venezia v ož-
so bile sestavljene
Venezia
tr°prjsm‘siu besede,
‘'a Trid-Samo rnest°)- Vene~
*aje
la«l0°1,aio temu l'etiS|c Zat°. ker Istra
Primor je nista nik*P-Štj finali pod Benetke, tem- v ker naziv Venezia (flj. , odraia iredentistične
Llt*njc.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 18, — Današnji govor gospoda Pelle v rimskem parlamentu, ocenjujejo v Beogradu kot poizkus, da se s ponovnimi starimi in nesprejemljivimi pogoji onemogočijo miroljubni konstruktivni napori, ki gredo za tem, da se najde miroljubna rešitev tržaškega vprašanja in izhod iz današnjega napetega položaja, potrebno je biti optimist, toda to ni dobro, kadar imamo opravka z Rimom, ugotavlja .radio Beograd, v svojem komentarju v zvezi z govorom predsednika italijanske vlade, ki se po mišljenja. v Beogradu ni razlikoval od izvajanja monarhistov in ostalih italijanskih poslancev, ki so včeraj govorili. Gospod pella je ponovil ekstremne in megalomanske zahteve Rima do Trsta in cone B. Gospod Rella je rezerviran v zvezi z diplomatskimi, akcijam; ki se vodijo, in se ne '	" "	ki	ga
. zadnji I Italijan- j gotav.|
„Jle i je prepričani, da res osvoba-| nteve.	j	lja. radio Beograd, formalno
i'! ja jo italijansko deželo. Njiho-1 Jaz zamerim predvsem p. ne zavrača jugoslovanskega ' e široke množice so bile »4- Churchillu, ki govori o ne-| predloga, toda postavlja pogo.
rokah, v	čigar vojsko gredo	nam prav zemljepis kaže	me-
mladeniči	iz narodnih manj-	jo. v tem konkretnem	pri-
šli i, itd., lahko v tem smislu mnogo doseže. V pogojih, ki so obstajali pred vojno, so Italijani tudi imeli nekaj u-speha. Toda naše ljudstvo se jim je tedaj upiralo in ohranilo svojo narodnost. Danes gleda ono s ponosom na novo Jugoslavijo in nobena, pa .	... OQ	tudi tiha	asimilacija, ne bojuje ni samo vprašanje	Slo-
5	(talij- eaanji vzhodni me- j jmeja nikakršnega uspeha.	;	venijo in Slovencev, temveč
n rlei , Slkupno ime Venezia.! „	  „„
u tem meru.
Ko se danes govori o Trstu, moramo upoštevati, da tu ne gre samo za Trst sam, ne gre. satnp za tistih nekaj kvadratnih kilometrov. Gre za njihove teritorialne zahteve po vsej naši obali vse do Dinarskih planin. To .vpraša-
Pella formalno ne zavrača jugoslovanskega predloga, obenem pa poslavlja pogoje in zahleva jamstva, ki imajo svoje korenine v 8-oklobrskem diklalu
Moša Pijade: «V Rimu se trudijo preprečiti mirno rešitev«
V našem tisku se danes ne-1 tudi vprašanje Hrvatov, Sr-koliko enostransko prikazuje i bor,, Črnogorcev, vseh nas. italijanski imperializem. Nji- Vsi mi moramo stati na bra-hove aspiracije izvirajo že iz j niku proti zahtevani, ki jih ,, --verni.,	.	■	’ časov, ko so sc italijanske de- ] trna na tem delu Zahod proti
2** Trentom ki ° e^e™Ta' I ^,e udinjale. Oni so se (u-i ram. itak anski narod je brez
im ii Tnlnei mi*'11 kot naslednik' Rima, po- dvoma velik tn talentiran. ------------------------ _	_ ...........
I tem kot nasledniki beneške Mnogo je dal človeštvu m jam. kl	se vodijo, in
fcfklto PrimrftiJ! K Jn 'na ‘ republike, ki st je nekoč osvo-i bre.-:	dvoma	bo »e da.. Mi str;nja L optimizmom,
t“n‘ Prišli	- i,	o jila vso Dalmacijo, razen Du-\ želimo biti z njim dobri so-, jc jzzval v inozemstvu
>	P™'J> naSe krVe’ >e brovmka. Zelo je inačtlno, da\™d’.T0da on, morajo opu- jgpV0I marSala lita. It;
.,roto»aln -° °9orceno "a~ ! s0 Italijani prišli v naše fcro-j ***** te svoje nerazumljive za- vladni predsednik, u hfln . temu imenu, lle, ................     ,	htevi-.	1	i;, radio Reoerarl fnr
la samo okupirana ozemlja. Isti monarhistični modrijan pravi, da bi bilo treba izvesti plebiscit takoj po vojni in ne samo na Svobodnem tržaškem ozemlju, ampak tudi v Dalmaciji in Zadru.
Danes bo gospod Pella odgovoril na to vprašanje. Sklep od 8, oktobra so Italijani vedno postavljali kot prvi pogoj, njegova izvršitev naj bi bila pogoj za vse nadaljnje razpravljale. Mi pa vemo, da tega pogoja nismo in ne bomo sprejeli. Nami gre za pravice in življenja Slovencev v coni A in mi hočemo te zaščititi. Ne bo nam dovolj jamstvo zadržavanje italijanske vlade, hočemo se zaščititi. Danes še ne vemo. kakno stališče bo zavzel Pella, toda težko lahko pričakujemo od njega, da pokaže nenadoma
skic.mnost in razumevanje.
Danes se zavedamo naših interesov. naših pravic in moči, da te pravice branimo in
potem ko je poudaril velike uspehe Jugoslavije na gospodarskem področju, omenil tudi tržaško vprašanje. Med
očuvamo. Vedno smo priprav- drugim je dejal; «Samovoljmi
Italija poskuša tudi * ozemlj a cone .4 voditi proti Jugoslaviji gospodarsko vojno
ljeni. da svoje besede potrdimo z dejanji, ker naše besede lahko vodijo samo do dejanja, naša dejanja pa se ne smejo razlikovati od naših besed. Mi nismo za to, da bi sipali fraze, ampak da damo izraz;: našim idejam in ob-i čutkom ter resnim in upravičenim zahtevam naših narodov. Mislim, da lahko z vero in zaupanjem gledamo na nadaljnji razvoj tržaškega vprašanja. Zahodni zavezniki vedo, kaj pomeni Jugoslavija, kaj hoče in kaj more«.
Na velikem predvolilnem zborovanju v Murski Soboti je predsednik Izvršnega sveta Slovenije Miha Marinko,
sklep zahodnih držav od 8. oktobra je samo kos papirja, ker brez nas ne more biti nobenega reševanja tržaškega vprašanja«.
V Novi Gorici pa je govoril podpredsednik Izvršnega sveta Slovenije dr. Marijan Brecelj. Govoril je o zunanji in notranji politiki Jugoslavijo, ki ima vedno večji ugled v svetu, ter je pri tem pojasnil tudi stališč« Jugoslavije v tržaškem vprašanju. Nadalje je pojasniL pomen volitev, ki bodo 22. novembra in ki bodo ponoven dokaz, kako strnjeno je jugoslovansko ljudstvo okrog svojega vodstva.	B.	B.
Sef jugoslovanske delegacije v Trstu opolnomočeni minister Jože Zemljak, je obiskal načelnika urada poveljnika cone A STO polkovnika Savilla m protestiral zaradi neizdajanja odobritev za izplačevanje invalidnin in pokojnin, ki Jih jugoslovanska država plačuje upokojencem-invaiidom v an-gloameriški coni. Jugoslovanska vlada daje redno na razpolago potrebne vsote denarja, čeprav bi bila ZVU kot začasni upravnik te cone dolžna sama prevzeti to breme. Zaradi tega je toliko bolj nerazumljivo, da dela ZVU težave pri rednem izplačevanju invalidnin in pokojnin.
Obenem je minister Zemljak opozoril ZVU, da je bilo zapa-ženo, da pristojni organi, ne izdajajo več dovoljenj za izvoz iz angloameriške cone v Jugoslavijo. Tako je podjetje Jugonafta iz Zagreba sklenilo kupčijo za 46 milijonov lir z rafinerijo Atjuila. ZVU pa ni izdala izvoznega dovoljenja, čeprav je jugoslovanska Izvozna in kreditna banka dala jam-
srixp morali pod novi-
fejSlSS <*** r»*. .*•. t
kj , p' namesto Venezia pa
ho“ei„uporabi izraz krajina. fine« ; Nastalo naše ime Ju-k in,ai‘na- To je bilo zc keicjjj- ® ali 1921 kmalu po,
kateri še vedno živijo Srbi).
Hotel bi tuna j navesti neki svoj osebni spomin, ki najbolje prikazuje, kaj so mislili 1 sami Italijani o svoji naravni | meji. Kot odvetniški priprav-v Trstu sem zastopal vu-
,, nr,„ „	,	nik v Trstu sem zastopat na
hnhi,e Prve	Vrt V°PU’tni?	šo slovensko vas, Medjo vat
Ni	*	volltve v lt	\ v sporu s Tržičem, ki je p,
,	ament.	te	mene	na-	nnrndnas(; italijanski. Pravda
* !iu?5dtment, je mene n .stu° izvolilo in posla-1
rt’UsfC!
parlament skupaj
pačno obveščene, posebno o zedinjeni Evropi in je celo | j0 in zahteva jamstva, ki ima--	-	1	"—'t	hit	„„	>	j0	svoje	korenine	na	sklepu
od 8. oktobra. Govor gospoda Belle ni konstruktiven in realističen, ker za domnevnimi izrazi dobre volje, frazami o želji Italije za miroljubno rešitev. cioji.io nesprejemljivi pogoji, ki samo odlagajo miroljubno rešitev in lahko samo poslabšajo položaj,.poudarja ob zaključku radio .. Beograd.
Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Moša Pijade je govoril danes popoldne na velikem zaključnem predvolilnem zborovanju v Ljubljani Med drugim je govoril tud:	o tržaškem vprašanju
ter dejal:	r**
«Tovarisi in tovarišice, vi vsi ste danes pnce, da smo pokazali v vprašanju Trsta dobro voljo. Pokazali smo e-not-nost in pokazali vsemu svetu, da smo storili vse, kar je bilo ' V naši moči. da se
Istri in Trst.il. Govorili so jim, pred dvema, tremi leti oil na da so to italijanske dežele, ki! vetu neutadne organizacij,e. ki. jih je Avstrija s silo obdr- sc bon za zedinjeno Evropo,
-	5C	srečevali	z	na-	j	k> i« dovolil, da se tako
ter da se iz-•i) a. ihi ni-ijanci. ki : sc od katere-poreanika in od katerega do katerega poldnevnika sega njihovo ozemlje. Tako se ne delajo meje, med Jugoslavijo in Italijo. To vprašanje mora biti urejeno s sporazumom med Jugoslavijo in Italijo. To vprašanje mora biti urejeno s sporazumom med obema državama. Ti je v interesu zedinjene Evrope. Strašno je to, kar so nam storili. To je nepošteno. ootrajna hi"*e	”je	vodila	okrog \ Oni daruje jo Italiji tisto, kar
vasnika	na	desnem	zahodnem n, njihovo niti italijansko,
1 ‘-1- jugoslovansko zemljo.
je bila. zelo ogorčena in dol-t
No«, mojimi kolegi, enim t’
Ki?0rei \)U tre\ni Slovenci. br”jl£ Timave. Timava je re-1 tujo,	.	,
JN «n, ns predstav-	5<	današnji zahodni mejil Oni mora jo to svojo napako
v’ ki - }f bil° Tet iz k ra-!	Tržiču.	Tržič	je	spregledati m j0 pravočasno
tSiran i'1,1 nnckuran' "a\ zastopal njegov predsednik od- popraviti. k^tlteZ eg,a sr°Tn'un!a' Letn«c Toribolo. Večkrat je bi Oonoril parlamSlUL- /ni la razprava prekinjena, in vi
o....
Sit Narav no
(Iz ((Mednarodne politike« št. 22, 16. nov. 1953)
RIMSKA NEPOPUSTLJIVOST OVIRA SKLICANJE KONFERENCE
PELLA VZTRAIA PRI IZVEDBI ARGLOAMERISKEGA DIKTATA
Dragoceno priznanje predsednika Italijan sle e vlade: diktat Je sac* italijanske diplomatske akcije in v skladu z njenimi zahtevami - „Plebiscit" je Se vedno na dnevnem redu
stvo, da se bo to blago plačevalo sproti, kot bo dobavljeno. Poleg tega je minister Zemljak poudaril, da angloameri-ška vojaška uprava zavira u-voz določenega blaga iz Jugoslavije v angloameriško cono, na primer uvoz živine, drv, vina in drugega.
Sef jugoslovanske delegacije je zlasti poudaril dejstvo, da je bilo ugotovljeno, da so carinski organi prepovedali izvoz pošiljke avtomobilskih delov v Jugoslavijo, čeprav je anglo-ameriška vojna uprava že izdala izvozno dovoljenje, Banca dJtalia pa je odobrila zamenjavo valute. Takih in podobnih primerov je precej.
Pri tem je minister Zemljak poudaril, da vse to vsiljuj« sklep, da poskušajo italijanski funkcionarji v ZVU razširiti na cono A STO ukrepe gospodarske blokade, oziroma da gospodarsko vojno, ki jo italijanska vlada vodi proti Jugoslaviji. vodijo tudi z ozemlja, ki ga upravlja angloame-riška vojaška uprava Opozoril je ZVU. da bo Jugoslavija, če se bo ta pritisk nadaljeval, prisiljena, da tudi ona pod-vzame vse potrebne ukrepe, da se to prepreči.
(Od našega dopisnika) na STO, «kajti Jugoslavija je
RIM. it,.',	V današnjem j hila^pnpravUena po začetku
nadaljevanju diskusije o’ tr-
vprasanje reši na miren način. Vsi jugoslovanski kon-
hlini111	r - - .'------ .	si.	m,	iv.	..vv. imv«	slruktivni predlogi, pa. tudi
ZreJotJm nn-lde,° sc	da	v	tisti zadnji, o katerem je ves
„’,j .mn hili sPora narodnostni, spor. Ha ...................—	-	- svetovni tisk pisal zadnje dni
j„i •"supiTin	innip"’	izmed	razprav	nit	je	To-•	|z veiihim odobravanjem, so
*i(i ®nc?t,	m	n	oz	.	I	ribolo rekel: «Mi ne. pustimo j	milifJirfl itinaripu • zbudili upanje v svetu, da je
\ Za tem A, 0	?	:	Slovencev čez Timavo na njen 4U millj3iu llMlSrjUV vendnrle možna rešitev in to
nnt ~e■ pr'!y0<?'~ \ desni breg, ker je. Timava pri-1	.	Bolto	m	letra	1 mirna in koristna rešitev.
1,1 kar ivoU!zn]n' krr,..ta’\ rodna, meja med Slovenci in 23 ODflOVO lt6K6 III ISlie t Medtem pa oni na oni strani, 'o	i	ittzfiavtoh- ^	.	Ok?og	40	! Italijam, v- ta čas samo pod
milijard dinarjev	je bilo po j	pi.iujejo	ogenj	in	se	trudijo,
vojni investiranih	za obnovo i	da^	preprečijo	mirno	rešitev,
in razvoj gospodarstva Reke1 in Istre. To je nekolikokrat več. kot je bilo	investirano
2 desetletji jn de-Vo’t'prirodnp mejo med a pod Italijo,;	nProdnostima
Potrebno je bi
h^i ?
da si ustva
Or lotile
% ?Pali
! Italijani.« Torej, pravi autoh-'*!toni Italijani so čutili, to rečico kot prirodna
Vse ti-
sto, kar je vzhodno od Ti-m I ?nave je slovensko, od levega m°» da	obrd’\ brega Timave na vzhod se
š°le ■razprostira Kras — slovejiskn zemlja; desno je nižina
jTona^ jezik, naše
4 P,°Pod°oJ<! ^ seveda kma'
Ze leta 1.922 je
Italija.
v . , i Italijani pa so zaceli zdav-vsc	naše sole. | ^ })red vrV0 SVetovno voj-
osizrnii^anif	»red prihodom j rfoločd^pnVodno mejo/ ki jo
\j r0a dnlW' tak° nk0Č \tr°ori \ok Alp. ki se nadaljuje %?n«nii l	,	z	1	PO	Dinarskih	planinah	do	Al-
'S „	i	proces	obnove f«'i Janije. Vse. kar je na tej
>'8 ul’1 zahon, s katerim so
f“{elo Jene
Mijan*et)«n-- ^matično po-
žaškem vprašanju v italijanski poslanski zbornici je bil najvažnejši odgovor ministrskega predsednika in zuna-njčga ministra Pelle na interpelacije in vprašanja raznih poslancev; ta odgovor je bil obenem nekaka programska izjava vlade o njeni politiki v tržaškem vprašanju.
V Pellovem govoru padeta v oči predvsem dve dejstvi. Prvič je še enkrat potrdil nepopustljivo stališče svoje vlade, zlaisti v indirektni obliki, ko je ((odobraval« včerajšnje točke liberalnega poslanca Cortese,ia, drugič pa je izustil dragoceno priznanje, da je sklep od 8. oktobra prišel kot posledica zahtev italijanske diplomacije, in ne, kot sta trdila Eden in Dulles po tajnem preudarku Londona in Wa,hingtona. o katerem niti Rim ni bil obveščen Pred Pello je kmalu po za-.	.	četku seje govoril kommfor-
Sinoči se je priieia razpra- mistični poslanec Giancarlo
va v rimskem parlamentu na osnovi interpelacij poslancev
'n Italiji je po-
icj*	J'	r-'	|	Strani	Dinarskih	planin	proti
it.>on0,„7'.Cn 2 rojstvom morski obali - je italijansko
VU-PTeo°nm	»	onem	j "‘“onstraa Dinare so barbar-
C^SSliiT*" VSem >a' Uke dežele, ki se Italije ne ti-dn*, , temvec sem ga - . v tem je prvi izvor njt-
dan* m vidim' hov ega imperializma. Torej '> p" /,f src po prejšnjih Hnli]a u ni bila zrela za im-K' L r 1 Vs! italijanski veriaustične zahteve v kapitalističnem smislu besede, a so se pojavljale te zahte-
v času 25-’letne italijanske o- j in strank. Tu so se javili mo-kunaciie v teh krajih. Pre- j narhisti, od katerih eden pra-težn1 del teh investicij je bil l vi, da Italiji ne bi bilo treba uporabljen za obnovo mesta j podpisat^ miru leta^ 1947, amin pristanišča Reke, za kar je
bilo potrošenih skoraj 5 m liiard dinarjev. Ostali znesek pa je bil v na.tvečji meri uporabljen za razvoj in modernizacijo rudarskega bazena v Labinu in za obnovo Pule.
pak bi morala pustiti, naj bi Jugoslavija imela samo okupirano Istro in Reko. Tako bi Italija po trditvah tega modrijana lahko danes zahtevala vse te pokrajin«, ker ne bi bilo mirovne pogodbe in bi bi-
Pajett.a, ki je prikazal interpelacijo K Pl v zvezi s tržaškimi dogodki. Predvsem je pozval vlado, naj se drži zahtev, vsebovanih v resoluciji tržaškega občinskega sveta, za katero so glasovale vse iredentistične stranke od fašistov do kominformistov. Med drugim je Pajetta dejal tudi. da je italijanska vlada skupno z zahodnimi zavezniki kriva, če so jugoslovanske čete še
^Hia ,'920	k0
Jjdbo ♦„d1ob',n i Ano - krnje
z rapalsko so se vrteli
v zaaku raznnrodo-
Sr^ Jn~ srm večkrat
I y^i v ussohnijem’dokler
h Kp°uenskc<7a elementa. ,*o j. 0 načrtno in te st va-
hZ . .
h ekoč r'mskem parlamen-1 k	pogovarjala
: «; ’'«?£«/. L, mnnjšinah. On mi *	Pr,;'?- b' Remci v Gor-
fojjiui ,	bili tako Iju-
h< ir ne bi
!S
Uveli tavi
ve p0 naših deželah. Slo let vzgajajo svoje otroke v ljudskih šolah v tern duhu. V toliko jc danes večji greh Ame-rikancev in Angležev, ker so prekinili neobhodno nujni pro ces, da bi se italijanski narod streznil in razumel, kje so njegove prave meje na U- 10-
Nesoglasja o evropski vojski med francoskimi socialisti
____________———i—
1’ogoji »Iranke za odobritev pogodbe o obrambni skupnosti - Moi-letove izjave - Prihodnji teden »estanek Bidault-Adenauer o Posarja
PARIZ. 18. . — V narodni kupščini so je danes nada-tevala debata o evropski o-
du. Oni postavljajo n. pr. pro-1 hrambni skupnosti »mo tudi do Splita, ker je zgra, |	,e
nicii , ”	 -.	jen na ostankih D toki ec
od	palače.	Toda	povsod
J Pri	p	i	sledove	rimskega	cesar	s
jen na ostankih Dioklecijanove j	^socmliM^ia
Ji "h
barn««-OTOml z?rad'- dr' Karl Marx, tudi rn«sf, poitalijančiti«. ..	...	..
i mamo j irstva: tu- j
a pristanek na ustanovitev
so jo
^■‘. hiirn. Toda ker so^^Ttrodil | evropske vojske. Skupščini je ■ * « Trteru, kjer	pCslala	resolucijo,	k.
tranciji, tudi V	1
Afriki in v Španiji. I duši | odboru.
