^TS^Vgrr^ Chicato, 11L, pondeljek, 19. januarja (Jan. 29), 1«23. hUtfe|l'tt STEV.-NUMBER H dRog rmf >1 ^mt »r«»Msd lov ia -Si— llOlTArt »f Pet. 10IT. e»tUrt»ed — 14. lila -t /t.-v t' ' r" PtflT v I- ♦ ■ v.p jfr v ■ .;• •• r*. « ' * f? f • ^-».t, PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 11» ZBOROVAHJE RADIKALCEV 7 Odvetnik Aretiranih delegatov gaane konvencije v Michiganu bi rad imel odgovor na to vprašanje. POTISK HA VOHUNA. Waihington, D. 0. (Federated Press.) — Ali so vohuni v službi justičnegs departmenta, ki ao bili obenem člani komunistične itranke, organizirali tajno konvencijo v Bridgemanu dne 2. avgusta 1922., pripravili nekatere taplenjeno dokumente in vodili naval na delegate f Frank P. Walah, odvetnik, ki zastopa delegate "Stranke delavcev", ki so bili prijeti na tajni konvenciji v Michiganu v zadnjem avgustu, bi rad dobil odgovor na gornje vprašanje. Odgovor more dati Robert M. Whitney, bivši knjižničar v Har-vardu ia zdaj predstavnik Drultva ameriške obrambe, ki jc tudi v nekaki zvezi z justičnim dc-partmentom. Whitney je pred nekaj meseci napiaal serijo člankov z naslovom "The Reda in America" (rdečkarji v. Ameriki), ki so izgli v mnogih listih, toda vsi ti listi imajo danes pol tucata tožb na vratu zaradi kriminalnega obrekovanja. Članke je razposlalo omenjeno društvo, ki jc naperjeno proti radikalcem. Walsh jc pozval Whitneya, da naj pojasni pred aodiščem, kar je govoril pred nekaterimi privatnimi osebami, da je on dosegel, da so bili rdečkarji prijeti na konvenciji v Michiganu. Mildred Morris, časnikarska poročevalka, vež mesecev Član "Stranke delav cev" (legalne komunistične strsn-%e), da se je udeležil tajne konvencije te stranke v Bridgemanu, Mich., dno 2. avgusta m. 1., da jc prej. informiral juetični de-partment o tej stvari in ko so detektivi obkolili delegate, sc je skril in pobral neke lietine, za katere je vedel, kje ae nahajajo in katere je potem izročil W. J. Burnau, šefu zveznlga preiskovalnega biroja. Whitney ni rekel, da je v službi juetičnega departmenta, priznal pa je, da je pomagal Burnsu pri preiakavL Walah je spravil to zadevo pred najvišje sodišče v Kolumbijskem distriktu, Id odloči v najkrajšem času, dali mora Whitney odgovoriti na zastavljeno vprašanje ali lahko molči. Zadeva je veekakor zanimiva in morda pokaže, kakih sredstev ae juetični department poslužuje v ovoji gonji zoper, komun iste in droge radikalno organizacije. POGODBA NKD KANADO IN UNIJO. ■" » i Waahington, D. 0. — Kanad- ■ka vlada je predložila novo iz-delano pogodbo z Združenimi državami glede oroševanja na Veli-^»h jezerih. S tem je prenovila takoimenovano Rua-Bagotovo potiho, ki je bila aklenjena z U-"'jo in Kanado leta 1817. ' Kanadska predložena nova po-t'>dba jc tudi povzročila, da jc prvi miniater McKenzic iz Kana de pred kratkem poaetil Wash-fogton, od katerega čaaa ae držav B» department bavi a prouČeva-flj^m nove pogodbe. Po mnenju državnega departmenta jc pogod ' a v vsem za Ameriko sprejem ijivs in bo bržkone kmslu podpisana. RUDARJI ZAHTEVAJO SOD NUSKO PREPOVED PROTI KA 8ILNIK0M V W. VIROINIJI Charlestown, W. Va. — (Fed. Preaa.) — Frank Keeney, predaednik rudarsko unije v 17. dia-triktu, jo položil prošnjo za sod-nijako prepoved, ki naj zabrani šerifu Don Chafinu in njegovim pomočnikom v okraju Loganu napadati in pretepati unijske od bornike in organizatorje. Keeney tudi apelira, da sodišče prepove kompanijam dajati subvencijo še rifu in njegovim pomočnikom Zvezni sodnik McClintick ima za devo v rokah. DELAVSKA PO- Kmalu se bodo vršile nove voli tve, kajti kapitalistična vlada je na slabih nogah. SOOIALIBTIČNI PROGRAM DELAVSKE STRANKE. 8ydney, N. S. W., Avstralija.— (Federated Preas. Poroča W. Fr Ahern.) — O zmagi delavcev pri splošnih zveznih volitvah, ki so se vržile 16. decembra po vaej Av Btraliji, je bilo že poročeno. De lavaka stranka je danes najmoč nejaa stranka v avstralskem par lamentu, nima pa ebaolutne veči ne in vsled tega ne more organi zirati svoje vlade. Napraviti koalicijo z liberalci pa tudi noče, ker je stranka liberalcev protidelav ska. m Pred volitvami so imeli konservativci (vladajoča atrauka) nižji zbornici 38* poslancev, Delavska stranka 22, liberalci (nazi vajo ae "country party") 18 in neodvisni dva; v senstu je bilo 34 je informirala WaW»s. da je konservativcev ia dva delavska Whitney rekel pred njbf8S je bil poslanta'. KADI VISOKEGA RAČUNA IA RAZSVBTIJAVO SE JB °Weago, m. — Po melem pre P« ni s svojo ženo, kl je nastal ra dl previsokega računa za meeeč-»e vporabo elektrike, je isvršil »»momor češki delavec po imeno Ludvik Noga. Plačo je Imel melo ** pri tem je kotel prihraniti. hi ee z žene povrnile v etaro domovina. Ker vee trad in hren je »je ni posegalo, je mož obupel in * astrcliL Nova zbornica pa atoji takole: Delavska stranka 30, konaervativ-ci 26, liberalci 18 in neodvisen den; senat: 27 konservativcev in devet poslancev Delavske stran ke. Volitve so pokszale, da sc vo lilci obrsčajo na levico in bodoča zvezna vlada v Avstrsliji bo delevake, in to prav kmalu, kajti ae daqja vlada se ne bo mogla dol go obdržati vsled prevelike delav ske opozicije. Liberalci tudi no čejo iti v vlado a konservativci in Hughes, ki je ostal na krmilu, bo moral sklepati kompromiae z liberalci, ako se bo hotel obdržati še nekaj čaaa. Najlepše pa je to, da so volilci temeljito pometli z delavskimi iz dajalci, ki eo leta 1916. zapustil Delavako strsnko in se pridružili konservativcem, ki so zahteval obvezno vojaško službo. Dvsjset teh renegadov je propadlo na vo lilni dan; edini W. M. Hughes, ministrski - predsednik, je bil izvoljen in sicer zato, ker je kandidiral v najbolj nazadnjaškem volilnem okrožju v vsej Avstraliji. Hughes pa ni več na varnem niti v svoji lssUii strsnki. Konser vstivci gledajo, da sc gs iznebe pri prvi priliki, ker smstrsjo, ds jc izvršil umsasno delo, zs kstero jc bil nsjet in zdaj ga ne potrebujejo več. Delavska strsnks je šla v volil ni boj s progrsmom aocislizirsnja proizvsjslnih in distributivnih sredstev. "Vsa sredstvs zs pridobivsnje življenskih in eksistenčnih potreb ščin morsjo biti kolektlvns Isst vse ljudi mesto peščice oseb", je bilo geslo strsnkc. fUHAČEV SIN PI/ANBO. Kiddletosm, Oonn. — Ns Wea- leyanskl univerzi je učiteljski odbor izključil is šole nekegs dija-ka, sins rsvnatelje antisslunske lige v New Torkn, ker je kršil šoleki red, keteri prepoveduje n živsnje opojnih pijač. Našli so ga opitega večkrat in ga teko ne ob-tožniro izključili is šole. Chicago in okolice. - V torek dež in sneg. Zsserni vetrovi Tem-pereture zednjik 24 ur: nejvišje tt, nejnižja 26. *W"ee imde ob 7.06, zaide ob 5«0t ML KI NE «IE tBOŽANSTVO MILI Dr. Orant v New Torka ja piaal svojema žkofu, da ja bU Jezus la človek. TEGA NE PREKLIČE NITI NE 0D8T0PL New Tork, N. T. — Pismo dr. Percy Stickney Uranta, župnika epiakopalno cerkve Vnebohoda v New Yorku, ki ga je pisal škofu Manningu zadnji teden, je vadig-nilo cele oblake prahu med duhovniki in lajiki po vaej deželi. Boj, ki je izbruhnil v organizaciji epiakopalne cerkve vsled odločnih izjav tega Šupnika, je raskril, da je še več pastorjev in pridigarjev, ki mislijo ravno tako kakor dr. Orant. Dr. Orant js še v dveh svojih pridigah isjavil, da Krist ni bil Bog, temveč človek markantne o-sebnosti; dejal je tudi, da na veruje v čudeže, ki jih sv. pismo pripisuje Jezusu in da je paave-čevanje cerkva abaurdnoet, ki izvira ia atarih časov, ^o so ljudje še verjeli v čarovnike in sakletve. Škof Manning