$ern	*_______ j........
Sl- bo«"1** odkrito povedal: čji.1, sc . 2 nami dobro rav-h ’ itt v,	"0 resnično tru-
hl05lai)ii°stanemo most med S rnu 3°. tri Italijo.)) Dejal 'n ®,e ihrnn mi rte bi hoteli, bo i nos preliva kri, Vil’ do	rtgoslavija mirna,
• T0rf„	nami dobro rav-
,,	....	.	“•	„|	danes	izglasovali v izvršnem
v H.emciji in t> Franciji, tudi v u‘*‘	.
h|. ' t oda
ijo ? mt je odPov?' tuhh 3 asimilirala te
«n‘lira'a tudarodov' pa b0
•	nem	ua*-»
robr,?^0 u	'rtu	odgovoril.	Mi
1 »Uom > rrtr bomo va-^0 0 hnJ; rtarodnost. Afi se l	htt*	vi	tr,uSak‘ asimilaciji.
1	>el(ei	"te	n.-0	Prepričani,	da
^iel	<?sibu'liraii	—	sem
S ? dra0? xn}jh — in ko smo st(te(h!i to * ,Ini prepričani, nas ,ie bo uspelo, pu-
miru, pa bomo
Pri glasovanju te re-
,	srduciie	pa se	je pokazalo,
Italijanov so Se vedno te sa- |	t'_	>	^stranki	molfna stru.
nje Jaz jih dobro poznam	aa j -
in kot poslanec o rimskem j	ja, ki	načelno nasprotuje ev-
parlame.ntu sem imel priloi-	ropsk.
nost videli, kakšni so. Videl sem tudi njihove šolske načrte in programe za ljudske, srednje in druge šole. Oni nenehno ((jahajo« na teli spominih. Oni se čutijo za direktne naslednike Rimljanom Ko se s to idejo navdihujejo, tedaj je klica imperializma tukaj. Naši nesreča je, da imamo takšnega soseda. Po-trebna bodo leta tn leta, preden se bodo takšni »spomini* Italijanom izbili iz glave, tn preden bodo nehali s svojimi zahtevami do vzhodne obale Jadrana. Mi jim moramo ne-nfinto odgovarjati: eNasa me-
vojski. Resolucija je bila namreč sprejeta samo s 6(1 glasovi proti 35. Naklonjena je ratifikaciji pogodbe o' evropski vojski pod pogojem. da Velika Britanija skle-n* zavezništvo z obrambno skupnostjo m da se ustanovi naddržavna politična oblast, ki bo nadzorovala evropsko
vojsko.	,	.	..
Sr prei se je 42 socialističnih poslancev izreklo proti evropski vojski. Izstopili so iz mednarodnega socialističnega gibanja za združene države Evrope, ker se ne strinjajo z Ustanovitvijo evropske o-branibne skupnosti,
Mnenje opazovalcev je, da bo spričo stališča socialistov postala ratifikacija še težja.
Glavni tajnik stranke Guy Mcllet je agenciji «Unitcd Press« izjavil, da bi ZDA in Velike Britanija verjetno oborožile Nemčijo, če Francija ne bi odobrila pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Izjavil je tudi, da je malo verjetnosti, da se doseže končni sporazum o Posarju, ce Francija in Nemčija ne nudita tamkajšnjemu prebivalstvu nove možnosti, da se jasno izrečejo o politični bodočnosti.
Izjavil je tudi, da si Francija ne bo priključila Posarja, toda tudi ne more pristati na njegovo priključitev k Nemčiji, ter je predlagal evropeizacijo.
O Nemčiji je tudi izjavil, da Francija ne bi pristala na njeno nevtralizacijo in je pripomnil, da bi morali nasprotniki evropske vojske vedeti, da bi pomanjkanje ratifikacije zadevne pogodbe odvzelo Franciji vse možnosti nadzorstva nad nemško oborožit-
vijo. Vendar pa je absolutno potrebno, da Francija dobi formalna jamstva od Anglije in Amerike proti morebitnemu nemškemu poizkusu, da izstopi iz te skupnosti. Dejal ,ie da je nemška oborožitev neizbežna in je po njegovem evropska obrambna skupnost najboljša rešitev za Francijo.
V zvezi s sovjetsko odklonitvijo vubila na konferenco štirih je Mollet izjavil, da bi moral Zahod pustiti odprta vrata in iskati rešitev raznih svetovnih vprašanj z Rusijo. Toda v tem času je treba nadaljevati z organiziranjem kolektivne varnosti. Ro njegovem mnenju bi moral Zahod sporočiti Rusiji, da načelno sprejme konferenco petih, toda šele po konferenci štirih o Nemčiji in Avstriji in potem, ko bo Kitajska pokazala svojo dobro voljo na Koreji,
V zvezi s Posarjem je danes predstavnik francoskega zunanjega ministrstva sporočil da se bosta zunanji minister Bidault in nemški kancler Adenauer sestala prihodnji teden v Haagu in začela razgovore o Posarju
veljavnosti mirovne pogodbe izprazniti cono B in omogočiti ustanovitev STO«.
Pella je začel svoj govor s trditvijo da gre v tej razpravi za dve skupini problemov; ((problem žalostnih dogodkov 5. in 6. novembra« in »osnovno vprašanje«. O prvem vprašanju je dejal, da italijanska vlada vztraja pri razlagi, ki jo vsebuje njena nota od 8. novembra, da pa italijanske oblasti nadaljujejo s preiskavo Izrazil je začudenje, da je poveljnik cone tudi po 8. oktobru prepovedal izobesiti zastavo na tržaškem občinskem poslopju, in nato dopustil možnost da so se fi. novembra med demonstrante vmešali tudi »pro. vokatorji«. Dejal je, da je »italijanska policija v zadnjih letih pokazala vse drugačne zglede, ko je šlo za zadušitev neredov kakršne koli vrste. Potem je najavil, da italijanska vlada proučuje «potrebo določenih koristnih ukrepov«, glede katerih si pridržuje pravico, da jih predlaga zavezniškim vladam.
Pella je nadalje dejal da Edenove in Dullesove izjave o tržaških dogodkih, «niso odgovarjale upravičenemu pričakovanju« Italije, »zlasti še ker bi po sporočilu od 8. oktobra upravičeno lahko pričakovali besede večjega razumevanja«. izrazil pa je upanje, da bodo te izjave »izpopolnjene in popravljene po rezultatih preiskav, o katerih na srečo vem, da se vodijo«. Glede tržaških dogodkov je še povedal, da pripravlja vlada zakonske ukrepe, po katerih bodo družine žrtev tržaške provokacije in ranjence obravnavali po normah, ki veljajo »za padle in ranjene v vojni za narodno stvar«. Najboljša zaščita pa je, je dejal Pella, «v pospešenju diplomatske akcije da bi bili Italijani Trsta in ozemlja dokončno združeni z Italijo«
Nato je predsednik italijanske vlade prešel k »osnovnemu vprašanju«. Najprej je dejal, da lahko sedanja italijanska zunanja politika na najboljši način zaščiti italijanske narodne interese, nato pa menil, da bi bilo «skrajno nevarno, ko bi naša strast zaradi Trsta izkopala nepremostljiv prepad« med Italijo in Zahodom, bolje atlantskim paktom, Nato je zavrnil možnost, da se tržaško vprašanje reši v skladu z mirovno pogodbo in dejal, da je treba najti boljšo rešitev katero iščejo že vse italijanske vlade od podpisa mirovne pogodbe dalje,
O Pajettovem predlogu, naj se Italija obrne na OZN z zahtevo po plebiscitu na STO, je Pella dejal, da sovjetsko stališče ne kaže. da bi imela ta zahteva pri OZN uspeh, in se nato obrnil na Pajetto z dvema zelo značilnima in zanimivima vprašanjema; 1. ali je po Pajettovem mnenju mogoče odstraniti to težavo (namreč sovjetsko stališče) in bi torej ta zahteva imela upanje na uspeh? in 2. izvedba kakšnega plebiscita se naj za-
hteva od OZN. se pravi, ali t zamisel, da bj proučevanje bi šlo za plebiscit po italijan-1 moralo zadevati cono A in
ski zahtevi izveden na vsem STO, z dvema samima alternativama?
Nato je Pella prešel k svojemu dragocenemu priznanju o izvoru diktata od 8. oktobra. Omenil, je Okroglico »(in druge znake, ki so kazali, da čas ne dela več za Italijo, za Trst in za mir«, nato svoj govor na Kapitolu 13. septembra ki da. je bil nadaljeva-
način izvedbe sklepa 8. oktobra.
Drugo je, da vlada sicer ne izključuje drugih formul, ki jih je druga stran v preteklosti že predložila, da pa ima še danes plebiscit za najboljše in najbolj demokratično sredstvo, da se doseže pravična in dokončna rešitev.
Tretjič mora sklep od 8. oktobra ostati v vsakem primeru
nje De Gasperijevega govora nedotakljiv in nepreklicljiv.
v parlamentu 21 julija in Pellovega govora, spet v parlamentu, 19. avgusta, potem pa dejal, nanašajoč se na svoj kapitnlski govor: »Diplomatska akcija, ki je sledila temu govoru je pripeljala do angloameriškega sklepa od 8. oktobra«.
Izvor angloameriškega diktata je potemtakem treba iskati v akciji italijanske diplomacije. in sicčr kot je razvidno iz Pellovih besed, že od onega izsiljevalskega dejanja, ki je bi) De Gasperijev govor 21. julija, naperjen, kot je znano, proti vabilu jugoslovanski vojaški delegaciji na razgovore v Washington. Koncentracija italijanskih čet na jugoslovanski meji konec avgusta pade torej že nekam v polovico te akcije.
Da gre pri sklepu od 8. oktobra predvsem za italijansko maslo, ki sta ga London in Washington podprla s svojo avtoriteto, dokazujejo tudi nadaljnje Pellove besede. Na primer: «Mi smo takrat priznali | Angloameričanom, da njihov sklep odgovarja zahtevam, k' ■ smo jih mi predložili«. Nadalje \ je Peila zatrdil, da je pomenil j 8 oktober «odločno izboljšanje i italijanskega položaja« in pod- j pri svojo trditev s pripombo, da j to dokazuje tudi silovita jugo- , slovanska reakcija.
Glede sedanjega stališča ita-1 lijanske vlade je Pella predvsem »zaprosil« parlament, naj mu dovolj »rezerviranost, ki se jo je vlada obvezala spoštovati«. Zaradi tega, je dejal, tudi ne bo odgovoril na »neki nedavni govor in na članek, ki je ta govor dopolnil« (gre za nedeljski Titov govor in po-nedeljski komentar v «Borbi»). Vendar je rekel, da «se ne strinja z optimističnim tolmačenjem«, očitno v zahodnem tisku.
»Lahko pa rečem, je dejal Pella, da v sedanjem trenutku še ni konkretnih predlogov ne formuliranih ne sprejetih ne odklonjenih. Smo šele v fazi sondiranja«. Dodal je. da se vlada v teh stikih ravna po «duhu. ki izhaja iz nepremakljive nujnosti in najodločnejše volje, da se zavarujejo pravica in interesi Italijanov«.
Nato je Pella v treh točkah strnil .stališče italijanske vlade «tako za možnost skupnega obravnavanja ali akcije, kot tudi za možnost, da se ta akcija in to proučevanje ne vodi skupno« (kar pomeni s preprostimi besedami: na konferenci ali ne na konlerenci) v štirih točkah.
»Prvič mora iti za iskanje rešitve, ki bi zadevala vse Tržaško ozemlje; odklanjamo
Četrtič sodimo, da je nujno potrebna zadostna priprava, če se hočemo izogniti tveganjem, ki bi neizbežno izhajala iz neuspeha morebitnega kolektivnega napora«.
K vsemu temu je Pella dejal. da je Italija »torej pripravljena dati svoj aktivni prispevek k pobudam, ki bi lahko pripeljale do dokončne rešitve vprašanja Tržaškega ozemlja v celoti«. Končal je s patetično retoriko, da hoče vlada «služiti stvari miru. služiti stvari naših bratov na Tržaškem ozemlju in resnično približati oni dan — ki smo si ga želeli pred mesecem dni vsi skupaj — ko bomo lahko zasadili trikoloro v Trstu in njegovem ozemlju«.
A. P.
Pogajanja v Panmunjomu
PANMUNJOM. 18.	— Po
današnji seji pododbora, ki razpravlja o sestavi in kraju politične konference, je ameriški predstavnik Dean fžjavil, da so predstavniki Kitajcev in severnih Korejcev zavrnili njegove včerajšnje predloge, na podlagi katerih, naj bi se znova proučilo vprašanje udeležbe nevtralnih držav šele po rešitvi korejskega vprašanja ali pa v primeru neuspeha mirovnih pogajanj.
Novi predlogi severnega po-veljstva_ pa so baje v tem, naj bi 'nevtralne države povabili že v začetku konference, toda samo zato. «da obrazložijo svoje stališče, ki bi utegnilo biti v pomoč«. Pravico do Sprejemanja odločitev pa bi imeli samo obe sporni stranki nevtralne države pa ne bi imele pravice glasovanja. Med nevtralnimi državami našteva severno poveljstvo razen nnzijskih držav tudi Sovjetsko zvezo. Dean je zahteval k temu predlogu pojasnila, ki mu jih je voditelj severne delegacije obljubil za jutri.
Iz Taipehn javljajo, da .i« vsa Cangkajškova vlada danes odstopila. Vzroki ostavke niso znani Kakor javlja »United Press«, pa je Cangkajšek sprejel samo ostavko glavnega tajnika in si je pridržal pravico odločanja o ostavki ostalih, članov vlade. Vendar pa se zdi. da je kriza v zvezi z notranjimi vprašanji in ne z mednarodnimi, kakor so prvotno domnevali.
Idiotska
rimskih špekulantov
Kuharji v rimski imperialistični kuhinji so do kraja na suhem z eargumenti«. Da bi vendarle na neki način povedali svetu, da še vedno mislijo na cono B, so po svojem klerofašističnem tisku lansirali naslednjo vest: ((Nocoj se je zvedelo, kako si jugoslovanski načrt zamišlja — recimo tehnično — zadevo slovenskega koridorja med Skednjem in Zavij ami kot nadomestilo za morebitni odstop Kopra, Izole in Pirana. Jugoslavija bi bila pripravljena sprejeti zgraditev sistema nadzemeljskih cest, ki bi omogočil teritorialno kontinuiteto med mestom in istrskimi središči. Z drugimi besedami; gre za velik most, ki naj bi se dvigal nad tistim delom obale cone A, katerega Jugoslavija zahteva.#
Kdor je le površno čital italijanski iredentistični tisk, je moral opaziti velikansko zadrego zaradi zelo ugodnega odmeva, na katerega sta naletela v svetu tako beograjski in ljubljanski govor maršala Tita in Kardelja, kakor tudi predlog Koče Popoviča o predkonjerenci pe-torice. V Rimu so si torej nujno postavili nadvse važno vprašanje: kako in na kak način paralizirati ta ugodni odmev. Seveda, časa ni bilo mnogo, argumentov pa še manj in tako se je rodil eden izmed najbolj idiotskih ma-
nevrov rimskih imperialističnih kuharjev, manever, ki je izražen v gornjih treh dobesedno navedenih stavkih.
Pa še nekaj. Tudi za tem idiotskim in na videz popolnoma neresnim manevrom se skriva strupena ost italijanskega imperializma:	«most»
namreč predpostavlja, da je tudi na oni strani nekaj, kar bi Italija morala dobiti. To pomeni, da poskušajo v Rimu na ta bedasti način povedati, da hočejo Koper, Izolo, Piran itd. itd. (morda celo Pazin, ki ga je neki rimski onorevole postavil v cono B) in da je že zaradi tega nemogoče, da bi Jugoslavija kakor koli prišla do obale Tržaškega zaliva.
So pa v Trstu debeloglavi kalini, ki so šli tudi na te limanice in ob pogledu na (inazoren prikazu idiotskega mostu v (dJltime Notizie» (vtis imamo, da je bil kliše narisan in pripravljen že dan poprej, preden je ((Giornale» spustil to «vest») izražajo svoje začudenje, zgražanje, obžalovanje in kar je še podobnih čustev.
Takim kalinom damo dober in koristen nasvet: bolj natančno naj si ogledajo govore in članke odgovornih jugoslovanskih voditeljev, ce hočejo, pa naj se o tem poučijo recimo s poslušanjem koprskega radia Koristilo bo njihovemu dušnemu miru.
19. novembra M*1
8FOMI»i»KI I>\'KVI
Na današnji dan je bil leta 1944 proglašen maršal Tito za narodnega heroja.
DANES, četrtek 19. novembra
Elizabeta. Imica Sonce vzide ob 7.09 ta “ton?un, 16.31. Dolžina dneva 9.22 «w* vzide ob 15.07 in zatone ob JUTRI, petek 29. novemera Feliks, Vladiboj
Izvedba diktata od 8. okt, bi pomenila gospodarsko propast mesta in vasi
NESRAMNO VARANJE TRŽAŠKEGA DELAVSTVA
_	DAR BIVŠIH PARTIZANOV
Le! J «?SL KRED,TI Zfl SELAD JUGOSLOVANSKIM VOJAKOM
SO LE PRAZNA OBLJUBA RIMA
Odpuščene delavce angloameriških vojaških sil bodo sprejeli v SELAD na škodo starih brezposelnih delavcev, ki že leta zaman čakajo, da bi dobili vsaj za nekaj časa zaposlitev
Conski poveljnik je odobril nove fonde za SELAD. To nakazilo in nadaljnja nakazila naj zmanjšajo brezposelnost, upoštevajoč zlasti sedanje odpuste nameščencev zavezniških oboroženih sil.