je takoj piašl dr. KONfEREKGA V LAUSAHH SE BLIŽA H KONCU. Turki, na Rusi na bodo podpisali mirovne pogodbe. v pogodbi točka za plebiscit Oran tu, da mora preklicati, kar jefMozulu. govoril ali pa odpovedati ae kVoji slušbi. ' ' Dr. Orant je pa odgovoril škofu, da ne prekliče ničesar in službi ie tudi ne odpove. Namignil pa je, da je pripravljen zagovarjati se pred eerkveno poroto, ako bo obtožen krivoveretva, ali brezvar-stva, Nekateri odstavki Grantovaga pisma na škofa, v katerem zagovarja svoje stališče, eo intere-santnl. Tako n. pr. piše, da ne more verjeti, da bi bil Bog kedaj prekršil naturne, torej avoje zakone so bili čudeži, ičkt so navedeni v bibliji, rešnični. Naturni zakoni niao bili nikdar prekršeni, zato tudi čudežev ni bilo. Ako se je pa pripetil kak dogodek, ki je označen v sv. pismu kot čudež, je da-nes jasno, ds to ni bil čudež, tfem-več naravni pojav, ki ga avtorji Novega teatamenta niso raaumcli. Avtorji .evangelijev ao verjeli v vraže in bajke, ki so sapieanc v Starem teetamentu kot čudeži. A-ko so to bili čudeži, tedej so sc čudeži dogsjsli vsak dan v tistih časih: vsska nerazumljiva reč je bila čudež. Dr. Orant piše, da so Jezusovi čudeži večinoms izmižljcne bajke. "Vse knjige Novegs testamenta nam pričajo — piše dr. Orant. — da je imel Jezus človeško telo, ži vel jc kot človek in bil jo človek. Recimo, da je Jezus tehtal 150 funtov. Ali more pomagati meni in vernikom, eko pridigsm, ds je človek s to težo hodil po vodi ka kor po sufecm, ksr je v absolutnem nasprotju z nsturaim zako nom težnosti, eko priznemo fakt, da Bog ne krši evojih zakonov r Ako rečem, da je to reenica, po tem morem logično reči, da Jezus ni bil človek, medtem ko evange listi trde, ds jc bil človek." Dr. Orent veruje, da je Jezus mogoče ozdrsvil kakega bolniks, toda to ozdrsvljenje ni bilo ni deŠ, kekor ni denes čudež, če sdrsvnik ozdrsvl bolniks. Rezlika je le te, da Jezus je sdrsvil po znsnstveni metodi prvega stoletje, dočim zdrsvniki dsnes zdravijo po metodah 20. stoletja. Pomisliti ps je trebe, previ dr. Orent, da so za česa Jezoaa umobolne ljudi smetreli aa "obeedene od hudiče". Takim "obsedencem" je pomegsls majhna eugestije, de so se umirili. To ai bil noben ču-dsž. Delje piše dr. Oraat škofu, ds nikskor ne more verjeti v pekel pod zemljo. Sveto pismo previ, da je šel Kristus po svoji smrti doU pred pekel, kjer so "šekeli steri očaki odrešenja". Ta vera kvira iz starih šasov, ko so ljudje v splošnem verjeli, de je svet revna ploekev, nad katero je ne-bo, pod njo pa pekel. Danes ve-niti eerkev ne seore veš zanikati te reeniee, daei je pred 800 leti aežigele Ijadi zeradi krte — de js Zemlje okrogla la v zemlji niti pod semljo" al nobeoega prostore za pekel, ozirosaa kraj, ke bi šle duše mrtvih. Vprešeajo Krartovega BIVil ZAVEZNIKI FRANCIJE BI MORALI IZGNATI FRAN OOZB IS RUHRA. New York, N. F. — (Federa teti Preaa.) — Pierpont B. Noyos, prejšnji ameriški komisar ob Reki, jc dejal v avojem govoru pred Foreign Policy Aaeociation, da militaristična puatolovščina Fran čije ugroža ne ls oivilizacijo Ev rope, temveč tudi prosperiteto A merlke. Noyes je rekel, da bi mo rali bivši zavezniki Francije ta koj zahtevati izpraznitev Ruhra in če ae Francija ne bi zmenila, tedaj jo je treba priailiti z orož jem. t* - ANGLIJA NE DA MOZULA. Lauzanne, 27. jan. — Riza Nur bej, turški delegat, je rekel danes pred poročevalci, da Turčija ne podpiže mirovne pogodbe, katero so pripravili zavezniki, ako ne bo V Čišerin, ruski delegat, je tudi izjavil, da Sovjetska liuaija ne bo podpisala zaključkov glede dar danelake ožine. Vae torej kaže, da je konferen ca fiaeko. Ameriški opazovalec Chlld jc pričel delati za kompro mle. Sugcstiral jc Izmetu (paši naj Turki sprejmejo nekakšno raasodišče glede Mozuls, kateremu bi predsedoval ameriški sod nik. Sugestija jc bres pomena ker Angleži smstrsjo mozulsko vprašapje rešenim. London, 27. jan. —. Angleški ministri so na včerajšnji kabinet- kot bi ae tn moralo zgoditi, ako «* seji sklenili, da bo Anglija še nekaj česa "nevtralna" t frsn-cosko-nemškem konfliktu. V Angliji je zsvlada splošna ne zadovoljnost radi pasivnosti vla de napram dogodkom v Ruhru. Vsak deseti Človek na ulici ss Iz* raža, da pride zopet na krmilo Lloyd Oeorge eli pa delavska vla da prej kot mine eno leto. MLADINSKO SODlftČB NI VEČ TAKO ZAPOSLENO. Ohioago, Ul. — MZdl ae, da mla dina opušča neprava pota", jc rekel aodnik mladinskega sodišča V. P. Arnold, "V zadnjem lstu je bilo ns mlsdinsko sodišče prive denih zs 30 odstotkov manj dečkov kot prejfinje lete, s za 18 od stotkov manj deklic." Po mnenju sodijika mladinske ga eodišča je nsjveč krivda zs zločine, ki jih stori mlsdins, nsj ti v tem, ds nimamo mladinskih domov, kjer bi ac otroci vzgojeva li in če ao mladinaki domi, ni pra ve uprave, da bi se otrooi v njih v resnici pobolJŽali. Slsbe družin ske razmere, ki nastajajo največ radi premalih očetovskih plsč, so v veliki meri krive, da mladina zaide na slsbs pote. Če bi vsek o trok Imel doma dobro vzgojo, da bi materi ne bilo treba od doma za zaslužkom in bi mesto tega po-dučeveia otroke k dobremu, bi v malo letih ne imeli skoro nobenega slučaja radi mladinskih pre stopkov več. Oljni kotel je eksplodiral. Tempico, Mehike. — Deeet ljudi je Izgubljenih in okoli 1(1 dru gih ranjenih, ksr je kot posledica eksplozije oljnega nabiralnika "Meziean Ragle Oil" kompanije. Nebirelnik je bil na vodi in je veeboval 30 sodov gorlvnega olje, katero ae je pri ekeploziji raslllo po reki In povzročilo velik požar. stva je dr. Orent posvetil velik del evojege pisma. On pravi, da Jezue je bil "portret nevldnege Boge", toda med njim in Bogom nI bilo nlkekršnega eorodstva. "Ako je bil Jezus Bog ia jo i-mel vso obloet kot Bog, keko je mogel amliti k Bogo t" vproŠujc dr. Orent. "Ali je mogoče misli-ti, da je Bog molil Boge, torej sa-mege eebef" Dr. Orant se eklieaje na dolgo vrste drugih duhovnikov sngli čenske eerkve, ki se (sneli, oziro-me imajo enake ia kot oa. Revolta Nemcev v za- y* t i ■' sedenem Ruhru narašča. Prelivanja krvi a strani Francoaov in BolfUcov t mnogih maetih saeedana pokrajina (rosi iisvati guorilako vojno mod nemškimi nacionalisti in invasiati. Obaad no atanje v Ruhru. Francozi poakuiajo raablti ata^c • ko s blokado. Kritični položaj na Bavarakam. So* cialiali v Namčiji tahtevajo, da vlada prepreči gueril-ako vojno monnrhiatov, dokler je le črna. Francoaki delavci trpe valed invaaije. Reparacijaka komisija je "legalisirala" okupacijo Ruhra. Prekl sod v Ruhru. ' Psris, 27. jan. — General De-gouttc je razglaail obeedno stanje v Trcvesu in bllšnjih krajih ob Reni, Tueat francoskih vojakov in civilnih aradnikov je bilo ranjenih v krvavem apopadu v petek popoldne. Četa Alžireev je napadla Nemee s ssbljami ln več izgrednikov je obležalo ranjenih, nekateri težko. Degoutte je nasnsnil, da odslej bodo Frsncosi streljali brez svs-rila na vssko ljudsko množico is sto ali več oacb, kl se sbere na u-lici ali trgu. Problvaloi no smejo več na ulice od devetih zvečer do aedmih zjutraj. Župan in polinijaki šef v Dus-ssldorfu sta bila aretirana, ker nista mogla preprečiti iagredov. Franooai trgajo šalazniška tira. London, 27. jan. — Reuterjeva depeša is Duaseldorfa sporoča, da ao Franoozi v tem kraju potrgali železniške tračnloe na vseh glavnih progah, kl drže skozi Ruhr. S tem so pretrgali želesnižko svežo med Huhrom in nsokupirano Nemčijo. Francozi vosijo živila in druge potrebščine sa vojaka na tovornih avtomobilih. Poročilo