Namestitve pri SELAD bo urejal posredovalni urad oddelka za delo. V zvezi s sedanjimi in bodočimi ukrepi za pomoč osebju, ki so ga ali ga bodo odpustile zavezniške sile, vabi Urad za delo vse, ki so se že prijavili za brezposelne, da sporočijo posredovalnim uradom, če bi sprejeli eventualno delo, ki bi jim bilo ponujeno na podlagi načrtov, katere bo začel izvajati v kratkem SELAD.
Osebje, ki bo še odpuščeno od zavezniških oddelkov in uradov, bo podalo svojo izjavo istočasno z vpisom v seznam brezposelnih.
Ta poziv velja za osebje moškega spola.
Opozarjamo, da nudijo načrti SELAD v splošnem možnost ročnega dela,
Iz Rima se je vrnila skupina predstavnikov angloameriških vojaških sil, ki je skupno s tajnikom Delavske zbornice dr. Novellijem obiskala italijanskega ministra Scocco, ministra za delo Rubinaccija in generala Pezzija iz mini-»trstva za obrambo.
Delegacija je izjavila, da je dosegla znaten uspeh, to je izredne kredite za tržaško u-stanovo Selad (delovni odsek za pomoč brezposelnim), ki bo zaposlila tisoč delavcev, katere sta odpustili angleško in ameriško poveljstvo vojaških sil. Listi poročajo, da je ZVU že določila, kako se bodo odpuščeni delavci zaposlili, ter da bo objavljeno o tem tudi poročilo.
Na prvi pogled bi se torej zdelo, da je italijanska vlada velikodušno priskočila na pomoč novim brezposelnim delavcem. Toda stvar je drugačna. Teh tisoč delavcev, ki so bili odpuščeni po krivičnem diktatu, bo res našlo zaposlitev pri Selad, čeprav le za šest mesecev. Toda za njihovo zaposlitev niso potrebni nobeni izredni krediti, ker se pri tej ustanovi že tako vrstijo zaposlitve brezposelnih delavcev. Zvedeli smo namreč, da so nekatere brezposlene delavce. ki so jih vojaške sile odpustile, že zaposlili, toda le namesto tistih brezposelnih delavcev, ki že dolgo čakajo na pomoč Selad in bi prišli sedaj na vrsto glede zaposlitve, pa so izpadli. Pri ustanovi Selad delajo brezposelni delavci namreč samo šest mesecev, ker se njihovo delo šteje pravzaprav kot nekaka podpora za brezposelne. Da bi torej pokazali skrb italijanske vlade za nove brezposelne delavce, so se poslužili te prevare, posledice pa bodo nosil; le tisti brezposelni delavci, ki so zaradi dolgotrajne brezposelnosti še bolj potrebni pomoči. Ker ustanova Selad med tem odpušča tiste delavce, ki sproti dosegajo šest mesecev zaposlitve, se ne bo s tem število brezposelnih, ki je med tem naraslo za najmanj tisoč delavcev, nič zmanjšalo.
To so torej rezultati potovanj sindikalistov v Rim. Zaradi tega so bila ta potovanja odveč, saj jo služila samo iredentističnim načrtom. Sicer pa šovinisti sami priznavajo, da gre le za začasno rešitev, pri čemer seveda ne omenjajo, da se to dogaja na škodo starih brezposelnih.
Naravnost smešno pa zveni poročilo o obisku zgoraj omenjene delegacije pri generalu Pezziju, Delegati so namreč z njim razpravljali, kako naj bi se civilno osebje, ki je bilo sedaj odpuščeno, zaposlilo pri italijanski vojski, ko zasede Trst. Ne glede na to, da je prihod te vojske v Trst zelo problematičen golob na strehi, je splošno znano, da italijanska vojska ne zaposluje civilnih delavcev in je zato vse to razpravljanje le pesek v oči.
Edina trajna rešitev za odpuščene delavce vojaških sil bi bila njihova vključitev v proizvodnjo. Danes pa ni nobenih perspektiv za tako rešitev, saj tisti delavci, ki delajo po raznih tovarnah, drže marsikje križem roke. Tako je na primer v sami ladjedelnici Sv. Marka nad tri sto delavcev v pričakovanju na delo ter dobivajo zato tudi skrajno nizke mezde. Zato se tudi med vsem delav-
stvom vedno bolj širi prepričanje, da je treba poostriti borbo proti krivičnemu diktatu, ki je med drugim tudi močno povečal gospodarsko krizo v Trstu.
Seja izvršnega odbora OF za Tržaško ozemlje
Tajništvo OF vabi člane na sejo izvršnega odbora, ki bo danes zvečer ob 20. urj na sedežu v Ul. R. Manna 29.
NamesHlev posvetovalne komisi je Mesine knjižnice
Včeraj je župan namestil člane posvetovalne komisije Mestne knjižnice, ki jih je občinski svet imenoval s svojim sklepom št. 92 od 27. 3. 1953. Člani komisije so naslednji; prof. dr. Ezio Benar-doni, prof. dr. Attilio penti-le, prof. Aurelia Gruber-Ben-co, Scaramanga de Altomonte
Jugoslovanska ekonomska delegacija je v teh dneh preje* la tudi nove denarne zneske za nakup daril za jug. vojake
Te dni se je na jugoslovanski ekonomski delegaciji zglasila skupina slovenskih in italijanskih bivših partizanov in predstavniku delegacije izročila darilni paket s prošnjo, da se izroči jugoslovanskim vojakom na meji med STO in Jugoslavijo. Partizani so izjavili naj se to njihovo darilo jugoslovanskim vojakom tolmači kot izraz simpatij in ljubezni, ki Jo goje bivši partizanski borci do herojske jugoslovanske armade.
Jugoslovanska delegacija je v teh dneh prejela tudi večje denarne zneske s prošnjo, da jih uporabi za nakup daril za jugoslovanske vojake, ki bde na meji nad nedotakljivostjo tržaškega področja.
Obnovitev obrtnih dovolilnic krošnjarjev
Giovanni in prof. dr. odv. i Županstvo poziva vse tiste,
Manlio Udina.
I ki se ukvarjajo s krošnjar-
stvom, z obrtno dovolilnico tržaške občine, naj do 31. decembra 1953 neposredno ali po sindikalnih organizacijah predložijo to dovolilnico, da se nanjo aplicira potrdilo za leto 1954.
Županstvo nadalje sporoča, da ne bodo obnovili tistih dovolilnic za krošnjarstvo, katerih lastniki ne bodo s posebnim potrdilom pristojnega registrskega urada dokazali, da so redno plačali poslovni davek (imposta sull’entrata). To potrdilo izdaja registrski urad brezplačno.
Tistim, ki ne bodo predložili obrtne dovolilnice v omenjenem roku, bodo prepovedali prodajo ter bo njihova obrtna dovolilnica izgubila vso veljavnost.
PEREČE VPRAŠANJE PO TUBERKULOZI OKREVANIH DELAVCEV
Pravica okrevanih delavcev do zaposlitve mora biti zajamčena z zakonskimi predpisi
Neučinkovitost uradno ustanovljene komisije za urejevanje ponovne zaposlitve okrevanih tuberkuloznih bolnikov
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ; 66 - ss Gasilci:	2 - 22
Policila	2-23
PISMO TOVARNIŠKEGA UBBOBA SV. MARKA
ZARADI POMANJKANJA DELA je treba nujno zagotoviti naročila
Februarja 1954 bo 1.500 delavcev popolnoma brez dela Preskrbeti je treba gradnjo 60.000 ton ladjevja na leto
Zaradi pomanjkanja dela v ladjedelnici Sv. Marka se je tamošnji tovarniški odbor obrnil na tržaške oblasti z generalom VVintertonom na čelu in jim poslal naslednjo spomenico, ki jo objavljamo v izvlečku:
Delavci ladjedelnice Sv. Marka so razpravljali o resnem položaju, ki je nastal zaradi pomanjkanja naročil. Sedaj opremljajo petrolejsko ladjo 31.500 ton ki je bila pred kratkim splovljena in ki bo izročena lastnikom februarja 1954. Razen te ladje so splovili tudi 18.000-tonsko petrolejsko ladjo, ki jo bodo tudi izročili februarja 1954. Za dve mešani ladji po 5000 ton za zvezo s Kongom so sicer postavili gredelj, dejansko pa jih bodo začeli graditi šele konec leta. Upoštevajoč, da lahko ladjedelnica zgradi od 40 do 60.000 ton ladjevja na leto, je jasno, da ne bo mogoče zaposliti vseh delavcev tudi, če pridejo nova naročila, o katerih je poročal tisk,
Ce ne bo nobenih sprememb, bo konec februarja 1954. leta 1500 delavcev, ki so sedaj zaposleni pri opremljanju ladij, brez dela vsaj vse dotlej, dokler ne bosta splovljeni obe ladji za Kongo. Toda za delo na teh dveh ladjah ne bodo uporabili vseh teh 1500 delavcev.
Tudi delavci ki gradijo gredlje in palube, imajo zelo malo dela, tako da bo pomenila gradnja obeh ladij za progo v Kongo samo malo izboljšanja. Tudi morebitna gradnja novih manjših ladij ne bi zagotovila dela vsem delavcem.
Spričo vsega tega se bo kriza, ki se je začela že z odpustom 231 delavcev, najetih za določen rok. in s popolno brezdelnostjo 200 delavcev, zelo raztegnila, ter se bo tako dejavnost ladjedelnice znižala na polovico njene zmogljivosti, s čimer se bodo znižale za polovico tudi plače delavcev. Vse to seveda bo povzročilo veliko bedo in skrčenje nakupov. Skupno s krizo ki je nastala zaradi zadnjih političnih dogodkov, bo pomanjkanje dela v ladjedelnicah še bolj poslabšalo splošni gospodarski položaj, ker bo manj dela tudi za razne pomožne industrije ki delajo za ladjedelnice. Zato morajo oblasti in vsi gospodarski krogi preprečiti razširitev krize.
Da se prepreči brezposelnost 1500 delavcev, ki bodo februarja brez dela, je treba takoj zagotoviti popravilo ali obnovitev kakšne ladje večje tonaže. Na vsak način bi moralo biti to le začasno sredstvo da bi se preprečila najhujša kriza. Da se pa stanje normalizira, je treba zagotoviti vsako leto od 40.000 do 60.000 ton naročil To bi do-
segli lahko hkrati z obnovo tržaške mornarice. Drugega
izhoda iz krize ni. Delavci Sv. Marka se zavedajo da ne govore samo v svojem interesu, marveč v interesu vsega mestnega gospodarstva, ki je v veliki meri odvisno od dejavnosti v ladjedelnici. Delavci pozivajo zato oblasti, naj upoštevajo sedanje stanje in naj poskrbe, da se ladjedelnici Sv. Marka zagotovi popravilo in obnovitev ene ladje z veliko tonažo. Razen tega naj preskrbijo naročila za gradnjo 40.000 do 60.000 ton ladjevja, za kar pa je potreben načrt obnove mornarice. Delavci pozivajo tudi vse gospodarske ustanove, naj podprejo njihove zahteve.
Danes predložen načrt občinskega proračuna * za I. 1954
Zvedelo se je, da bo danes ob 18. uri redna seja tržaškega občinskega sveta in ne v petek, kot smo ae poročali. Po nekaterih informacijah bo. do od sedaj naprej seje občinskega sveta v torkih in četrtkih in ne v torkih in petkih kot doslej. Pričakuje se, da bo na današnji seji odbornik Bonetti, ki odgovarja za računovodstvo, predložil načrt ob. črnskega proračuna za 1954. leto. Poleg tega pa bosta sporočena tudi obračuna za finančno leto 1949 in 1950.
Kadar ženske vozijo...
Kako je avto ((Chevrolet«, katerega je šofirala 30-letna Elena Marič por. Lichtenstein iz Battistijeve ulice 10 in v katerem je bila tudi 39-letna Renata Rossi por. Doratti, stanujoča pravtam, zašel na pločnik, nihče ne ve in niti potnici tega nista mogli objasniti. Med vožnjo z avtom po Miramarskem drevoredu v smeri mesta je namreč zašel avto z desnima kolesoma na pločnik in se potem, ko je podrl več drevesc prevrnil na cesto in obstal s kolesi v zraku.
2enskama, ki sta bili v notranjosti. so nekateri očividci priskočili na pomoč in so ju morah z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so prvo zaradi zloma in velike rane na podlahitnici sprejeli na ortopedskem oddelku, medtem, ko so drugo zaradi u-darca na čelu in udih pridr-
žan na opazovalnem oddelku. Lichtensteinova bo po mnenju zdravnikov okrevala v 30 dneh, njena prijateljica pa v 5 ah v najslabšem primeru v 20 dneh.
Smrt s plinom
K ' je 34-letni uradnik Roberto Beccari včeraj zjutraj
stopil pred vrata stanovanja svoje tete, mu je udaril v nos močan vonj po svetilnem plinu, ki je v precejšnji množini prihajal iz špranj. Mož ni hotel izgubiti časa, temveč je s pomočjo nekega soseda vdrl v stanovanje ter je plin, ki je uhajal iz plinske napeljave, zaprl in nkto pregledal stanovanje, y eni izmed sob je našel svojo 51-let-no teto Marijo Colombo že mrtvo na postelji. Zdravnik RK. ki je prišel na mesto je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi zadušitve s plinom pri. bližno pet ur pred odkritjem.
P) uradnem pregledu so pokojnico odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer jc na razpolago sodnim oblastem
Neroden padec
Med hojo po Ul. Molin a Vento je 53-letni uradnik Va-lerio Zanier od Sv. M. M. zg. v višini vojaške civilne policije nerodn0 stopil s pločnika, in padel. Misleč, da se ni poškodoval je takoj vstal, toda hude bolečine v nogi mu niso dovoljevale, da bi nadaljeval pot.
Z rešilnim avtom, ki ga je nekdo poklical na mesto, se je Zanier zatekel v bolnišnico, kjer so ga, ker so mu ugotovili zlom gležnja, sprejeli s prognozo okrevanja v 30 dneh na ortopedskem oddelku.
Motociklist v starko
V trenutku ko je 80-letna Rosa Magnani rojena Bušni iz Ul. Moreti prekoračila Mi-ramarski drevored je vanjo priletel neki motociklist, ki se je skupno z njo zvrnil na cesto. Medtem ko se je motorist nepoškodovan dvignil so morali Busnijevo odpeljati v bolnišnico, kjer so jo pridržali na ortopedskem oddelku
uceral i-urna slavna uslužbencev m
Predvčerajšnjim so se morah sestati predstavniki u-pravne komisije ACEGAT n predstavniki delavcev, da bi razpravljali o raztegnitvi sporazuma z dne 29. aprila, kar delavci že dolgo zahtevajo.
Ravnateljstvo ACEGAT pa je izjavilo, da sestanka ne bo. To je vse delavstvo ogorčilo, tako da je sklenilo, da bo en3 uro stavkalo.
Zato so včeraj vsi delavci in nameščenci ACEGAT stavkali. Delavci in nameščenci so zapustili delo uro prej kot po navadi. Sprevodniki in vozači tramvajev, filobusov in avtobusov so tudi stavkali po eno uro, tako da je bil u-stavljen ves tramvajski in fi-lobusni promet od 10. do 11. ure in od 17. do 18. ure. Zjutraj je stavkalo osebje prvega turnusa, popoldne pa osebje drugega turnusa.
Uslužbenci ACEGAT zahtevajo med drugim ureditev vprašanja tistih državnih praznikov, ki padejo na nedelje; zvišanje osnovnih mezd in določene ugodnosti za bivše bojeVrifke. Vse to je bilo že urejeno z omenjenim sporazumom. ki ga pa ravnateljstvo še ni hotelo raztegniti na Trst.
Ze večkrat smo v našem listu pisali o okrevanih tuberkuloznih bolnikih, ki zapuščajo bolnišnice in sanatorije. Ti bolniki, delavci in u-radniki, ostanejo v večini brezposelni, brez zaslužka z edino skrdmno podporo zavarovalnega zavoda. Ta podpora pa traja samo določen čas, nakar ostane okrevani tuberkulozni bolnik brez vsake podpore Vprašanje teh nezaposlenih delavcev je bilo načeto že pred najrazličnejšimi uradi in ustanovami. Povedali smo že večkrat, kako delodajalci nočejo sprejeti več v službo delavca ali uradnika, ki je okreval. Toda to ni vse. Delavec, ki je bil zaposlen pri težjih delih in ki je potem zbolel od tuberkoloze se ne more več vrniti v stari poklic zaradi fizične izčrpanosti in šibkega zdravljal. ki mu ne dovoljuje napornega dela.
Toda podjetja in ustanove bi morale upoštevati, da so mnogi delavci in uradniki zboleli na delu ali pa so v službi pospešili razvaj bolezni. Zato bi jih morali zaposliti pri lažjih delih, kjer bi si še nadalje služili kruh. Resnica pa je, da ostane večina okrevanih tuberkuloznih delavcev in uradnikov brezposelni in da morajo živeti s podporo ali miloščino določenih socialno-podpornih ustanov, če nimajo takih sorodnikov, ki jim lahko pomagajo.
Da bi našli zaposlitev teh oseb je bila že 1948. leta u-stanovljena komisija, ki naj bi imela sedež na uradu za delo. Za predsednika komisije je bil imenovan sedanji načelnik urada za delo inž. De Petris. za člana komisije pa sta bila imenovana dva tržaška zdravnika. Naloga komisije je bila, da poskrbi zaposlitev okrevanim tuberkuloznim delavcem in uradnikom, upoštevajoč njihove zdravstvene in fizične zmogljivosti. Zdi pa se, da je bila ta komisija ustanovljena samo na papirju in da je v zadnjih časih opustila celo redne sestanke, tako da okrevani tuberkulozni delavci in uradniki niso imeli do sedaj nobene koristi od te «uradno» ustanovljene komisije.
Zato se je avtonomni odbor zveze za borbo proti tuberkulozi v teh dneh obrnil na pristojne oblasti in jih pozval, naj storijo vse, da bo komisija za zaposlitev bivših tuberkuloznih delavcev m uradnikov lahko prebredla dosedanje morebitne prepreke in se resno zavzela za to nesrečno kategorijo delovnih ljudi. Z namenom poživitve delovanja komisije in z namenom, da se enkrat za vselej načne vprašanje zaposlitve teh delavcev, avtonomni odbor zveze za borbo proti tuberkulozi predlaga da se v gornjo komisijo vključijo tudi predstavniki sindikalnih organiza-
OBVESTILO
Delavskih zadrug
Predsednik tržaškega sodišča je z dekretom 5.10.1953, položenim s prepisom sklepa v tržaški občinski palači, dovolil javno razglasitev naslednjega sklepa:
Zadružna družba z omejeno zavezo, Delavske zadruge v Trstu, Istri in Furlaniji s sedežem v Trstu je 23.9.1953 po opozorilu članom in na podlagi 4. točke III. člena statuta
SKLENILA da izključi iz j zadrug 74.635 članov, ki niso RAZPRODAJA JEČMENOVEGA
cij in predstavniki zveze za borbo proti tuberkulozi ter post - sanatorijalnega združenja
j-ozabiti pa ne smemo na dejstvo, da je edina rešitev tega vprašanja v tem, da državna oblast odločno prevzame v roke obrambo pravic tuberkuloznih delavcev in u-radnikov. Delovanje katerekoli komisije, če ni podprto z zakonskimi predpisi,, se nujno razblini v dolgočasne sestanke brez konkretnih koristi. Zaradi tega je treba zahtevati, da z zakonom zagotovijo tuberkuloznemu delavcu ali uradniku službo, potem ko je okreval. Ta služba pa mora biti primerna za njegovo zdravje in za njegove fizične sposobnosti. Samo tako bo vprašanje res temeljito rešeno. Kljub temu pa pozdravljamo vsak. napor katerekoli organizacije, ki si prizadeva izboljšati sedanje resno stanje okrevanih tuberkuloznih delavcev in uradnikov.
tfilG
ZA TRŽAŠKO OZKMUE
V soboto, 21. nov-
10
ob 20.30 uri gostovanje v BORSN’
z Nušičevo komedijo
K
Ljudska prosvšia
kTRZASKI zvon« vabi svoje pevce k pevski vaji, ki bo danes 19. t. m. ob 20.30 uri. Prosimo točnost.
Razna obvestila
izpolnili statutarnih obvez, ki so v skladu s sedanjim zakonom o zadružništvu, in sicer člane, katerih seznam je položen na sedežu Delavskih zadrug, v uradu članov; seznam, ki ga je podpisal predsednik, in ravnatelj Delavskih zadrug;
OPOZARJA, da bo rok 30 dni. ki ga določa člen 2527 civilnega zakonika za morebiten ugovor proti temu sklepu o izključitvi pred tržaškim sodiščem, začel veljati po vseh objavah tega sklepa, ki jih določa omenjeni dekret in sicer v Uradnem listu ZVU, v Uradnem listu italijanske republike, v Uradnih listih (FAL) v Gorici in Vidmu ter trikrat v presledku 14 dni v tržaških dnevnikih
NADZORNI ODBOR
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA
Sum moža v nezvestobo žene je bil upravičen
Vsi ožji sorodniki obtoženčeve žene pričali v korit moža, ki ga hvalijo kot dobrega in poštenega moža - Ves njihov srd naperjen proti ženi in njenemu ljubimcu
Razprava proti 52-letnemu Cosimu Valentinu iz Androna del pane 5, ki je obtožen poskusnega umora svoje žene Giovanne Camziani, se je včeraj nadaljevala v znamenju iskanja vzrokov, ki so Valen-tinija prisilili, da je svojo ženo, o kateri je bil prepričan, da ga vara, tako silovito stisnil za vrat, da je le malo manjkalo, da je ni poslal na oni svet. Sicer bi lahko rekli, da se je proces obrnil proti Giovanni Canziani, kajti ne obtoženec pač pa ona je v središču zanimanja. Na vsak način se razprava obrača v prijl obtoženca, kajti vedno več je dokazov, da je Valentini upravičeno sumil v ženino zvestobo in kot posledica tega si ni težko obrazložiti njegovega, sicer prenagljenega in nepremišljenega izbru-
Zdravniki menijo, da bo ra- _	.	.
bila za zdravljenje svojih po-1 ha jeze nad zakonsko družico.
Allrcvd U	—_______  —	i«\i	Ir«	U«	1	aViVn	n	Itf	vd	11
škodb — »lom zapestja in nosnih kositi, — približno 35 dni zdravniške nege.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Al Cedro, Trg Oberdan, 2; Pic-ciola, Ul. Oriani, 2; Alia Salute, Ul. Giulia, 1; Seravallo, Trg. Ca-vana, 1; Harabaglia, Barkovlje In Nicoli v Skednju.
Edini, ki bi lahko potrdil, če je Valentini upravičeno su.
sodnikom zanikal vse govorice in celo vztrajal na stališču, da ni nikoli dobil nika-kega poljuba od Valentinije-ve žene. Na tem stališču je mož vztrajal do konca včerajšnje preiskave in to kljub opozorilom in grožnjam predsednika, da lahko konča v zaporu, če ne bo izpovedal golo resnico. In če mož ni končal v zaporu, se mora zahvaliti samo predsednikovi potrpežljivosti. Albano je pojasnil, da je gojil do Valentinijeve žene zgolj prijateljska čustva in da jo je spoznal ob doselitvi skupno s svpjo sostanovalko v eno izmed sob, ki jih je mati Valentinijeve oddajala v podnajem. Priznal pa je, da sta z Valentinijevo večkrat šla v kino in to s privoljenjem njenega moža.
Zanimivo pa je, da so vsi ožji sorodniki Valentinijeve žene: mati, očim, polsestra in njen mož govorili v prid ob-
njeno mater v neki bar. Mati je šla, ko pa ga je opazila mu je zakričala v obraz, da je uničil družino. Albano jo je najprej pomiril in ji nato
DROZJA
Danes	19. t.	m.	od št.	31.
do št.	65,	v petek 20.	t.	m. od	št.
66 do	št.	100, v	soboto	21. t.	m.
od št.	101	do št.	140,	v	torek	24.
t. m. od št. 141 do št. 190, v sredo 25. t. m. od št. 191 do št. 270.
STRELSKE VAJE Ob spodaj navedenih dnevih in urah bodo strelske vaje enot a-meriške posadke v Trstu (TRUST) na naslednjih streliščih:
Strelišče za metalce granat in raket v Malem Repnu od 23. do 28. nov. od 6.00 do 18.00.
Strelišče za minometaice v Malem Repnu od 23. do 28. nov. itd 6.00 do 18.00.
Švedski in argenlinski fttrftr v Avditoriju ZVU.
Filmski odsek zavezniške poročevalske službe bo v četrtek, 19. t. m., ob 19.00 in 21.00 uri predvajal v Avditoriju Zavezniške vojaške uprave nekaj švedskih in argentinskih kratkih filmov. Na sporedu je najprej kratek film «SIikovita Švedska« v barvah, ki kaže švedsko pokrajino, folkloro, šege in navade, ljudi in kraje. Drugi švedski film, nUtripanje mesta«, je eden najboljših filmov, ki jih je izdelala švedska ustanova za turizem in je bil zaradi svoje dramatičnosti in fotografskih kakovosti nagrajen že na raznih mednarodnih festivalih.
Argentinski kratki filmi, ki so tudi na sporedu, so trije: «Hiša za Juana Lopeza«, ki kaže obisk v Buenos Airesu, »Himna vere«, ki prikazuje delovanje bolniške šole na neki argentinski polikliniki, ter »Trgatev v Argentini«, ki kaže sprevod alegoričnih voz, plese in noše južnoameriške folklore. Vstop prost.
( GLEDALIŠČE VEggl
Danes ob 20.30 točnost, ker bo med P.TAjttv vstop prepovedan) bo ci ^or. operne sezone s Premie™ vrste me» za abonma A za vw sedežev.	,	v
Dirigiral bo Antonino> vo ^ glavnih vlogah pa nastop J ^jc0. ria Meneghini Callas, Elen ^ iai, Franco Corelli, -BOolfimondo stoff, Bruna Ronchim,. ,up Botteghelli. Režiser Llvt« za' i o.
Pri gledališki blagajni se dalju-je prodaja vstopnic• z ^ja ter in za lože izven ati ^ ter razdeljevanje abonmaja je kaznic za red i(D». medtem zJ začne danes razdeljevanje red «B».	..a
Danes zjutraj se za^!Ve-Sedeže vstopnic za maloštevilne v v galerijah, ki ne spadaj abonma.	_
Rossetti. 16.30: »Skrivnost MEJ1111 vrat«, p. Calvert. R-,B «e», Excelsior. 15.30: «Moulin J. Ferrer, Zsa - Zsa Gaoon ^ Nazionale. 16.30: «VolkulJ* ■ Ettore Manni,	M.	Bntt.	r F
Filodrammatico.	16.00:	.
ki«, R. Calhoun,	C.	9-a, 'ue	J0"
Arcobateno 15.30: «Počitm spoda Hulota«. ,„ikj pre Astra Rojan 15.30: «JeJ“r,,rSon.
teklocti«, R. Colman. G. u* >)a Aucitorium. 16.00: «Vrne« jj, Sheba«, B. Lancaster.	M,
Gratlacielo. 15.30: ((Priznavam Clift, A. Baxter.	.
Alabarda. 16.00: «Odkar si M. Lanza, D. Morroro. ,t v Ariston. 16.00: «Stiri deK1 napad«.	tfoir
Aurora. 15.30: »Niagara«, {“j-j 16 roe, J. Cotten. Mladini ■ t" let najstrožje zabranjen«, ( nj Armonia. 15.15: «Dve zasi Zahodu«, J. Cotten, C. j! prot' Garibaldi. 15.00:	»Francis
komori«, D. O’ Connor. ,jtneii Ideale. 16.00: »Chikaške "J C. Mc Graw, M. VVindsoc s„. Impero. 16.00: «Postržek». "■ vi, A. Nazzari.	„ nDerd’1
Italia. 16.00: »Norosti- » ."{jj.
G. Lollobrigida, M. Cam« ^ Viale. 16 00: »Minnesota«. "•
sen, R. Cameron.
Kino ob morju. 16.00: ‘Kr an žice«, L. Bridges.
Mašimo. 16.00: »Kaznim'1 Merilni, S. Ruffini. kr,ij|ca» Moderno. 16.00: »Afriška H. Bogart, K. Hepburn- t0), Savona 15.00: «AtoinsKd
G. Barry, L. Clarke. curoVe‘ Vittorio Veneto. 16.00. * pod*
mn0*
in lepotica«, L. Turner,
glas.
Azzurro.
«Water
looi^1
r 	imenovanje	novega člana
izjavil dobesedno; »Midva sej pokrajinske depulacije
imava rada delala bova oba j Ker je dr. Giorgio Buda, m si ustvarila družino. Ce na- efektivni član pokrajinske de-dovolite bova skočila putacije, podal na svoje me-P° vlak-» ^	j	sto ostavko, je predsednik co-
Stibelova je še izjavila, da I ne s svojim zadnjim dekre-je z več strani izvedela, da tom imenoval na njegovo me
so ljudje opazili, in to po Va-lentinijevi aretaciji, njeno pol-
sto dr. Danteja Petrinija. Na mesto dr. Petrinija pa je bil
mil v ženo, je visok, lep mož i toženca in potrdili, da je bila
srednje starosti, Giulio Alba-ni, o katerem vsi brez izjeme govore, da je bil nekak ljubimec Giovanne Canziani. Ce je imel z njo srečanja intimnejšega značaja pa nihče ne ve in tudi on sam je pred
V zvezi s ponovno posvetitvijo cerkve sv. Antona zaradi njene «skrunitve po policiji« (pri čemer je kot znano prišlo do incidentov, ki so zahtevali dva mrtva in več ranjenih) smo župniku cerkve sv. Antona don Gregu naslovili naslednje vprašanje:
»Tržaški Slovenci vprašujemo don Grega, ali je tudi leta 1928 posvetil isto cerkev, ko so vdrli vanjo fašistični škvadristi, oboroženi z gorjačami, zlezli na spovednico in napadli z nje duhovnika Guština, ki je na prižnici pridigal po slovensko Takrat so duhovnika pretepli do krvi. Pozneje je duhovnik Guštin, verjetno tudi zaradi posledic tega napada, umrl. Don Grego pa ga je. pokopal. Zato upamo, da tega dogodka še ni pozabil in da bo zato tem laže odgovoril na naše vprašanje«.
Zal	nam	doslej	na to	vprašanje	don	Grego	še ni	odgovoril,	pač	pa je	načel	obširno polemiko na levo in	desno,
povsod, od koder lete nanj in na njepoue nadrejene s škofom na čelu upravičene kritike in očitki. Tako sta dva tr-
Don Grega in njegove preganja vest...
zaška dnevnika objavila včeraj njegov odgovor anonimnemu verniku, iz katerega si je vredno izpisati nekaj odstavkov s potrebnim komentarjem.
Don Grego je razočaran, ker se mu gen. Winterton ni opra. pičil (sicl) in pravi:
((Zahtevati opravičilo od anonimne množice je zaman, toda zahtevati opravičilo od civilne policije, organiziranega telesa s predstavništvom in z mnogo večjo krivdo, je nekaj popolnoma naravnega,«
Pr i najboljši volji ni mogoče verjeti v tolikšno naivnost don Grega, da ne bi vedel, da tu «anonimna# drhal ni bila tako strašno anonimna, saj je policija nekaj razgrajačev are. tirala (žal samo 36, od katerih jih čaka v zaporu na sodbo le še 6) in da je ta drhal imela dobro znane in točno ugotovljene organizatorje in mandatorje, na katere je v preteklih dneh kazal s prstom
ves svet. Od teh pa seveda don Grego ni zahteval opravičila, čeprav je vsakomur jasno, da policija ne bi imela kaj iskati v cerkvi, če se ne bi vanjo zatekli razgrajači in iz nje metali kamenje. Zakaj pa ni zahteval opravičilo prav od teh, seveda ni treba posebej poudarjati.
Tu, ko bi namreč don Grego, če bi hotel biti objektiven, moral s prstom pokazati na glavne krivce provokotorskega prvoprelitja, se neha i njegova ((krščanska kritika, ki jo vedno uporablja, ne da bi se kdaj koli umaknil nazaj« (to so njegove besede).
Toda bodimo usmiljeni tudi
naj bi pomenilo pravoslavno cerkev) svojo ne ravno protifašistično terminologijo za Slovence, pravi dobesedno: ((Zakonik cerkvenega prava Can. 1174 1. del pravi, da mora biti ponovna posvetitev cerkve, onečaščene od «iniu-riosa et gravi sanguinis effu-sione« izvedena «(juam citis-sime« kar pomeni; čimprej mogoče«.
Tukaj smo namreč spet pri tistem konjičku, ki smo ga mi z našim vprašanjem glede posvetitve cerkve po napadu na duhovnika Guština, ponudili mi, kakor je usmiljen z nami j don Gregu, da ga pogumno
Potem ko nekje don Grego I pravi, da se cerkev oskruni mimogrede izpriča z besedo samo z naslednjimi dejanji, echiesa degli schiavoni» (kar' da so le nedvomna, splošno
don Grego, ki «nas je branil pred nacisti in ki nas bo branil tudi pred Italijani, ko bi ti prišli in bi nam hoteli delati zlo«, in preidimo to za gospoda župnika in še bolj za njegovega škofa delikatno in neljubo poglavje.
ajaše, kar pa to doslej še ni storil.
Kako je bilo v našem konkretnem primeru s tem «iniu-riosa et gravi sanguinis effu-sione« (krivičnim in hudim prelitjem krvi)?
Clen 1172 kanonskega prava
znana in storjena cerkvi sami:
1. s kaznivim dejanjem u-mora;
2. s krivičnim in hudim prelivanjem krvi;
3. če se cerkev uporabi za brezbožne ali grde namene;
4. če se v njej pokoplje nevernik ali izobčenec, čigar izobčenje je bilo s sodbo razglašeno ali naloženo.
Poznavalec dogodkov 5. nov. bo lahko takoj ugotovil, da ne pride v poštev niti ena izmed gornjih štirih točk, niti dozdevno najbližja druga točka, kajti člen 1179 kanonskega prava, ki govori o pravici azila v cerkvi, nikjer ne pravi, da je dovoljeno zateči se v cerkev podivjanemu škua-dristu z namenom, da se skr i. je pred predstavniki zakonite oblasti in iz nje te predstavnike še naprej napada in tako ogroža red.
Sama ni vedela ničesar o sestrinem razmerju z Albanom, pač pa je slišala od sosedov. Sum se ji je povečal, ko je videla sestro elegantno oblečeno in z barvanimi ustnicami, medtem ko je bila prej zanemarjena in je hodila okoli v copatah. Nekega dne, ko sta Albano in njena sestra prišla k njej, ki je ležala v postelji, je celo opazila, da sta se v kuhinji poljubila. To je potrdil tudi njen mož Bruno, ki je bil morda najzgovornejši med vsemi pričami. Priča je	začel pripovedovanje z
dnem praznovanja novega leta,	ko se je Giovanna Can-
ziani veselila vso noč, medtem ko je njen mož pazil na bol-Ker pa se je točno to do- j nega sina, in pojasnil vzroke godilo 5. nov., sploh ni bila ter natančno obrazložil spor, upravičena niti po kanonskem ; ki Je nastal med sedanjim ob-pravu ne «quam citissime» po- j tožencem in Albanom, na ka-tioona posvetitev cerkve. I terega je bil ljubosumen. Sti-Ce	se	je	to	kljub	temu zgo-! bel	je nadalje izjavil in je
dilo	in	celo	kot	piše	na	pr. j bil.	pripravljen še enkrat pri-
sam «Katoliški glas# na ško-iseči, da sta se Albano in nje-
sestro in Albana v Drevore- z isto odločbo imenovan Et-du, v ljudskem vrtu, v neki tore Suban gostilni v Rojanu in drugje
ženska zaljubljena v Albana, Po Valentinijevi aretaciji, in sicer pred približno dvema mesecema, to je namreč izjavila Valentinijeva polsestra Marija Stibel in mati je nato potrdila, je Albano poklical
javil, da je gospa Valentini ...	.	    poštena	ženska.	Tudi	Valen-
tov ukaz, potem je jasno, da - gova svakinja v bolnici polju-i tinijeva žena je zanikala vse
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 18. novembra 1953 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrl© je 8 oseb, porok pa Je bilo 8.
POROČILI SO SE: mehanik Mario Rakar in gospodinja Celestina Viller, pek Albino Trampuš in prodajalka Alma Stepanfit, mehanik Ferruccio Guerrieri in delavka Gabriela Micheluzzi, težak Emilio Bortolutti in gospodinja Francesca Faletič, zobotehnik Krvino Debiasi In gospodinja Bruna Turini, uradnik Glauco Bilu-caglia in učiteljica Edvina Gessi, mehanik Francesco Mieetich-Mon-tuori in gospodinja Rosa Miletl, kmet Josip Kresevič In’ gospodinja Olga Slava Bubnič.
UMRLI SO:	77-letni Adolfo
Zamperdi, 85-letna Maria Marani vd. Pace, 57-letni Francesco Bat-ti, 57-letni Giuseppe Fontanot; 84-letni Alberto Finzi Salvatore, 61-letni Alfonso Domenichini, 72-let-na Carolina Ceugna por. Marenzi, 82-letna Emma Lucilla Protti vd. Roppi.
je imel pri tem škof ves in-j bila pred njim in dvema po-teres, da se je ta ponovna po- ] licijskima agentoma. Kljub jvetiteu cerkve sv. Antona iz-; temu pa, da so to dejstvo po-
vedla brez odlašanja. Ce bi teinu ne bilo tako, bi škof ne pozival na množično udeležbo pri obredu (čeprav trdi don Grego, da ni bilo za to priliko nobene propagande).
Posledice tega so znane. Na škofov poziv zbrana množica je s svojim demonstrativnim nastopom proti policiji povzročila incidente z dvema mrtvima in večjim številom ranjenih.
Toliko v dopolnitev don Gre-gove polemike, ki je v prvi vrsti produkt slabe vesti tržaških cerkvenih oblasti s škofom na čelu. V ostalem pa še vedno čakamo, da nam don Grego odgovori na vprašanje v zvezi z napadom na duhovnika Guština v isti cerkvi 1. 1922,
trdile tri osebe pa tako Albano kakor tudi obtoženčeva
in tudi poljub v sestrini kuhinji. To je razjezilo sestro, ki je zakričala: »Saj si bila v kombinezi pred njim«. Med smehom, ki je nastal med ob-
zena zanikujeta. «Nekega dne«, činstvom, je predsednik poslal je nadaljeval Stibel,	«je	prišla	I	Stibelovo iz dvorane,
k meni Albanova sostanoval-1	Valentinijeva je na	vprašajta Luiza Denis ter	me	pova-	j	nje predsednika, kako	si razbila k tašči, češ da	je	nastal	j	laga, da vsi sorodniki	govore
prepir. Med potjo mi je ženska dobesedno rekla: Vidite, Bruno. Jaz prodajam telo, da ga vzdržujem (mislila je nam. reč na Albana) in on mi dela take reči, (misleč seveda na Albanovo razmerje z Valentinijevo ženo). Stibelova izvajanja, ki so se nanašale bodisi na svakinjo kakor na Albana, so prisilile predsednika, da je oba soočil s pričo. Albano je seveda ponovno zanikal vse, tudi sestanke s svakinjo v prisotnosti Stibela in ob tej priliki jz-
v prid njenega moža in proti njej, odgovorila, da so jo vsi, njena mati in sin vključno, silili naj vendar izjavi, da je imela kako razmerje z Albanom in to z namenom, da resi moža. «Vse bom napravila, da rešim moža«, je izjavila ženska, «todn zaradi tega se nočem onečastiti.«
Razprava se nadaljuje danes.