o spopadu med franeo-skiml vojski in nsmžkimi prebivalci v Dusscldorfu sa glasi, 48 je položaj ailuo kritičen. Nemci so z golimi pestmi napadli Fran? ooze in razorožili nekaj vojakov. Blokad^ Ruhra js pričela v petek zvcččr. Na železniških posts-jsh in cestsh, ki vodijo is Ruhrs, so postavljene močne vojažke straže, katere imsjo preprečiti izvoz premoga in drugega produkta iz zasedene doline. Včeraj so se zgodile tri nezgode ns želesni-osh, ko so Francozi poskusili s obratovanjem vlakov bres Nemcev f dvs Frsncosa sts bila pobita. Francozi so zaprli vse kevsrns, gledališča, kabarete in hotsls ob deeetih zvečer v Dusscldorfu. O-krog dvsjset nemških isgredni kov je bilo sretirsnih. Htsvks delavcev stalno raste. Rudarji in drugI dslsvci odlsgsjo orodje dnevno; vssk dan js vide ti več dimnikov brez dime v prej tako proeperitetnl ruhrski dolini. Lokomotive počivejo na tirih mrzle in tihe, Ekonomska stran okupacije je Ee danes velik fiaeko. Frencosi u-pejo, da zdrobe stsvko s lakoto. "Kdor ne del«, ns bo jedel", ss glssi grožnjs francoskih povelj nikov. Obsedno stanja na Bavarskem. Berlin, 27. jen. — Mevarsks vlada je razglasila obsedno sta. nje vsled vedno bolj pretečega gi banje bavs rekih fašistov, ki na povodu je jo monsrhlstlčno revolto, Adolf Hitler, vodja "sivosrajčer-jev", je naznanil, da bo njegova organizacije obdrževela "mobilizacijske" shode vslic obsednemu stanju. V petek je policije rezbila de monstrecije pred glevnim stanom zsvt zniške misije. Onerllska vojna aa vidika. Berlin, 27. jan, —• Nemške vlada »ošilje kratk«*, ostre note v Pariz, proteste v l^ondon In neve-dila državni policiji, da ne sme postiti glbenja pustolovske mledl ne za guerilsko vojno proti Francozom, ter nsvodils ž#lezoičerjem, da ne smejo vositi Šet in munieije. To je ekelja vlade v ekonoamki vojni s grenel jo. Poineere je včersj informirsl nemžko vlado, da Freneije ne bo VOŠ aprejemsls proteatnlh not is Berlina glede Incidentov v Rok ru. Kljub temu je Nemčije posle-I« v Peris novo noto s protestom proti r spiranju In Izgsnjenja (Daljo na 3. strani.) BELGIJSKI DBLAVOI PROTESTIRAJO PROTI OKUPAOUI RUHRA Bruselj, Bslgija, 27. jaa. — Ia. vrševalnl odborniki aoeiallatlčne stranka in delavakih strokovnih unij so sprejeli resoluoljo, v ka« terl ostro obsojajo belgijsko vlado, kl sodeluje pri saaedbl Buh. ra. Voditelji poaivajo delavoka organizacijo, naj na proteatnlh shodih izrečejo evojo obsodbo franeosko-belgijake Imperialistične politike. MIH) POČETJE FMNCOSKIII ROPARJEV. Starci in slepot morajo ae in otrooi ao oropani mleka. DELAVCU SO OROPANI Bsrlin, 27. jan. — Poročila, ki prihajajo is Ruhra p početju Fraa-cozov, so salo alaba. Franooai ao rekvirirali vaa M-vila, kar ao jih mogli dobiti. Franooskl čaatnikl imajo mlako, dočim ao otrooi brea istega, Pat-indvajeet olopeev, bivših - nem-žkih vojakov, je bilo vršcaih na oceto ls nsksga savoda v blišini Dusseldorfa s namenom ,da nafo-da prostor msročanakim vojakom. Ie Reekingbausena poročajo, da So tsm Francozi zaplenili 20,000 funtov mesa ne gleda na pdredbo francoskega poveljnika, kl ja prepovedal take zaplembe, V Alteneesenu so bile rekvirira-ne šolo in šolarji morajo biti do« ma. Francozi imajo posebno slast sa vlečenje topov preko vvidr, travnikov In njiv, daol imajo dobre oeste na raspolagoi nekaj kmetij so že razdejali in sskajo sadna drevesa. Časopisi v Asohsnu so bili sn* spendirenl za tri dal. Denar za izplačanje mezde do> laveem v lioaaehevlh tovarnah V vsoti |lfi miljonov msrk je bil konfiaciran in delavel ao ostiU brea mesde zadnji teden. Ves promet v Uuhrskl dolini jo v popolnem ksoeu. Od 16. jenu-a rja je Šlo Is 7000 ton repsraeij-skega premoga šes nemško mejo. DEČKI NISO DOBILI NAZAJ STAREGA UČITELJA, Ohioago, Di. — V