Preds. Palermo, tož. Amo-deo, zap. Neri; zast. zas. stranke odv. Jacuzzi, obramba odv. Antonini,
zzurro.	16.00:	“"TC-vlo1-	ti
most«, V. Leigh, R- •.iveti Belvedere. 16.00: «47 -JA.nini..
govbri«, Toto, S. PamJJ,eC»-Marconi. 16.00:	«Neznan
Pidgeon.	,«na	sa(’
Novo cine, 16.00: »Trag1'1 q banda«,	S. GrangeL	k
vvood.
Odeon. 15.45: »Mi	*re	.
Šanson.	„ „	t,rcPe
Radio. 16.00: «Mrzličn° nje«, A. Le Gali.
ČETRTEK, 19. novem»r
JII««8lOVA**S>
C O \ A T *
254,6 m ali 1178 KC
Poročila v slov.: ob
7.00,
13*
3» pr>-
7.10 Jutranja 8Iasba'- ''trifjfv gled tiska; 14.30 Ja^"i P^juD-14.40 Slovenske narodne priU“ . priredbah; 17.00 Znane ^ ljene zabavne POPfv„eini goslavija v narodni pe t-rvas.ca 3C
CII*	Pnrrtčila	v	r:
30
ljene zabavne popevKčL^. m p.i, vija v narodni su; 18.00 Poročila v ’vif, • ,, 18.15 Drobni biser za kp‘ ,gra * ; Glasbena kronika; 1»- Ljut> * bavni orkester Rad‘a	ItalU
23.00 Zadnja poročila hK0 n sčini; 23.10 Glasba za
T K » *’ "■ ,.K
306,1 m ali 980	p
11.30 Zabavna Kia.sBa'V5Ki fiat vsakega nekaj; 13.00	„aJ
in harmonika: 17-30 koO£',aS>‘ ba; 18.00 Saint SačjU- S*rV violino in orkester. ; 18.4° .0d te: Romanca AndaUiSa- ^ PjrJ chard Strauss: Don jj pe | 'jica: ‘T. glasba; 20.05 SlovfgodD); .-jV,
cnara	i9.w '.»v1;
Mamičina pravljlea:	Ki «10 ^
glasba; 20.05 Slove" db»,
21.00 Dramatizirana zg22 30 Priljubljene melodij • ni pevci.	,0
T It s ‘	*• r
11.30 Godalni	tfK
Savina: 12.15 Operne S j9 30 PjO Iz londonskih studi parizii. f|fi, ka glasba: 20.35 Po Kf. „a K'
Trodejanka »Opica
ni šla
»»I.OVKN 1* * in
327,1 m, 202.1 (• ^ ^ 1J.J'
Poročila ob	OO-.c IK
15.00, 17.00, 19-°din6-; 'l2,stri,45 12.00 Lahka glas*5 brkf i -^ bavna glasba; l3' na glas? 2e'eij solisti; 15.15 Zabacn ^	571
Glasba za ddpane. [gr,,v^ ste - poslušajte., 'a^ko Jjni>!j orkester; lj^°K®rert Večerja: 18.40 ><onr2o.OO
Uroša PrevorSka. večerni ,/J
aktualnosti, 20.iw lz z* nični koncert; * cirauss3, in dela Johanna	__^
Na željo n0ŠpAallV^ bo nastopil v	19
daneS Vl6 Url
LUTKOVNI oder
ve6e,rr^drsr i
12 mesecev d° starosti-
  --------'	-10 ^
NO V &
in o italijanskih zahtevah
*Wci imajo brez nadalj-toliko svojih skrbi in °S. ki čakajo na rešitev, J Jim ostane bore malo ča-fa razna vprašanja in ne-ecnosti, s katerimi se mojo ' ukvarjati ostali narodi w svetu. Tega jim niti ne f,te zameriti, posebijo če upo-ir«3™0’ kako so bili zaradi I tlerjevega blaznega pustošiva moralno in material-0 prizadeti, za kar bodo mo-bodo hoteli to popra-llli Porabiti precej energij la sredstev. Toda, kaže, da . iz svoje hude preteklosti ,e Povzeli določene koristne JtJ^mje, med katerimi je i kone najvažnejša ona, da danes zelo nevarno stekati roke p0 tuji zemlji in ™tju, zakaj taki in podobni Jadvigi se za nasilneža na-adao vselej slabo končajo.
nemških razmerah dobro Mučena oseba pripoveduje, J Nemci enostavno ne razijo zakrknjenega italijan-, eSa stališča v zvezi z rezanjem tržaškega vprašanja.
Monako vem, pravi, sem edel v kavarni s starejšim °*akarjem, Nemcem, ki je Prebiral časopise z zadnjimi ,'stmi iz Trsta. Medtem ko 5 eital je ves čas nekaj zmagal z glavo, potem pa se je obrnil k meni: «Kaže, da 'Italijani res ne razumejo ‘cesar,« mi je rekel. V tem ratkem stavku je stari romni Nemec povedal to, ar je danes brez dvoma o-tM^.na *n največja tragedija ^alrje: ne gredo z razvojem, * razumejo ali nočejo raz-• , *' sprememb, ki nasta-
jajo
v zgodovinskem dogaja-
la. ne morejo ali nočejo se :	Sati od starih, preživelih
n nevarnih oblik v medna-tod"ih odnosih.
j K° se je tržaško vprašanje
enostranskim ukrepom z
8, oktobra do skrajnosti aostrilo, je nemško časopisje
. °ročalo o tem pod takšnimi J* Podobnimi naslovi: «Voj-* nevarnost na Jadranu«... rasistične tolpe na tržaških ‘lcah».._ itd. Ko je pa govo-,, 0 fašističnih tolpah, poji1* poprečni nemški člo-~ zelo pozoren, zakaj za-
tadi
Podobnih stvari je mo-
v *n §e mora drago plače-Zatorej ni prav nič čud-ega, £e navzlic številnim I obleinom ki ga *e danes ,areio doma, kaže tolikšen in-. res za dogodke, ki se odvi-
jajo
J. 'dam doli ob Adriji«. ste dni, in to je značilno s °tai ža ves nemški tisk, *den vodilnih frankfurt-
*kih
časopisov, ko je javljal
0 zyezi s tržaškim problemom cii !redentističnih demonstra-v R'mu, ponatisnil čla-
Ri
Pod naslovom*. ((Rjovenje ,tnU». Bonnski časopisi so *ist< 110 obsodili krvave fa-ljr.,!®ne izgrede, dopisnik ber-'Un časopisa «Neue Zei-^ Pa je iz Trsta javljal, Ubit'" ni slučajno, če so med
Run . v Trstu v giavneyn
entje srednjih in visokih
Padu
,v kolikor so le-ti prvi
Cj Pod vpliv vnetljivih na-4 na}ističnih parol skrajnih slce elementov iz italijan-J8 socialnega gibanja», dru . resnici pa je še neki Ce razlog, ki navaja Nem-y' da tako pozorno slede lts!nu- kar se plete okrog rej a- Nemčija je namreč >z-iki 0 zainteresirana na trža-io\-0	'' zaradi česar ji go-
b0 ne more biti vseeno, kdo St 'u. imel glavno besedo, s t„ nemški časopisi so m v zvezi objavili izčrp-kll Poročila o njenem nastan-ko 'b razvoju, dokazujoč, ka-v rJ® Postopoma propadala go °bju med prvo in dru-čas 8}/tovno vojno, t. j. ves kon, se je nahajala pod d; r°lo Italije. Zraven se tulu Varčno prikazuje, kako d,,; a Nemčija zadnje leto trj.U(ieležena v aktivnosti °dstt luke sam° z nekaj 'utn u manj od Italije, medit^*.0 Jo Avstrija daleč nad-
»b^dati Trst Italiji pomeni tlij “^i ga na smrt Tako mi-»t0- Nemci 0 tem vprašanju, t 'V\sn° Pa so prepričani, da lot - Pako za sam Trst
slaviti 35-letnico prihoda italijanskih čet v Trst — v Trstu?
Toda Nemci se niti ne trudijo preveč, da bi prodrli do bistva intrig, katerih posledica je bila deklaracija 8. oktobra Pač pa zaradi svojih koristi stoje na stališču, da se zaenkrat sprejme predlog maršala Tita o sklicanju konference zainteresiranih sil, na kateri bi se bilo treba pogajati predvsem v duhu jugoslovanskih zahtev.
Tako mislijo o tem vprašanju Nemci, ki jim glede tega vprašanja ne gre podtikati pristranosti niti nepremišljenosti.
V -f *
[VPRAŠANJE POLJEDELSKE PROIZVODNJE - RAKAVA RANA SZ IN NJENIH PODLOŽNIC ^
Pogled v kemični laboratorij za živila Ameriškega državnega urada za domačo prehrano in gospodinjstvo. Zena na desno melje surovo meso, ki ga potem glede njegove hranljivosti kemično pregleduje njena sodelavka v sredini. Kemičarka levo pregleduje
kuhano meso.
Češkoslovaška republika je prvenstveno industrijska država, vendar je tudi poljedelstvo zelo važen gospodarski činitelj predvsem na Slovaškem. Ze pred zadnjo vojno je bilo češkoslovaško poljedelstvo izredno mehanizirano posebno za tedanje razmere, saj je prišel že leta )937 po en traktor na vsakih 690 ha obdelovalne zemlje. Po vojni se je mehanizacija poljedelstva še bolj povečala in je zato češkoslovaško poljedelstvo — kakor sicer tudi v vseh drugih panogah gospodarstva, kulture — neprimerno daleč pred ostalimi državami * vzhodnega bloka. Za primer bomo navedli nekaj številk. Po statističnih podatkih iz leta 1949 je prišel po en traktor na vsakih 200 ha obdelovalne zemlje in
MOPnH LEIMO BODOČIM
Ko je v Angliji naseljeni Spanec La Cierva izdelal svojo prvo pripravo za kontrolo helikopterjevih lopatnic pri navpičnem poletu, ni bilo več dvoma o tem, da je helikopter eno velikih prevoznih sredstev bodočnosti * Premagati je treba dve oviri: prvo tehničnega, drugo pa gospodarskega značaja
Helikopter je še danes le- slu razpršila fantastične na-
talo «bodočnosti» kljub temu, da ga že na najrazličnejše načine uporabljajo y miru in v vojni. Večina do zdaj konstruiranih helikopterjev je enomotornih, bodoči razvoj je zaenkrat samo še v načrtih.
Značilen je današnji položaj v Angliji.
. Veliko so pisali o helikopterjih vrste Bristol Sycamore, Westland Sikorsky in Saun-ders Roe Cierva Skeeter.
povedbe tistih, ki so že videli na londonskem nebu mrgoleti ogromno helikopterjev. Obe navedeni osebnosti, ki posvečata vse svoje sile napredku letalskega prometa, izjavljata, da je helikopter še v dobi razvoja in da je zato še velika razlika med napovedmi in stvarnostjo.
Treba je stvarno premagati dve vrsti ovir, prva je tehničnega, druga pa gospodarskega značaja.
Mornarica uporablja svoja letala S. 55 na Malaji in jih je uporabila tudi pri poplavah na Holandskem. Družba ((British Europeran Airways» je uvedla poskusno službo s helikopterji S. 51 med Birminghamom in Londonom, v avgustu so uvrstili v redno službo tudi helikopter britanske produkcije Bristol 171. Ta služba je trenutno omejena še na prevoz blaga. Vojvoda Edinburški uporablja redno vojaške helikopterje za izpolnjevanje svojih obveznosti javnega značaja. Glede na vse to prevladuje vtis, da je «doba helikopterja)) že napočila.
Resnica pa je, da bo moralo še preteči najmanj 5 ali 10 let. preden bodo lahko rešili razna vprašanja, zaradi katerih helikopter še ne more postati normalno letalo za prevoz potnikov.
Lord Douglas, glavni ravnatelj družbe B.E.A., in Lennox Boyd, minister civilnega letalstva, sta v določenem smi-
S tehničnega vidika se pojavlja potreba dvomotornega helikopterja, ki lahko varno leti nad in sredi gosto obljudenih mest brez nevarnosti za prebivalstvo. Dokler ne bo na razpolago dvomotornik, ki nudi to varnost, ne more biti letalskih prog s helikopterji v velikem obsegu. En sam motor ne nudi zadostnega jamstva za varnost; tudi kadar taka letala dobijo dovoljenje, aa od časa do časa poletijo v srce Londona, je tako dovoljenje le izjemno in vezano na pogoj, da letijo nad reko.
Seveda so že izdelani načrti za dvomotorne helikopterje tako v Angliji kot tudi v Združenih državah in na lanski razstavi v Farnboroughu so gledalci prvič lahko videli letalo Bristol 173, ki ima na vsakem koncu trupa svoj propeler s posebnim motorjem in ki je po zunanjosti podobno leteči banani.
Zelo lahko mogoče je, da bo B.E.A. v treh ali štirih
letih imela na razpolago večje letalo tipa Bristol 173 in s tem uvedla pravo redno letalsko službo med raznimi mesti v notranjosti Anglije. S tem bi bile odpravljene glavne tehnične težave. Oglejmo si še gospodarske.
Nikaka tajnost ni, da obratni stroški helikopterja s tovorom, ki odgovarja 16 potnikom niso v nikakem razmerju s ceno potnega listka, kakršno bi lahko zahtevali. Z drugimi besedami, tak potniški promet je treba vzdrževati z državno podporo.
Tudi če bo torej B.E.A, u-vedla promet z Bristolom 173 in s tem nakazala smernice bodočega razvoja, bo to še vedno poskusnega značaja. Ce naj postane promet s helikopterji dober posel, je po izjavi visokega predstavnika družbe B.E.A. potrebno, da helikopter lahko prepelje najmanj 40 potnikov; čeprav je tak helikopter v načrtih že predviden, bo potrebno vendar še več Jeti preden ga bodo lahko zgradili in preskusili ter odobrili kot letalo za prevoz potnikov.
V sedanjem trenutku vlada še velika negotovost glede najvarnejšega in najprimernejšega pogonskega sredstva za te ((letalske omnibuse« leta 1963 Razni tehnični strokovnjaki trdijo, da bo helikopterski propeler na motor, kot se uporablja zdaj, kmalu zastarel, ker je preveč kompliciran in njegovo vzdrževanje predrago. Predložili so reaktorje razne vrste in razne prototipe z vrtečimi se krili, ki jih poganjajo mali na koncu kril nameščeni reaktorji, poskušajo na tej in na oni strani Atlantika. Eden najzanimivejših angleških projektov je Fairey Rotodyne, ki ima premična krila in poleg propelerjev za navpični polet še drug poseben propeler; tako da helikopter združuje prednosti hitrosti navadnega letala z nepremičnimi krili s prednostmi vzleta in pristanka med horizontalnim poletom. Druge tvrdke se ukvarjajo z velikimi potniškimi helikopterji — so to helikopterji Eercival, Short, West-land, Saunders Roe in Bri-
stol — od katerih so nekateri pravzaprav navadna letala srednjih dimenzij, ki pa lahko navpično vzletijo in pristanejo.
Letalske družbe se pa zdaj ne zanimajo tako za povečane tipe sedanjih vrst helikopterjev kot za drugo posebno novo letalo; to je angleški Bristol 173, ki rešuje med drugim tudi vprašanja uporabe helikopterjev v slabem vremenu in še druga tehnična vprašanja; je pa to šele začetek.
Po mnenju pisca bo velik
napredek, če bodo imeli čez deset let v središču Londona promet s 40-sedežnim helikopterjem. Ko bo na razpolago to veliko letalo, se bo njegova uporaba bolj razširila v Angliji kot drugje. Vse kratke prekomorske letalske proge s Parizom, Amsterdamom, Brusljem, Dublinom, Belfastom, Rokavskimi otoki in podobnimi kraji so nad vse pripravne za promet med posemeznimi mestnimi središči in mogoče bo ta letalski omnibus predhodnik letalskega vlaka s 400 sedeži.
bi moral v letošnjem letu po predvidenih načrtih priti en
traktor že na 120 ha obdelovalne zemlje. Po istih podatkih pa je prišel po en traktor na Poljskem komaj na tisoč ha obdelovalne zemlje, v Romuniji na 740 ha, v Sovjetski zvezi pa (po podatkih še izpred vojne, torej v času kolektivizacije; danes nimamo novejših podatkov), po en traktor na 4000 ha obdelovalne površine.
In vendar vsa ta mehanizacija in ves ta napredek ni prinesel tistih uspehov, ki bi jih vsakdo pričakoval, in ki so nanje češki gospodarstveniki in politiki tudi računali. Vzrokov za to je več. Toda glavni vzrok je prav gotovo v majanju sovjetskega sistema v vsej slepi doslednosti, ki so je sposobni sedanj: češki politiki. Sicer je absurd že v samem dejstvu, da je Češkoslovaška tudi v poljedelstvu tehnično mnogo bolj razvita kot Sovjetska zveza, in v dejstvu, da kljub temu izvaja gospodarsko in tehnično	politiko	tehnično	manj
razvite, države. Toda to ne moti nraških voditeljev.
Kaj čudnega torej, če so tudi	uspehi	temu primerni.
In zato so začeli v zadnjem času tudi najvišji funkcionarji češkoslovaške republike čedalje pogosteje govoriti o češkoslovaškem poljedelstvu kot	o eni	najslabših	točk
češkega gospodarstva in o enem najtežjih političnih vprašanj. V deklaraciji češkoslovaške vlade, ki je bila ob	koncu, letošnjega	julija
predložena češki ljudski skupščini je precej govora prav o poljedelstvu. Predsednik vlade Siroky se ni mogel izogniti ugotovitvi, da ((zaostajanje poljedelske proizvodnje resno ruši proporcionalen razvoj narodnega gospodarstva naše republike, izziva stalne težkoče v dobavljanju hrane delavcem in surovin lahki in prehrambeni industriji ter predstavlja resno zavoro nadaljnjemu dvigu življenjske ravni«.