Oarfieldovi šoli ao "sastavksli" nšenal neke-ga razrede, ker je bil prestavljen njih učitelj D. Werd. Rekli sot "Ml hočemo neaej našega nšite-IJa Warde, kejti on je naš. Kupil nam je piaalne stroje, učil naa jo risanja kskor nobeden drugI la bil je kskor eden Izmed naa. Zelo ga Imamo radi, zato bomo nadaljevali s avojo stavko, dokler no dobimo nasaj starega ačite!Ja.M "Stavka" je končala a izgubo se učence, kejti ravnatelj Šole jo poelal pet najbolj navdušenih sa stsrega učitelja v poboljševalno proetore, drugi učenci pa so pri* čeli s učenjem dalje. 100 TON KAMENJA ZA PRE-I100. New Tork, V. T. — Radi do-beve 100 ton šrno pobarvanega kamenje, katerega je prodal sa preaiog, ao zaprli nekega V. II. Oleoue is Hrooklyaa, a obtožbo, da je isvršil s tem veletatvine. Premog je neročila od njega neka firma v Long Islandu, k I ga je selo potrebovala ia ga plsčsla po $14. Kamenje je bilo tako la* po pobarvano e črnim, da nieo 10« ga opeclti prej, dokler ga nieo na* tlačili v peš. , PROSVETA glasilo slovim** hasopnz roor»ot* ___ t »'iUMl-I V.i^gSg^^ m M ▼( Cct« ojtljMO« m lajmn. t U la ll.Sft BO tri n—r«; ChUaso ISJO aa leto, MM » fol lata, ta tri »wt«, ln ia lao»*m«tT<>_M.<>0- b_____ N ..lo* m E^rne •»* ■ "P R O S V E T A" ,,575* So L*wn4.U AWW, CMof«, «THE BNLI6ITEIHKMTw Adv, rit« on OMeege) ea4 OaaaJa 1» per J S«UeriF«oo:Uiiitaa fctae* (a«^ d.im • •id^ia »- ar- »»■«> ^ »i *•■> i« • lasa šmvssi potekla m»*»Im f M V." n« Mtofi IU«. m »mIot« ia javna govornica. Glasovi članov S. N. P. bi čitatoljev Proavoto. J. ZADNJA ZMAGA ŽELEZNIČARJEV. Organizacija železniških delavcev je izvojevala zmago, ki je vredna, da se omeni, kajti prizadeta je železniška družba, katere ravnatelji pripadajo med one ljudi, ki so izredno trmoglavi, kadar se pogajajo z delavci o njih aahtevah. Erijska železnica je podpisala pogodbo s svojimi dvajset tisoč štrajkujočimi delavci Priznala je starostne pravice, oeemurni delavnik, posebno plačilo za čezurno dalo po oeemurnem delavniku, povišanje mezde, dvojno mezdo za vsako uro, ako delavec dela šestnajst ur, naknadno izplačilo mezde v visokosti dve sto tisoč dolarjev in pri najemanju delavcev imajo stavkarji prednost pred bivšimi stavkokazL V jeseni je bil napravljen takozvani Willardov sporazum. Ta sporazum je bil nekakšna podlaga, na kateri naj ss doseže sporazum. Nekatere železniške družbe so pristale na ta sporazum, druge so pa vztrajale na svojem trmoglavem stališču, ker so upals, da uničijo strokovne organizacije železniških delavcev. Strokovnjaki, ki poznajo železniški obrat, so svarili železniške družbe pred trmoglavostjo, kajti bila je zima na pragu. Povedali so, da kadar pride zima s svojimi sneženimi zameti, da bodo železniške družbe v takih škripcih, da bodo rade videle, da se stari in izkušeni delavci vrnejo na delo. In ako bi erijska železnica poslušala ta svareči glas, prihranila bi si gotovo veliko na železniškem materijah. Se več! Mogoče bi bila zaae izposlovala ugodnejše pogoje, kot jih je sprejela zdaj, ko si ni mogla več pomagati iz kaše, v katero je zabredla po lastni krivdi. Slišijo se glasovi, da se še tri druge večje železniške družbe pogajajo s svojimi stavkujočimi uslužbenci, da se sklene mir. Ako te družbe izravnajo spor, tedaj jim slede kmalu tudi druge železniške družbe. ' ~ Zakaj ne morejo železniške družbe izvršiti dela s stav-' kokazi? Stara resnica postoji, da js med delavci, ki stav kokazijo, prav malo dobrih delavcev. Dobri delavei so med stavkokazi skoraj ravno tako redki kot bele vrane. Dober delavec ne stavkokazi in redke so izjeme med dobrimi delavci, ki izdajo svojo tovariše. Dober delavec se zaveda, da lahko povsod dobi delo in se mu ni treba bati, da ostane brez dela, dokler se obrača kolesje