V podkrepitev izjav predsednika češkoslovaške vlade Širokega bomo navedli nekaj uradnih številk, ki nam bodo prikazale «učinek» uvajanja
Novembre 1953			Trieste (T. L. T.) 12	
POPOLAZIONE DEL T. L. T. : DATI		DEL CENSIMENTO DEL 1921		
C O M U N I	Italitni	Slavi	Altri	Totalc
Zona A				
Duino Aurisina ........	668	3.338	79	4.085
ogomco . ..........	9	1.443	6	1.458 937
Menrupino	 Trieste (e territori)		10	927	—	
	202.382	18.150	18.123	238.655
Muggia		8.482	3.505	79	12.066
	211.551	27.363	18.287/	257.201
Zona B				
S. Dorlineo delia Valle. ... .	109	5.064	32	5. 2H5_
Villa Dečani		-2T"	' “'6.nr	9	6.141
Marčsego . 			47	3.123	—	3.170
Capodistria . 			10.556	1.419	97	12.072
Monte di Capodistria		2.343	2.049	5	4.397
Isola d’Istria		6.110	2.340	7	8.457
Pirano		13.332	764	62	14.158
Umago		6.335	1	6	6.312
Buie		7.341	14	20	7.375
Grisignana		3.586	406	—	3.992
Verteneglio			2.764	60	1	2.825
Cittanova d’Istria .......	2.216	—	5	2.221
	54.760	21.351	244	76.355
	211.551	27.363	18.287	257.201
	54.760	21.351	244	76.355
TotaH . . .	266.311	48.714	18.531	333.55'
Gornjo razpredilnico najdete v reviji nDocumentj ai vita iialiana«, ki jo izdaja predsedstvo italijanske vlade. Za predsedstvo te vlade je občina Dolina v coni B. To je v skladu s tradicionalno objektivnostjo njihove politike. Hkrati pa se gornji podatki opirajo na štetje iz leta 1921. ki ga sam njihov izvedenec za narodnostna vprašanja pri nas, profesor Schiffrer smatra za neobjektivno in nezanesljivo.
sovjetskega sistema tudi v češkoslovaško poljedelstvo. V letih 1934 do 1938, torej ko je bila češkoslovaška tehnično zelo razvita, vendar pa ne tako kot danes, je pridelala na leto 3,081.000 ton pšenice in rži. Leta 1948, torej tri leta po vojni, je pridelala le 2.522.000 ton pšenice in rži, leta 1950 se je proizvodnja istih pridelkov dvignila na 2,840.000 ton. V naslednjih dveh letih pa je spet padla na 2,730.000 ton pšenice in rži. Ovsa in ječmena je pridelala Češkoslovaška v letih 1934 do leta 1938 povprečno
2.504.000 ton v letu 1948 komaj 1,833.000, 1. 1950 2,305.000 ton, v naslednjih dveh letih pa povprečno 2,420-000 ton. Krompirja je Češkoslovaška pridelala v letih 1934 do 1938
9.635.000 ton, v letu 1948
6.778.000 ton v letu 1950
7.480.000 ton, v dveh naslednjih letih pa že 8.830.000 ton.
Kar se tiče živinoreje razmerja niso nič boljša O tem nam najbolje dokazuje sklep centralnega komiteja KP Češkoslovaške od lanskoletnega februarja, kjer se je govorilo o ((velikih pomanjkljivostih« v živinoreji in pa sledeči podatki o proizvodnji mleka na eno kravo. V letih 1934-38 je bila povprečna letna proizvodnja mleka 1900 litrov na kravo, v letih 1948-49 je padla kar na 1210 litrov mleka 1951-52 pa se je povzpela komaj na 1430 litro.
Navedeni podatki nam sicer kažejo neki napredek v zadnjih petih letih. Vendar pa je nesorazmerje med sicer tehnično manj razvitim češkoslovaškim poljedelstvom pred vo*no in med tehnično izredno razvitim poljedelstvom danes na eni strani ter med proizvodnjo v predvojni dobi in proizvodnjo danes tako veliko, da človeka začudi. Kje je torej vzrok?
S kolektivizacijo poljedelstva po sovjetskem vzoru, z admistrativnimi sredstvi, ki so jih izvajale in ki jih še izvajajo češke in slovaške oblasti so ustvarili v češkoslovaškem kmetu tisto nezainteresiranost, ki je privedla do teh poraznih rezultatov. Češkoslovaški kmet se upira uvajanju sovjetske politike na podeželje in nudi odpor proti tej birokratski politiki. Ti činitelji so zelo vplivali na zmanjšanje proizvodnje in povsem razumljivo tudi na odkupni načrt praških gospodarstvenikov, kar je privedlo do ostrejših ukrepov nasproti kmetom. Ostrejši kurz nasproti kmetom pa je privedel do odkritih sabotaž na podeželju Posamezna sabotažna dejanja so imela tak učinek, da je moral o tem spregovoriti sam češkoslovaški tisk in da so tudi centralne oblasti morale podvzeti posamezne u-krepe za zagotovitev javnega reda in miru na podeželju.
Četudi se tako stanje na češkoslovaškem podeželju ponavlja že več let, češkoslovaške .oblasti nočejo spremeniti ((politične linije« uvajanja in krepitve državnokapi-talističnih. ukrepov, pa četudi je taka politika dovedla do velikanskega nazadovanja poljedelske proizvodnje in do večjih in zelo zapletenih političnih problemov na vasi. Toda v zadnjem času, ko se je stanje še poslabšalo in ko so razmere na podeželju postale že nevarne — letošnji spomladanski poletni dogodki na Češkem nam jasno pričajo o tem — je bila češkoslovaška vlada prisiljena postaviti v resen pretres nadaljnje izvajanje svoje državno-kapitalistične gospodarske politike v poljedelstvu.
Zato je zelo značilen govor ki ga je imel prvega avgusta letos Zapotocki. Kar ni bilo doslej v navadi je Zapotocki začel kritizirati organiziranje kmečkih obdelovalnih zadrug na način, ki je bil doslej v navadi, in sicer organiziranje s silo in z administrativnimi ukrepi, ki «po njegovem mnenju nikakor ne morejo roditi uspeha«, (kar je praksa sicer tudi dovolj dokumentarno pokazala). Toda kar se tiče bodoče politike praških oblasti na podeželju je bil Zapotocki zelo meglen. On je sicer omenil
da bodo kmetje lahko izstopili iz zadrug, vendar pa je
pri tem naglasil, da bodo prav gotovo čez dve tri leta bili prisiljeni stopiti ponovno v zadruge. Konec julija letos pa je Zapotocki v nekem svojem govoru ponovno omenil to vprašanje in pristavil, da se politika na podeželju ne sme spremeniti kajti «zadruga ni golobnjak iz katerega lahko odleti golob kadar hoče in kamor hoče«. Poleg teh značilnih izjav, ki jih je dal Zapotocki in ki dokazujejo da je kolektivizacija poljedelstva imela slabe uspehe, nam to isto potrjuje tudi deklaracija vlade, kjer je tudi govora o praksi prisilnega tiranja kmetov v zadruge. Hkrati pa deklaracija ne omenja niti vprašanja izstopanja iz zadrug, kar dokazuje, da ostane tudi vnaprej politika praške vlade na starih pozicijah,
Ce napravimo iz vsega tega zaključek, moramo ugotoviti, da je češkoslovaška gospodarska politika na podeželju zgrešena, in da se njeni voditelji tega tudi zavedajo, vendar pa ne opažamo neke odločne volje, da bi se te napake skušale korenito popraviti. Nasprotno, opaža se le tendenca, da se ohrani sedanje stanje, z nekako prikrito obljubo, da se v bodoče ne bo ravnalo na isti način. Kar se pa tiče že obstoječih zadrug vztrajajo češkoslovaški gospodarstveni politiki na tem, da jih ohranijo pe četudi je dosedanja praksa dokazala, da niso rentabilne in četudi so kmetje pokazali na razne načine svojo odločno voljo, da iz takih zadrug izstopijo..
Povsem razumljivo je, da se postavlja sedaj sledeče vprašanje: zakaj praška vlada ne opusti take politike, pa četudi ve da je dosedanja politika bila zgrešena. Odgovor je enostaven Sistem državnega kapitalizma na podeželju ji omogoča popolno kontrolo nad kmetskim prebL valstvom in ji omogoča tudi ostrejši ali blažji pritisk na poljedelsko proizvodnjo.
Vsi ti ukrepi jasno kažejo, da je češkoslovaška politika na podeželju doživela neuspeh, hkrati pa dokazuje._ da trma sedanjih češkoslovaških politikov izvira iz njihovega hlapčevstva do SV. Sedaj jim potemtakem ne preostane nič drugega k°f najti^ neko bolj elastično linijo, ki jih more rešiti le iz trenutne zagate, nikakor pa ne more _ rešiti kronične bolezni v češkoslovaški poljedelski proizvodnji.
Prispevki za Dijaško Matico
PROSEK: Furlan J. 200, Puntar M. 100, Bukovec A. 200, Regent Andrej 100, Guštin Anton 165, Zaharija Martin 100, Blažina Ivan 200, Gava Artur 115, Versa Mario 115, Crnia Karlo 165, Verže Jože 100, Orel Viktor 150, Tavčar Jože 100, eVrše A. 150. Stoka Ljubo 200, Stoka Alojz 200, Sedmak Marcel 80, Starc Albin 100, Verše Alojz 100, Rupel Milan 100, Milič Milan 200, Obad Alojz 100.
MESTO: Ferjančič 1000, Ne-doh 500, Cebulec 100, Stoka Drago 200, Smeraldi Olga 500, Pahor Slava in Marija 1000, Laurenti 300, Samsa Mara 300, Turk Jože 200, Babič Vida 300, Pahor Drago 500, Brata-ševič Marija 100, Ludvik 150, Kovačič 100, Trampuš 50, Ban Olga 50. Roli 300, Miro 200, Konič 1000, Jelerčič 100, Ban 200, Cok Karel 100, Manfredo Ivan 100, prof. Bezenšek Ada 100, prof! A. M. Turenšek 300, prof, Svok Svetko 300, Umek Jože 100, Verše A. 150, Stoka 100, prof Košuta E. 200, prof. Škapin M. 200, prof. Teuer-schuh I, 200, prof. Savli Ivan 300, N N. 200, Lisjak 500, N. N. 500, N. N. 500, Černe 200, N. N. 1000, Košuta Franc 1000, Rudolf Dušan 500,
!»i
za
'nter
vse, ki so na njem t? /dresirani, najbolje, če bi
*šrii!!!tcrnac*onaUziral. tu je
sk, *flv°’. kako piše berlin-Zade asoP>s «Der Abend« kar A. ya ostalo ozemlje cone ku , hekem svojem uvodni-^stitai*3 4as°P*S pred kratkim »je„ 1 maršalu Titu zaradi *vai Umerjenosti ter po-^tajeJ '1°' naj se odpove vtriej •’ k* so naseljeni s Slo-M m Hrvati. «Pa tudi, če
a*’lani to storili — piše uda — bi se še ved-
šteVa 1° 'zmazali, če se upo-'"zlilc stv°. da so se za 1944 °d Tita vse do leta •hani n3hajali 'na nasprotni
C' ž,ce»
'n	danes zelo očit-
tično «no’ da je 'trenutna
J1 J o faza, ki je danes va-ivana Hžaško vprašanje, V‘®t>itn Z netaktičnim in kri-?,°tn , aneloameriškim ukre-!trn nj ne 8, oktobra. Vendar
st, "avedl P°V5em Jasno' kaj tt^Ston k°nd°n jn Wa-na ta korak. Ali je bi ’<s,e vPrašujejo Nemci,
aiaCioUaii,.,i*do tega Povedle .	n ne ambicije Rima,
«Uator kanje neofašističnih
v- ki so želeli pro-
PO ZAHODNI BENEŠKI SLOVENIJI
KJER DANES BIVAKIRA ITALIJANSKA VOJSKA
Vprašal sem starejše ljudi: če se spominjajo tega obiska, nihče ni vedel kaj povedati sicer je sedaj že 80 let od tega. Mlajši so bili najbrž takrat po svetu. Hiša še obstoji in bivajo tam sedaj potomci. Zapisal je takrat neko «pra-veco«, t. j. pravljico, precej dolgo, potem pa nekaj poročil in razgovorov in odnesel te zapiske s seboj. Leta 1901 se je vrnil, toda to pot ni zapisal nobene nove «prave-ce», ker mu ni imel več kdo tako povedati. Našel je cerkovnikovega naslednika na travniku, ko so spravljali seno. Z njimi je pregledal in preveril zapise iz leta 1873., ki so bili priobčeni v posebnem zborniku ruske naučne akademije leta 19Q5.
Dandanes pa je nemogoče dobiti koga, ki bi znal še kake staro pravljico. Tisti,, ki so znali, so že davno pomrli. Le s težavo se je dalo napisati nekaj razgovorov v sedanjem narečju. Je pač očitno kako se s potujčevanjem teh ljudi izgublja narodno bla-
go. Pa so tudi časi drugačni, da se stare pravljice, basni, izreki itd. opuščajo in ne predajajo potomcem. Kot primer navedem tu kratek razgovor, ki ga je omenjeni slavist zapisal onega leta poleg daljše pravljice. «To če biti več koj tridesjet ljet (dandanes ne štejejo več kot do deset slovensko, potem pa laško dalje), ke ni (oni) nje-su plesale, ke to ni plesalo tu Fijplane. Tje reju (grejo) na ka krej, tu Umin (Ge-mona) ni so navajene (te besede ne rabijo danes več) za plesat ta par nas. Cje u Montenarah nu plešejo ta puste. Tu par nas, tu Filplane su prejubivale (prepovedovali — proibivano laško) je-ruve (jerej iz grškega, duhovnik).
Na isto snov je leta 1901 še zapisal:
Nu plešejo malo malo, Pvaži neč njele (sedaj). Nu proibivaju (prej prejubivaju) plesate oštirje, nu nečejo naata (nehajte) Jero ne more proibit, ma na proibivajo juštej (vseeno). Uštir e ardo (grdo) viden (deležniki od
jere (duhovnika) č u naa (neha ali pusti) plesate. Mi čantamo nome po laški, po slavijejski nie.a To so že leta 1901 povedali žalibog, pa vseeno zapojejo dandanes po slovensko, vsaj žene in dekleta. Namreč tista, ki je bila pribčena v letošnjem Jadranskem koledarju, se poje tudi v Fiplanu «Ano te dre-nje krivo, krivo...« in ob koncu poudarjajo, da «mi semo Feplanjeni« itd.
Sam sem pa uspel zapisati minuli mesec nekaj besedila v tamošnjem narečju, kar mi je povedal 75 let star mož. «Tan bot su ble četirje brati onu tri sestre. So hodili po svjetu, so mjeli mizerju, so štantali živiti. In jsu šli di-muoj to zime So stali ta par kiše (doma) sin (do) pri-mevere (pomladi). Zat su šli spekat po svjetu. Njeh vita na ba simpri emigrana. — Mi dajemo jesti kravam trau anu sjeno, mu dajemo piti oblojak (beveron) za ka na mej mljeko. Mi mamo (moramo) kuičati venjiku (trto) za mjeti razdouje an metemo solfar. Hremo brat razdouje,
kor to je zdrjelo, potle lo-žemo u podeno, zat je zmu-škamo. — Cerku par jentik (po starem) na bla mala, a njele (sedaj) smo stavli venčo. Mi semo Feplanjeni!« Opombe: štantat — s tveganjem, jedva, vita — življenje, simpri — vedno, emigrana — izseljeniška. Oblojak, to je originalna slovenska beseda dobro ohranjena Saj se je čuditi kako dobro ohranjene imajo prvobitne slovanske besede, posebno v kmetijski stroki. Kuinčat pomeni pripraviti, obrezati, v jedeh obeliti na pr. bedrik — radič kuinčat — obeljen ali grampir kuinčan sa špno-jo — krompir obeljen z ma-lom itd.
Pač je nekaj odtenka pri tem razgovoru od onega više navedenega^ vsaj v tujkah.
V Fiplanu je šola in župnišče za vse te vasice. Ko smo tu opravili, se vrnemo na Fratič in do tam krenemo po stezi, ki se tu odce-[ pi, in lezemo dol po travnatih prisojnih rebrih, padajočih v globoko dolinico, kjer so potok Podkornan steka z
drugim večjim potokom Zi-murjem, ki drvi po ozki slikoviti dolinici v zelo razjedeni strugi proti vasici Zu-meji nad Tarčentom, kjer se izliva potem v Ter. Prvo od teh naselij, ki je kmalu pod robom kraškega skalovja, izprana in zglodana od zoba časa, je Podkraj (Sacretto) in šteje le kakih deset hiš, mnoge so prazne in tudi malo podrte — emigracija je tu močno občutena.
Tu govore skoro samo furlansko, vsaj mlajši rod; možje v zreli dobi še znajo slovensko,	pa	tudi, ker	so bili
po svetu; moški bolje kot ženske, ki so ostale doma in zato govore težje slovensko, pa zelo pomešano s tujkami. Od	tu	me	je gnalo	v niže
ležeče vasico Ovšje (domačini izgovarjajo Ouša —•„ jelša, saj jih je vsa polna na vsem tem ozemlju, ampak temu drevesu, nabrž da razlikujejo od oznake vasi, pravijo ušiv-ca), Vas leži 546 m nad morjem, dasi je v globeli na prisojnih pobočjih in šteje 130 prebivalcev. Laško rečejo Ošju Sottovretto. Običajni priimki, ki so tu: Kranjolini (Cragnolini), Moro, Somaro, Molaro, Daniele; razen prvega	vsi	laški; dejstvo	pa je.
da	so	se	mnogi priseljevali
iz furlanske ravnine semkaj in se pomešali med domače prebivalstvo. To se jim pozna po njihovem antropološkem
sestavu, ki nimajo slovanskega izvora na sebi. Kot vzdevke imamo tu: Cibert, Tarie-le, Beč, Zlik, Zuanst, Piri-nat. Ledinska imena pa so: Ruob, Nadfrata, Podpejč, (pejč — peč — kamen po njihovo) Podžleb, Podstuba, Njivarji.
Tudi to naselje je zelo po-furlanjeno, tu je položaj skoro tak Kot v okoliških va-
seh Tarčenta; Smardeča, Hoja (Casa), Cizerje (že popolnoma furlansko), Sedile in Ramandol. Tudi v Vizonti se že pozna potujčevanje — seveda gre še počasi.
Neka stara ženska iz Ovšja mi je pripovedovala, kako se je vgnezdila v teh oddaljenih vasicah furlanščina: «Kud se ba mlada, si čakarala slovej-sko, a potem ke si miela
kanac s’je učila furlan, zak meštir ku mi tieu, ka te uči sloveno.« Torej:	Kadar sem
bila mlada (leta 1903) sem govorila slovensko, toda potem, ko sem imela otroke, sem jih učila furlansko, ker učitelj ni hotel, da bi jih učila slovensko..
(Nadaljevanje sledi) RIHARD OREL
y- •	»	.	—
ra	:-:v-v	.
Furlanska vas Montenars,
VROIE Vremenska napoved za danes: ....	Se vedno jasno. — Včerajšnja
najvisja temperatura v Tr;tu je bila 11 stopinj; naj-nižja pa 3.8 stopinje.
TRST, četrtek 19. novembra 1953
PRIHORSK
HEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 14.40:
Slovenske narodne pesmi v priredbah. — Trst II.: Richard Strauss: »Don Juana. —- Trst I.: 12.15: Opero® glasba. — Slovenija: 18.00 Igra plesni orkester. 20.1«. Večerni simfonični koncert.
■■ ■■
LEP NEDELJSKI USPEH ISTRSKIH MOŠTEV
NEKAJ
P O Z f V U
I TA L I J I
Sami sebi	_
škodujejo KDO KVARI OZRAČJE
lit je odgovoren za napetost
Pritisk na slovensko manjšino se stopnjuje - Ovire za prosvetno delovanje
Ljudje, ki danes vladajo v Italiji, še vedno niso doumeli, kake škodi njihova raznarodovalna in diskriminacijska politika nasproti Slovencem v Italiji v največji meri njim samim. Tudi če javno priznajo, da je vkakš-na črka pikati — kakor so se izrazili predstavniki italijanskih strank v Trstu v svoji spomenici poslani Organizaciji združenih narodov in v kateri prikazujejo položaj tega mesta — v pogledu ravnanja s slovensko narodno manjšino, ki živi v videmski pokrajini, ne napravijo ničesar, da bi to črno piko odpravili.
V zadnjih dneh se je razširila novica, da je prišel v naše kraje neki vpliven rimski parlamentarec, da bi se na mestu prepričal, če to odgovarja resnici. Ime tega parlamentarca, ki nam je sporočil svojo željo, da bi se približal kakšnem u slovenskemu predstavniku iz Beneške Slovenije, nam je še neznano. Zanima nas, kakšen je njegov namen in če bo njegovo poizvedovanje v resnici napravilo konec hudi pomanjkljivosti italijanske vlade v pogledu ravnanja z narodnimi manjšinami. Vse do danes nas uči izkušnja, da so take intervencije parlamentarcev služile bolj povečanju pritiska na naš narod. To dokazujejo tudi intervencije v parlamentu takih predstavnikov, kot so Carrari in njegovi tovariši, ki so vedno zahtevali od vlade, naj zgradi nove šole v Beneški Sloveniji, toda italijanske šole, ker grozi tej deželi esloveniza-cijan.
Stvar pa je vsekakor treba vzeti v resno presojo, ker menimo, da mora prav v sedanjem trenutku biti resno ocenjeno tudi naše vprašanje. Nedavna intervencija zastopnikov slovenske narodne manjšine v Italiji pri OZN ne more bili stvar zase in omejena.
Vlada bi se morala prepričati o potrebi spremembe politike nasproti Slovencem, ki živijo v Italiji. Vsemu svetu je že znana resnica, da morajo Slovenci, ki prebivajo v videmski pokrajini, živeti v največji jezikovni sužnosti in žal tudi njihovo mišljenje ni svobodno. Kdor koli pri nas bi pripadal kakšni slovenski politični organizaciji, bi ga smatrali za protiitalijanski element. Slovenske pridige vsakega duhovnika so nekaj nezaslišanega za nekatere italijanske politične kroge. Nekateri italijanski časopisi so celo obtožili nekega župnika iz Beneške Slovenije, da spletkari proti državi samo zaradi tega, ker je pridigal in učit moliti svoje vernike v njihovem materinem jeziku. Tiste pa, ki so zahtevali manjšinske pravice, so označili kar za veleizdajalce.
Logično, da vse te podrobnosti ne morejo ostati prikrite. Ljudstvo dandanes ni več takšno, kot je bilo nekoč, ampak opazuje, presoja in pokliče še druge, naj presodijo. Resnica se tako razširja pri nas in tudi onstran naših meja. Logična posledica je, da tako stanje škodi italijanski vladi in njenemu prestižu, bodisi v njeni notranji, kot v zunanji politiki.
Ne dovoliti pouka v materinem jeziku tako majhnemu številu Slovencev, ki predstavljajo komaj 0,1 odstotka celotnega prebivalstva italijanske republike, je vse prej kot demokratično. In potem si še upajo voditi obrekoval-no kampanjo nasproti našim jugoslovanskim sosedom, češ da preganjajo Italijane, ki žive v Jugoslaviji. Toda Italijani, ki žive v tej državi, so zaščiteni in tamkajšnje oblasti celo podpirajo pouk njihove kulture m njihovega jezika po šolah. Nikomur ni prišlo na misel, da bi nad njimi izvajal kakšno raznarodovalno politiko. To nam potrjujejo tudi dopisniki velikih italijanskih časojiisov v svojih dopisih iz Jugoslavije.
Zakaj ni bila italijanska vlada zmožna, da bi dala Slovencem, ki žive v videmski pokrajini, tistega, kar so že dobili Italijani v Istri?
Poziv Demokratične fronte Slovencev v Italiji, da je treba pristopiti k mirnemu reševanju sporov med Italijo in Jugoslavijo, ugotavlja med drugim že stokrat preverjeno dejstvo, da po mirovni pogodbi ni prišlo med obema državama do tistega miroljubnega in enakopravnega odnosa, ki bi omogočal vsestransko sodelovanje in razumevanje pri odstranjevanju nastalih sporov.
Italijanska oblast je v takem ozračju dopuščala vsemo. goča dejanja, ki so bila naperjena proti pravicam slovenske manjšine v Italiji. Dopuščala je med italijanskimi šovinističnimi strankami širjenje šovinistične mržnje, ki je privedla do čestih dejanskih obračunavanj in napadov ra slovensko prebivalstvo in njegovo imovino.
Kljub neštetim protestom in pozivom Demokratične fronte Slovencev v Italiji, na italijansko vlado, kljub protestom v pokrajinskem svetu in občinskem svetu, kljub spomenicam Organizaciji združenih narodov, se ravnanje s slovensko manjšino ni niti v najmanjši meri spremenilo.
Zadnji dogodki v zvezi s Tistom so med italijanskimi uiadnimi krogi in pa med šovinističnimi strankami v Gorici še bolj podžgali šovinizem in sovraštvo do Slovencev, ki se je pokazalo v odvzemu potnih listov nekaterim Slovencem ter v protislovenskih in protiangleških demonstracijah v katerih je bila slišati vzklike «smrt šča-vem« in podobno; pokazalo pa sa je tudi v Beneški Sloveniji z napadom na sedež
ju, k: se bolj kali odnose med obema sosednima državama, je bolj kot nujno, da se najde med predstavniki zaintere. siranih držav skupna formula, s pomočjo katere bo mogoče odstraniti sedanjo napetost na mejah in s katero se bodo odstranili tudi vzroki za »čuvanje italijanskega šovinizma proti Slovencem
Zato je poziv Demokratične fronte Slovencev v Italiji prišel kot nalašč in ravno v pravem času. Prišel je ravno v trenutku, ko si marsikdo misli, da ni drugega izhoda iz sedanjega položaja, kakor vojna.
S tem pozivom se je DJ’S obrnila na vse goriško slovensko in italijansko prebivalstvo. naj se jasno izrazi proti sleherni obliki nadaljevanja sedanjih napetih odnosov in brez prikrivanja pove svoje prepričanje, da je treba med obema državama najti sporazum pri nadaljnjih odnosih.
Začetna faza zaostritve odnosov z Jugoslavijo je na italijanski strani zavzela popolnoma iste oblike kot pritisk
AURORA - KRIM 2:1 (2:0) AURORA:	Dobrigna; Peri-
ni, Santin; Orlati, Turčinovič, Vattovaoi; Ramani, Carini, Norbedo, Favento, Zetto.
sovjetske politike v satelitskih predvsem po lastnem gospo- M^o^Strltto^SUjnlčkr8^^ drzavah proti Jugoslaviji. | darstvu in oškodovala pred- koren, Razbornik, Nagode, Zalokar, Maver. ■■
Po lepem in prodornem za-
Piran zopet na prvem mestu
Aurora komaj premagala oslabljenega nasprotnika
Sovjetski sateliti so najprej I vsem svoje trgovce, ki so požaren rožljati z orožjem vzdolž I slali jugoslovanskemu pred-vse meje z Jugoslavijo; isto- | -tavniiitvu v Milanu številna
časno se je pojavila gospodarska blokada.
Isto doživljamo tudj v Italiji
pisma, v katerih obsojajo tako ravnanje italijanskih oblasti, se kljub temu ni odrekla
najprej je italijanska vlada po- j dosedanjemu ravnanju, ampak slala septembra na svojo vz- * je podvzela posebne «varnost-hodno mejo oborožene sile ter | ne» ukrepe na Goriškem z od-jih po osmem oktobru še | vzemom potnih listov nekate-c krepila; zatem pa je prišla rim slovenskim trgovcem m na vrsto gospodarska blokada. | sedaj piepoveduje tud; z Go Italijanska vlada je začela ;
četku tekme so vsi številni gledalci pričakovali veliko zmago Aurore. Takoj je pritisnila na nasprotnikova vrata in v prvih dveh minutah zapravila dve priložnosti po Zettu, ki je z nekaj metrov, sam pred vratarjem, slabo streljal preko vrat.
Prepričanje, da bo Aurora zmagala, se je v 3' še bolj utrdilo, kajti vratar Krima
z enajstmetrovko.
V drugem polčasu se slika na igrišlču ni spremenila. Pirančani so stalno napadali in dosegli še tri gole. V 6’ je bil uspešen Bonifacio, v 30’ Muiesan in v 32’ Dapretto. s čimer so postavili končni rezultat tekme 6:1,
Dobro je sodil Fajon iz Ljubljane, ki ni imel težke naloge, ker je igra potekla v polnem redu in disciplini. I Prihodnjo nedeljo bodo za-j
KLJUB NAKNADNIM ENAJSTMETROVKAM
Tekma Dinamo -BSK razveljavljena
Tekmovalna komisija NZJ je glede pritožb BSK in Dinama ugotovila, da je na tekmi prišlo do materialne kršitve pravil. Komisija je tekmo raz. veljavila. BSK m Dinamo bosta igrala novo tekmo, in sicer v Zagrebu 21. novembra, če se ne bosta sporazumela, da odigrata tekmo prej.
iškega	izvoz ((Strateškega ma-
gospodarsko blokado	s prepo-: teriala«	v Jugoslavijo. Ta pre-
vedjo izvoza strateškega	ma-! poved	se nanaša na vsako-1	Sleger	si	je	po nesrečnem
teriala v Jugoslavijo.	Toda	pod , vrstne	živilske pakete, že no-	ln	nespretnemu padcu	huje
besedo »strateškega« ne spada- j šeno ’ obleko itd. To se pravi, jc tanki, topovi niti kakršno j da se iz Gorice ne more več
poškodoval sredinec leve roke in moral zaradi tega za-
koli orožje, ampak najosnov- j posiati v Jugoslavijo nit; ki-1	Pustiti	svoje	odgovorno me-
nejše potrebščine za življenje | logram riža, niti rabljen suk-1sto	dru§emu.	Toda	kljub te-
ter stroji za tovarne in hidro-1 njič.
centrale.	| Taki ukrepi so preveč po-’
Trse pravi, da je italijanska | nesrečeni, da bi mogli vsaj v vlada skušala po vzgledu So- najmanjši meri vplivati na vjetske zveze pritisniti na Ju- | splošno dogajanje. Pač pa goslavijo, da bi odstopila od I predstavljajo tisto drobno sit-svojega stališča in svoje bor-1 parjenje, ki je za ljudi naj-be, ki jo vodi proti uresničitvi boi; neprijetno.
diktata od 8. oktobra.
Čeprav pa je italijanska vlada s tem udarcem zamahnila
Našli so topovsko granato iz prve svetovne vojne
renski premoči so domačini prišli v prednost šele v 12’ igre, ko je desni branilec Pe-rin: izšel z žogo iz nekega dvoboja s sredine igrišča ter lepo in točno podal Norbedu. Ta je brez pomišljanja in kolebanja močno brcnil žogo točno v desni kot in dosegel tako prvi gol. Po prvem golu
publiške skupščine vsa prvenstva prekinjena. Nadaljevala se bodo zopet 20, novembra, na dan praznika republike.
PnS
Ostali rezultati; Jesenice -Odred B 2:2, Železničar (Nova Gorica) - Postojna 3:2, Branik _ Domžale 3:2.
LESTVICA
Oblasti naj se zavedajo, da tako ravnanje vzbuja med prebivalstvom odpor in da so ljudje z njim nezadovoljni.
Vedo pa naj tudi, da je že j branil nekaj res zelo nevar-
Piran	8 5 12	21:10	11
Branik	7 4 2 1	16:14	10
Odred B	8 3 3 2	19:14	9
Krim	8 4 13	18:17	9
Železničar G.	8 3 2 3	15:13	8
Slovan	8 3 2 3	13:16	8
Postojna	7 3 13	15:13	7
Aurora	6 3 12	10: 9	7
Jesenice	7 2 14	13:15	5
Domžale	7 0 0 7	5:24	0
Madžari že na poli v London			
di. V tem času se je	dobro j za lekmo 25.	novembra
j	izkaza! vratar Aurore,	ki je; nimmDrcT«
branil	nekaj res zelo	nevar-	j	BUDIMPEŠTA, 18. “ Danes
' skrajni čas, da prenehajo z	i	nih strelov. V 28’ je	Aurora	!	odpotuJ® o emnajst madžarskih
j ustvarjanjem sedanjega nego-j	svoj0	prednost podvojila. Po	]	asev y London, kjer
tovega in napetega stanja. j strelu iz kota je Norbedo na 1	~a' n°v' "J5 z britansko
I Nenormalno stanje v naših	golovi	črti prejel žogo	na gla-	j	l®Pjezentanco. Tekma bo na
| krajih je privedlo, že do vrste	;	vj in	jo brez težkoč	porinil	j	s a,10.nu v ^ imbleyu. Na pot
 —----------------------------------------------------|	dejanj,	ki v precejšnji meri	j	v mrežo.	;	pojdejo naslednji	nogometaši:
Pred dnevi so na zemljišču, J popolnoma dobrem stanju tudi j škodujejo slovenski manjšini v j v drugem polčasu je bila ! doT Gelle^ * S‘tS’ San" na katerem kopljejo temelje granata, ki so jo pred dnevi | Italiji. Te dni se jim je pri-j igra enakovredna, čeprav so1	1	■	■
za gradnjo stanovanj za fi-, našli delavci pri kopanju hiš- aružila tudi prepoved vojaških! gostje izgubili še enega igral-nancarje v Ul. Mameli, našli j nih temeljev.	,	oblasti,,	da ponoči ne sme no-i ca v 17', ko je sodnik izklju-
topovsko granato kalibra «32», j Oblasti so takoj poslale na	■ ben zasebni avtomobil v	vas	|	čil Matoza zaradi disciplinske,
s katerimi je v prvi svetovni j kraj sam dva orožnika, ki	i Vrh na Krasu.	j	ga prekrška. Po menjajoči se
vojn; italijansko topništvo ob- ■ orožje stražita v pričakova-1 Naj bo prepoved namerna	|	situaci.ii ie tri minute pred
streljevalo Gorico. Po pripo- j nju, da bodo iz Vidma prišli	j ali nenamerna dejansko	one-;	koncem tekme tudi Krim za-
Demokratične fronte Sloven- I vedovanju očividcev so itali- j pobiralci orožja.
c: V v St. Petru lSovenov, kjer so neznanci s kamenjem razbili šipe na oknih in popisal. poslopje, v katerem je sedež, s protislovenskimi in pi otijugoslovanskimi gesli.
V takem nezdravem vzdua-
janski topničarji sistematično obstreljevali ulice za ulico. Za-! nimivo je da je padlo na poslopja in zemljišča okoli Ul. Mameli več topovskih granat, vendar pa ni nobena izmed njih eksplodirala. Tako je v
j mogoča pevovodji, kj prihaja
služeno zabil častni gol po
Najemanje specialistov j £f> za Venezuelo
Prometne nesreče
V torek okrog 11.30 se je na I Carlo Ballare iz Ul. Trento 11
križišču med Ul, Donizetti in Ariosto dogodila prometna nesreča, ki pa m zahtevala nikakih človeških žrtev. Na kraju sta se trčila avto znamke «Fiat 500 C», ki ga je vozil 28-letni Jožef Larice iz Trsta, Ul. šalita Promontorio štev. 11, m avto z evidenčno tablico TS 6969. last 24-letne-ga mehanika Vittoria Stenera. Avto «Fiat» je privozil iz Ul. Ariosto namenjen v Ul. Donizetti, medtem ko je Stener prišel z avtom iz Ul. Donizetti, namenjen v Ul, Ariosto. Pri trčenju sta se pokvarili obe vozili,
* * *
V Ul. Cadorna, v bližini Ul. Dante pa sta se v torek ob 12. uri trčila avta «Fiat 500» in motorno vozilo »Vespa«. Iz Ul, Dante, namenjen v Ul. Cadorna, je 2 avtom, z evidenčno tablico NA 66151, privozil kapetan Ferruccio Ma-rangoni iz Trevisa in se srečal z vespo, ki jo je vozil
Na srečo ni bilo nikakih žrtev, poškodovani pa sta obe
vozili
Padec z drevesa
Prejšnji dan sta prijatelja 15-letni Innocente Ukmar iz Borgo Castello štev. 14 in Luigi Zuljan šla na Kalvarijo, da bi tamkaj nabirala drva za dom. Ukmar se je splazil na neko drevo, od koder je padel na tla. Misleč, da se ni zaradi padca nič poškodoval, je takoj vstal in hotel nadaljevati svoje delo. ,Toda takoj je pričel čutiti hude bolečine v gležnju desne noge, kar 'mu ni dovoljevalo hoditi. Njegov prijatelj mu je takoj priskočil na pomoč, toda bilo je potrebno poklicati rešilni avto Zelenega križa, ki je Ukmarja nekaj časa po nesreči odpeljal v bolnico Brigata Pa. via.
Pokrajinski urad za delo v Gorici je pred (jasom objavil, da je v teku najemanje delavcev za Venezuelo, ki so specializirani v raznih strokah. K prejšnjemu poročilu dodaja, da se sprejemajo še tisti delavci, ki so specializirani v sledečih kategorijah: avtomobilski mehaniki, mehaniki kmečkih strojev, specialisti v livarski in tekstilni stroki.
Interesenti naj se javijo za potrebna navodila na uradu za delo v Gorici, Ul. Crispi štev, 9 od 10. do 12. ure.
v vas iz Gorice in uči vaški pevski zbor. prihod na vaje. zvečer.
Pred prepovedjo se je nekega dne dogodilo, da so ga vojaki pridržali za okoli eno uro, PIPAN - SLOVAN 6:1 (3:1) tako. da so se pevci že razšli, i PIRAN:	Fornasaro; Salve-
Te. dni pa so enostavno pre- j strini. Fonda; Ernestini, Dudi-
branilci: Jeno Buzansky, Mi-haiy Lantos, Pal Varhidi.
krilci: Gyula Lorant. Josef Bozsik (srednji branilec). Josef Zakarias, Imre Kovacs.
napadalci: Laszlo Budai, Sandor Kocsis, Sandor Hidegkuti,
TUDI V RIMU RAZOČARANJE
B-reprezentanca-AIK 2:1 (0:1)
V nedeljo so v Rimu igrali ralci italijanske B-reprezen-tance proti švedskemu klubu AIK, ki je na poti v Izrael in nekatere sosedne države. Ta kljub je na Švedskem sicer zelo popularen, toda letos se vrti nekje pri zadnjem mestu na lestvici švedskega državnega prvenstva. In vendar so bili ti Švedi še dovolj močni, da so v prvem polčasu zmagali ter končno podlegli jz minimalno razliko 2:1. Pri tem pa je značilno še to, da so pravzaprav bili samo oni, ki so pokazali vsaj nekaj, kar bi naj bilo podobno kvalitetnemu nogometu. Italijanom pa ostane samo žalostna konstatacija, da po nezadovoljivem nastopu A-reprezentance v Kairu tudi B-reprezentanca ni zadovoljila, in še slabše, da je tudi ta pokazala zelo nizko raven italijanskega nogometa. In vendar so bili v tej B-reprezentanci nekateri že stari internacionalci iz A-re-prezentance. Moštvo je bilo namreč sestavljeno takole: Sentimenti IV. (Ghezzi); Gia-comazzi (Giaroli), Sentimenti V.; Neri, Giovannini, Nesti (Venturi); Cervellati, Cappel-lo (Pandolfini), Galli, Pandol-fini (Bacci), Pesaola.
Pred finalom v Sydneyu
SYDNEY, 18. — Na tur«^
za prvenstvo Novega 'hUZI.,
Walesa so bili v igri m0!S
dvojic naslednji rezultati.
Rosetvall - Hoad (Avstra-
Bromivich - Quist <AvJt2l
7:5, 6:2, 4:6, 6:1. Seixas -
bert (ZDA) : HarttviŽ;
„ e-n 6:4.
18. -5
medha*
(Avstral.) 4:6, 7:5. 6:3, 3.4.