v industriji Ako ne dobi dela v eni tovarni, tedaj ga dobi v drugem podjetju. Železniške družbe so rss dobile precejšnja število stavkokazev, dela pa le niso mogls izvršiti Vedno več lokomotiv in voz je bilo postavljenih iz alužbe in končno ao železniške družbe spoznala, da je zanje najbolje, ako se pobotajo s svojimi delavci. KAM GRER DENAR? Kajne, čitatelj dostikrat si že slišal ali pa čital v katerem časniku, ki zagovarja privatna biznjške interese da delavci prejemajo visoke mezde. Maraikateri čitatelj ki je kaj takega čital, se je čutil, če se je spomnil na svojo mezdo, ki je bila vse kaj drugega kot viaoka, da ka; takega poročajo časniki. No, si je mislil, mogoče je pa mezda viaoka v kateri drugi industriji, ako ni v tej, V kateri delam. Priobčena je bila štatistika o industriji, v kateri se izdelujejo produkti is kavčuka: šine iz kavčuka sa avtomobile, cevi in steklenice iz kavčuka in drugi produkti (n v tej industriji zaslužijo delavci povprečno manj ko. dvajset dolsrjev ns teden, dasiravno ao tudi podjetniki v tej industriji tam v Akronu, O., stokali, da plačujejo izredno visoke mezde delavcem. Mogoče, nekateri poea-mesni delavci več zaslužijo kot drugi, zaradi tega pa drugi saalužijo toliko manj. Mezda v industriji pride v poštev le v celoti. In statintika pove, da je v letu 1921 delalo v industriji 76,366 delavcev, ki ao skupaj prejeli na mezdi $97,067,000. To pomeni, da je vsak delavec, zapoaljen v tej industriji, zaslužil povprečno po $19.40 na teden. Kam so šli prof iti? Ali so šli mogoče za šole? Ali ao šli sa gradnjo dobrih cest? Ali ao mogoče dobičke porabili sa osuševanje I predsedniku družbe, barij, gradnjo naprav aa umetno namakanje zemljišč, da! J1®« odalovti prre^® od di- Pursglove, W. Va. — Prijatelj is Penne me vprešuje v pismu, kako je to, da se nič ne oglesim. Well, povem ti in rezumel me bol, če s r se kdaj pečlel, resnično pečlal, da nisi silil v sosedov selnik, kjer se kršijo pečlareka pravile. Potemtakem lahko veš, kako ima ubogi samotar malo ča* sa pieenje; posebno sedaj, ko i-mamo takozvane koline aristo-krstskih ščetincev, je pečlsr ta-ko saposlen in samišljen v svoj posel, 4a porabi eelo svoje najboljše prijetelje. To naj bo v odgovor vsem, ki ste mi pisali. Ravnokar je minilo leto, odkar amo tu ustanovili sociallatič-ni klub. Ko sem bil na agitaeiji sa klub, ae jih je veliko sapisalo, toda nekateri med njimi nieo dršali besede. Eden tistih je bil Planincev Žene, pa o njem pozneje. Kot ima vsaka novozapočeta atvar — zlasti napredne ustanove — razne ovire in težave, tako jih je i mel tudi naš klub. Toda kljub vsem zaprekam in ekrajno sla >im delavskim razmeram amo klub vseeno ustanovili s trinajstimi Slani. Bili smo skoii stavko aktivni in zraven še pojačali klub za nekaj Članov. Ker je tu nova naselbina, je sa moumevno, da nismo imeli tu pred čaeom potrebne dvorane, za seje, veeeliee, shode itd. Od usta novitve do eedaj amo imeli samo dva veeeliei, ki ata se pa dobro obneeli. Klub šteje danee 40 do-jrostojeSih članov. Proletareu jodporo amo dali $25, ea volilno campanjo $10 in v klubovi blagajni je še ato dolarjev. Predno e bil klub ustanovljen, ni bilo tu niti enega naročnika na Proletar-ea, a aedaj jik je nad štirideeet Tudi število naročnikov. Prosvete je precej pomnožilo. Kot isgleda, kna klub pred ae >oj lepe bodočnoet, naš krog ee širi čes dalje bolj in to je doka* da se eodrugi dobro savedamo, da nam je napredek mogoč le če amo sloini in dobro organizirani. Te ga ee savedamo in korakamo duhom čaaa naprej. Sedaj pa malo odgovora Plaj-niačevemu žanetu na razne nar >ade, ki jik od čaaa do čaaa pošilja O. N. Ptiče posnasno po per ju a njega po bankirakem listu Ako ee ne motim, je bil on eden ustanoviteljev