RIO DE JANEIRO,
V finalu brazilskega
RIM, 18. — Prvi trening italijanske nogometne reprezentance bo najbrž 2. decembra v Genovi. Kot je znano, se mo
rodnega turnirja je Burge Patty premagal Arta Lar sen a s 6:2 3:6, «• ■ ' ^ Pri moških dvojicah sta ' gala Drobny in Morea Larsenom in Kalkenburg 6:4, 10:8, 6:3. Pri ženskih jicah sta Američanki Hat Fry premagali brazilski Amorin in Figuereido.
* *	-•	it
Jugoslovanski najboljši te®
ški igralci Petrovič, Pai»Jot<" vič in Jagec so odpotovali Stockholm, ker bodo od - •
22. t m. igrali
nem turnirju za ePokai
Gustava«. Razen tega hode ,
deloval; na mednarodnem
nirju v Oslu od 24. do 2<LP tem pa bodo od 29- noV g,* do 6. decembra igrali v penhagenu na mednaro® prvenstvu Danske.
Barbadoro premaga
GROSSETO, 18. -Polidori iz G ros set a je zvečer premagal P°
Nella Barbadora iz ^■rs ata|j. si tako ohranil naslov 1 jamskega prvaka peresne tegorije.
^ * **	Con*
LONDON. 18. — HectorJlra) stante (Trinidad) je , «n točkah v 1 prvak*
srednje kategorije Thoma.
gladko porazil po rundah britanskega
Maverju. in tako postavil re- Terene Puskas, Zoltan Csibor. | ra italijanska nogometna re-
' Karoly Sandor, Lajos Csordas. j prezenfanca pripraviti na tek-
zultat na 2:.l Prav dobro je sodil Klajč-nik iz Ljubljane pred 500 gledalci.
DEŽURNA LEKARNA :
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Korzo Italia 1C6 - tel. 31 52.
KINO
CORSO.	17:	«Zenska,	ki je
znašla	ljubezen«, S.	Pampa-
nini in R. Brazzi.
VERDI.	17:	((Konjenik	samot-
ne doline«, barvn; film. A: Ladd in V. Heflin. CENTRALE. 17: »Buffalo BiH v Rimu«.
VITTORIA. 17: «OsVojitelji lune«, G. Wallace.
MODERNO. 17:	((Nesposobni
vojaki	na	fronti«. M.	Berti
in D. Wayne.
prečili avtomobilu, da hi nadaljeval pot proti Vrhu.
Ta ukrep škoduje tamkajšnjim pevcem, ki kljub vsej svoji prizadevnosti ne bodo mogli imeti pevskih vaj, ker pevovodji v večernih urah ne dovolijo na Vrh. Preden so podvzele take korake, bi morale oblasti poskrbeti, da bi se omogočilo vaščanom redno prosvetno delo.
Kajti, če se bo po tej poti nadaljevalo, potem se nekega
Peter Palotas, Mihaly Toth.
Postava bo objavljena šele tik pred tekmo.
mo s CSR. ki bo v Genovi 13. decembra. Igralce bodo bržkone sklicali 29. novembra.
■- -    ___________________
ITALIJANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO
ne, Contento; Dapretto, Segala, Pieruzzi, Bonifacio, Muie-san.
SLOVAN; Smeh; Karder, To- | plak; Kralj, Herbjt, Pičulin; Bele, Bajc, Arzenšek, Verbec, Majer.
Tokrat smo videli na igrišču pri Sv. Luciji pravo ekshibicijo piranskega napada, ki je bil učinkovit kot ie nikdar prej. Hitre in tehnično brezhibno pripravljene akcije so se vrstile kar druga za drugo. ne da bi se gostujoče mo-
dne. prav lahko znajdemo pred štvo moglo braniti. Pod vod-
novimi ukrepi, ki lahko najprej prepovedujejo prihod slovenskih učiteljev in učiteljic v vasi k poučevanju v večernih tečajih, ki pa lahko s stotimi izgovori nekega dne prepovedo tudi drugo prosvetno delovanje, ker bi vojaške oblasti prepovedale kretanje po določenih conah.
Na tem mestu zahtevamo od oblasti, da posredujejo pri vojaških organih; naj v svoje ravnanje z -ljudmi po slovenskih krajih uvedejo več razumevanja, da ne bo trpela kulturno prosvetna delavnost po krivdi ljudi, ki so pripomogli k ustvaritvi sedanjega napetega stanja.
(Iz «Matajurja»)
Ta teden so goriški komin-formisti izdali lepak:	»Po-
ziv Italijanom«, v katerem ugotavljajo med drugim, da Italija ne more držati -svojega gospodarstva ločenega od svetovne ekonomije, da je poleg tega potrebna tudi medsebojna izmenjava kulturnih dobrin in je zato nujna navezava stikov z Vzhodom, v prvi vrsti s Sovjetsko zvezo. Manifest ugotavlja nadalje, da v Italiji ne more priti do po-mirjenja, dokler bodo gotovi elementi ščuvali ljud-stvo k sovraštvu do drugih narodov in predpostavlja, da je medsebojno spoznavanje prvi pogoj za pobijanje nacionalšovinizma in ustvaritev medsebojnega prijateljstva.
To so res lepe in pametne besede in človek bj mislil in pričakoval, da se vsaj tisti, ki so jih zapisali, ravnajo po r.jih in ne samo kadar gre za Sovjetsko zvezo, ampak zlasti v odnosih z neposrednimi sosedi, kjer se taki principi lahki najprej in najbolje aplicirajo. V resnici pa temu ni tako in se prav kominlormisti v Italiji in Trstu taki aplikaciji dobrih odnosov s sosedi najbolj upirajo. •
To je najbolj razvidno iz njihove gonje protj Jugosla-
Licemerstvo kominformistov
viji v zvezi s tržaškim vprašanjem in v odnosih med Italijo in Jugoslavijo na splošno.
Znano je dejstvo, da se tržaški kominformisti potegujejo za ustanovitev STO zato, ker naj bi bil ta način le neka predhodnica za poznejšo priključitev vsega ozemlja k Italiji. Pri tem pa se niti najmanj ne brigajo za usodo tržaških Slovencev, kakor tukajšnjim kominformistom ni mar usoda naše manjšine v Italiji. Tudi ob drugih prilikah so kominformistični zastopniki izmed vseh nacionalsovinistov nastopali najbolj šovinistično in pri nas na Goriškem so prav oni, ki ščuvajo ljudstvo proti naprednim in zavednim Slovencem in proti jugoslovanskim narodom.
V svojem govoru, ki ga je preteklo nedeljo imel Togliatti v Rimu, ob 36. obletnici oktobrske revolucije, je sicer izjavil, da bi bilo potrebno pozvati vie državljane in stranke. to in onstran meje k popuščanju napetosti, ker je samo na ta način mogoče priti do sporazuma z Jugoslavijo; toda še prej je govoril o ne-
lizmu.
Kako vse drugačne so te besede od onih v »pozivu Italijanom!«. Ce bi bili dosledni kih ..provokatorjih, ki so za-1 r°jim ,besedan' in naukom,
vestno delali na škodo inte- b; j®0™.11	na>Pre)
medsebojno
stvom režiserja moštva Segale so Pieruzzi in Bonifacio skupaj z Daprettom pokazali, da so v najboljši formi in da
Triestina in Goriziana sta v nedeljo zmagali
Še nepremugana moštva: Virtus, Roma, Gira
Tretje kolo italijanskega košarkarskega prvenstva je prineslo naslednje rezultate:
Triestina - Varese 66-61 (30-31)
lini je bil več ali manj isti kot vedno in je dobro režiral tekmo. Skoda, da je moral zapustiti v sredi drugega polčasa igrišče. Kocijančič je imel Virtus Mingantj - Junghans‘ta dan precej smole.
68-40 (33-23)	I	Od gostov pa smo najbolj
Roma - Pavia	64-49 (29-27) ; občudovali Germaina, ki je bil
Itala - Reyer	48-42 ( 30-24)
Gira - Goriziana 44-42 (20-20)
je prvo mesto, ki ga Borletti - Benetli 61-45 ( 32-26) ima Piran v lestvici, popol-
Tekma v Trstu ni pokazala nikake vrhunske košarke. Tržačani so bili nekoliko boljši, prednost gostov pa je bila v tem, da so bili višji >n so na ta način laže ovirali domače,
noma zasluženo.
Ni minila še minuta, ko je vratar gostov že moral pobrati prvo žogo iz svoje mreže. kafnor jo je neubranljivo posla! Pieruzzi. v 13’ je po odlični kombinaciji vsega napada Muiesan povišal na 2:0. Pet minut kasneje je bil po prodoru Segale uspešen Dapretto. V 33’ so gostje do-segh svoj prvi in zadnji gol
resov in ugleda naše domovine in morda v interesu malega jugoslovanskega diktatorja«.
Tudi njegov oproda Vidali je v tržaškem občinskem svetu obžaloval fašistične izgrede od prejšnjega tedna, ne
Harangozo v linalu izgubil z Bergmanom
Gabrič premagal Roothoofta
MANCHESTER, 18. — Na mednarodnem prvenstvu Anglije v namiznem tenisu so
dosegli jugoslovanski pred-
spoznavanje in zbližanje s sosedi, v pivi vrsti /. Jugoslavijo,
lija lahko navezala najbolj	.
plodonosne stike. V resnici pa naPia,V,l veliko presenečenje z se italijanski in tržaški kom- zma9° nad krancozom Root-
hooltom, ki ga je premagal
katero bi Ita- i fUvn^iL nekai odl*nih uspe-. i hov. Gabrič je v osmini finala
pravi režiser tekme. Njegova podajanja so zmešala pojme goriškim branilcem in prav ta jfodajanja so bila nato vzrok številnih košev. Bongiovanni je odlično oviral Zorzija, pa tudi v streljanju v koš je bil dober. Amerikanec M ase ioni je bil poleg Germaina najboljši na igrišču; ne smemo pa po-
ROKOBORBA
Finska - Jugoslavija ^
V nedeljo je bil v mednarodni rokobors^1 ^ boj med reprezentancam3 ,f sre in Jugoslavije. Znia*a Finska s rezultatom 5:3.	,.a!
Rezultati; mušja katcS Timonen - Vukov 0:1, b® . e Jaškari . Njegova 1:0 ■ ’ 31. minuti), peresna: M®*	,
Torma 1:0, lahka: Let0®'* Gijon 1:0 (tuš v 7. .n1’’ q:i, polsrednja: Tapola - C® .’ j:o, srednja; Sarijevi - ^’’rnlfalčiž pcltezka:	Vorela - ® gtoj;
0:1, težka; Kovanen ' . /jakov 1:0. Prvoimenovani s
ski rokoborci.
Diskvalifikacije, g
-~.........-	italii8
syoj'
MILAN, 18. nogometna zveza je na nieo današnji seji s*>re^€*at)e- 23 drugimi naslednje' ulcr®?L'jf)tl dve nedelji je' dbkvan Bimbi (Spal), za eno » ^\. pa Formentin (Napoli) 1 pj dini (Sampdoria). <->pC’"L8is®' so dobili Rasmussen ■ ^jota), Pomati (Palermo). dej vannini (Bologna). ,f,0re<'' (Napoli), Chiappella (iBterl’ tina), Giovannini A. -nelli Zorzi (Udinese), ' )8tv (Lazio). Društva 1°°T° ndort* la: 35.000 lir globe f3.1; ti«*10 in 25.000 Torino; nadaJi) Gr«' plačali igralci: po 1 (Ge* magtia (Napoli), Catta ,oria).
(Sampd0^
noa) in Fommei
ki jim je le uspelo spraviti na , zabiti Tržačana Luceva, ki je 1 9000 Melandri (Genoa*. ^
varno prvo zmago, čeprav se je prvi polčas končal v korist gostov. Državni prvak je bil v gosteh pri moštvu Benellija v Pesaru in je seveda svojo premoč jasno izrazil zlasti v drugem polčasu. Poleg Virtus in Gire je Roma doslej tretje moštvo, ki še ni izgubilo točke. V nedeljo je igrala doma s Pavio (v njenih vrstah igra bivši jugoslovanski reprezentant Rochlitzer) in dovolj visoko zmagala, čeprav njena igra ni zadovoljila. Tudi Virtus s svojo visoko zmago nad beneškim Junghansom ni prepričala. V Gradiški je na.sto-
hite.r, točen in gibčen. Gira je ekipa, ki lahko z mirno vestjo stremi za naslovom državnega prvaka.
Vendar pa smo pričakovali od Gire marsikaj več, kot je danes pokazala, saj so igrali kar trije državni reprezentanti, ki pa se lahko skrijejo pred Američanoma Germainom in Mascionijem.
Za Goriziano so igrali: Zor-Z: (17), Giorgi, Collini (4), Punteri (6), Koršič (3), Kocijančič (12), Rosa.
Goriziana je sedaj na četrtem mestu v lestvici s štirimi točkami. Prihodnjo nedeljo bo
pil Reyer iz Benetk in zmaga igrala v Milanu proti Bor
informisti takemu zbližanju z
j | vsem; silami protivijo.
zaradi njihovega nacionalšovi-nističnega značaja, ampak «ker j
To se vidi tudi v njihovih odnosih do naše narodne so ti izgredi	koristili	samo j manjšine pod Italijo, katere
Titu	in ojačili	njegov	polo- j se spomnijo le ob volitvah z
ža.i«.	V «L’Unita» pa jr	izjavil i ,iekaJ obljubami, na katere po-
ludi, «da je za kominlormiste največja nevarnost Tito m da so kominformisti vedno pripravljeni boriti se proti tej glavni nevarnosti in hranijo za to vse svoje sile«. Nikjer pa ne najdemo nobene izjave teh »braniteljev« STO proti nasprotnikom tržaške neodvisnosti z druge strani.
Ker pa Vidali, Togliatti in drugi kominformisti dobro vedo, da so za Titom vsi jugoslovanski narodi, taka izjava pomeni, da hranijo vse svoje sile za borbo proti socialistični Jugoslaviji in njenim narodom, v oporo reakcionarnemu nacionalšovinizmu in imperia-
tem kaj kmalu pozabijo. Naši ljudje ntso ne slepi ne gluhi in so zlasti ob razvoju dogodkov okrog tržaškega vprašanja v zadnjih tednih lahko še bolj spoznali, da so naši bratje v svobodni domovini tisti, ki edini branijo pravice vseh zamejskih Slovencev in jim pomagajo v njihovi borbi.
Zato hinavskim in licemernim lepakom goriških komin-formistov Slovenci in tudi napredni Italijani ne bodo nasedli, ker se zavedajo, da je
kar s 3:0 in pri tem izgubil le 35 točk. V četrtfinalu je i Harangozo po hudi borbi po-jazil angleškega igralca Craig-dyja s 3:2, Gabrič pa je podlegel angleškemu reprezentantu Simonsu s 3:2. V polfinalu je nato jugoslovanski prvak Harangozo po težki borbi v petih setih premagal Angleža Leacha (ki je bil že dvakrat svetovni prgak), v finalni igri pa podlegel angleškemu igralcu Bergmanu z 0:3. Pri tem je zanimivo, da so se vsi trije nizi končali na čas z 1 točko prednosti za Bergmana.
■k » *
Reprezentanca Anglije v namiznem tenisu je premagala Francijo s 5:2. Obe reprezentanci sta nastopili z najboljši-
pri nas bolj kot kjer koli drug-1 mi igralci. Najuspešnejši igra. je vse gospodarstvo odvisno lee tega dvoboja je bil Anglež
predvsem od dobrih odnosov z Jugoslavijo. (iz «Soče»)
Leach, ki je zapovrstjo.
zmagal trikrat
domačih jc povsem zaslužena,
GIRA — GORIZIANA 44-42 ( 20-20)
Najbolj zanimiva tekma tretjega kola je do zaključka čakala zmagovalca, Goriziana ni zaslužila poraza, z druge strani pa so bili gostje na taki tehnični višini da bi bil neodločen rezultat najbolj zaslužen. Tekmo sta pravzaprav odločila sodnika s svojim napačnim sojenjem
V začetku se je zdelo, da bo Goriziana morda tudi zmagala. V tem času je bil odličen Zorzi, ki pa ni mogel pozneje napraviti nič več, ker je bil stalno oviran. Giorgi pa je imel svoj črn| dan. Bil je pravo nasprotje od Giorgija, ki smo ?a videli v preteklih dveh tekmah. Punteri pa je bil včasih odličen, napravil pa je nekaj grobih napak, ker je hotel sam napravit; koš, ko so bili drugi v boljšem položaju. Col-
lettiju.
Virtus
Roma
Gira
Borletti
Goriziana
Triestina
Pavia
Itala
Reyer
Junghans
Benelli
Varese
LESTVICA :
3 3	0	0	187	126	6
3 3	0	0	156	136	6
3 3	0	0	157	143	6
3 2	0	1	186	168	4
3 2	0	1	150	137	4
2 1	0	1	106	130	2
3 10	2	166	175	2
3 1 0	2	102	119	2
3 0 12	142	164	1
3 0 1	2	130	162	1
2 0 0	2	89	107
3 0 0	3	150	160
Pratesi (Sampdoria) *n Bee.cattini (Genoa).
v odboji
Evropsko prvensko drugo leto v Bukarešf'
Na kongresu
medna<;
odbojkarske federaetf® ^ pi^ i-venstv®v.o
karešti so sklenili hodnje evropsko pr3
Bukarešti, svetovno P1
pa v Parizu, Svetovna jr
stvo bodo priredili da če odbojke ne v program olimpijskih
bodo 9vr
Bt°'
Zenska reprezenta®3^^
grada v odbojki je f reprezentanco Par za ,5 > (15:13.	15:13.	8:15.	J1^0
15:7). Moška tep dvoboj Beograda je izgubda - j5:P' 2:3 G5:5'
Parižani z 12:15 in 15:6).
Liz1
Konec meseca I. evropsko mlad .^jjah. ■ . Stvo v hokeju na k zenta° bodo re^,tugslsK -
stopile ---------------- portus
Francije, Spantj , jbrž Italije, Belgije in n Švice.
idi
'HILL
predvaja DANES film •
„Raje eno sredo kot lev
or»-
Začetek ob I«. uri.
Odgovorni uiedniK STANISLAV K1.NKO — UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCH1 9t. 6 III. nad. - Telefon številka 93-808 In 14-638	-	Postni	“	~	 21«
predal 502	- UPRAVA: ULICA 8V. FRANČIŠKA »t. * - Telefonska številka 73-38 - OGLASI: od h. Uo 12.30 In od 15- 18	- Tel NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed ljud. repub Jugoslavija' Izvod 10. ložba s‘° ,
73-38 - Cene oglasov: Za vsak mm viSi„e v Sirlnl 1 sitolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice «0 lir - Za FLRJ za vsak mir, širine 1 Po,!tnl tekoil railm za STO zvu Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za FLRJ: Agenclla demokratične«.« Inozem tiska. Drž. 33 qZ . Tt’ stolpca za vse vrste oglasov PO 26.. din.-Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podmžti Gortra Ul S Pel liro 1-11 Te>. 33-82 - Rokoolsi se ne vrača jr	»	u.mi^	«5iwu.ei.„.	a.	...	n,o	...-----------  —i	    .	-.	ogenci.ia	aemokratictiega	inozem.	»i«„a	D.	&
, „	.	 ■	  rea.	ijud.	repub.	Jugoslavija:	iz	--
Poštni tekoč, račun za SIO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za FLRJ: Agenol)a demokratičnega inozem. tiska. Drž.	z	.
ruje. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . t 892 — Izdaja Založništvo tržaškeP3 tiska '