društva "Sloven-ski rožmarin", št. 888 S. N. P. J in prvi tajnik istega. Ko je ime lo društvo pleeno veselico, je bi sa iato tako vnet, da je is lastnega šepa kupil "lunč" sa eelo ve selieo. Nekako dve leti potem je sahteval, da mu društvo da založeno vsoto. Društveni odbor je pregledal knjige in pronašel, da ni Planincu nič dolšan, ker ni ka, takega abeolutno nikjer zapisal. Ko js drugi tajnik eavzel njegovo mesto, je malokrat prilel na eeje. Imeli smo tu večkrst razne politične eeje in dobre govornike toda njega jerbilo redko kdaj vi deti sraven. Vpisal se je tudi on v ■or. klub, a na ustanovno sejo ga ni bilo niti pozneje ne, kljub temu, da naa jc vselej videl, kadar smo ee zbirali k sejam. Večkrat sem ga nagovarjal, da bi etopil v naše vrata, toda vee zaman. Pozneje sem izvedel, da ne ljubi nekaterih oeeb, zato ne mara pristopiti h klubu. Ietočeeno je bil uetanovljen mednarodni eoe. klub v Morgan townu in drugi na Osagu, torew oba v bližini. Prej sem res misli da ima fant prav, ker ni pristopi k našemu klubu, toda ko eta bila uetanovljena omenjena klube, je iakazalo, da je njemu za napredek toliko kot meni za špansko vaa. Ze čaaa premogarake etavke bilo pri Oilbert k Devld CoaJ Co., nekej nejetežev. Prišle jih nadlegovat dekleta in ženire, da bi jih pridobile ven s lepo be-sodo, toda zamen. Govorniki nem rekli, nej bomo mirni ln ta-ko eem storil jaa. Miril sem lju di ter obeojel sabotažo, a Planine me je veled tega v O. N. napadaj de eem jas kompanijeki socialist. Nekeko mesec po etavlri emo mel! pri isti družbi neko izprtje Bil eem pri rovskem komiteja (mine eommittee) ter sem poveda ■kar mul in ples v P. Viola dvorani na Li-berty dne 3. februarja. To bo nekaj čieto domačega; igrala bo izvrstna godba pod vodstvom našega rojaka Lustika. Preskrbljeno bo z vsem najboljšim, zeto vabimo od blizu in ed deleč vse rojake, da nas tega večera poseti-te. Vstopnina za nečlane je 50e. — John R Bprohar. SLIKE IZ NASELBIN. Orested Butte, Oolo. — Nihče se ne oglasi iz naše slovenske naselbine, Shto pa se mora pečlar, čeprav ni doeti vajen pereeu. Naj nikar kdo ne mieli, da emo že vei pospali, zlasti pečlarji emo še vedno naprednega mišljenja. Posebno se odlikujemo, kadar emo v družbi štirih a potrebnim, kar de druščino zabavno. Tedaj imamo vsi doeti aa povedat in zgo vorni emo, da je kaj. Prestrašimo pa tudi, poeebno tedaj, ko za-čujemo glas kake ločene žene. Tedaj nam aree kar v hlače pade. fielim, da bo prihodnjega leta, 1924, toliko boljfa, ker bo pre stopno leto in bomo imeli takrat caj več uspeha. Sedaj imamo dovolj posla, ko se motimo s našo mastno kukavnioo, čeravno nam naša piščalka vedno trobi le enot da ostanemo doma. Crested Butte se nahaja okoli štiri tisoč čsvljer nad morsko gladino. Precej visoko emo torej, Čeravno ee od tu ie ne vidi v nebesa. Dostop gori v naše hribe je težaven in tako nič čudno, če ee eelo pridna gospa Štorklja tako poredkoma oglasi med nami. Zad njič je priplezala gori v naše visoke gore pred štirimi meseci, sdaj pa ae ji ne ljubi doli, poaeb no, ker je še vedno precej "bi si." Tudi zima nas to leto ni pozabila in poalala nam je snega dobre štiri čevlje na visoko, koliko na Široko pa mi ni znano, ker ni nihče meril. Veem pečlar jem in pečlarioam iskren posdravl — Frank Maadmn. na njih dobe naaeljeniki aemljo zastonj? Ali so porabili j £ * b,,° ^vijaiik tuberkuloze. Druge obrti, v kete dobiček za druge občne koristne naprave? I doki,i deioTsamo J^TJg Xt Tovarne ao lastnina privatnih bizniških interesov. In I« to, ker .e« »kompenijski so. prispeva k tej bolezni •* bruaer če ae pride a takimi vprašanji pred te intereee, tedaj od- rM'Ul,' izdelovenje orodje tisker govore: "Kam so šli dobički, ne briga nikogar drugega J^Tl^^M^^i^ H?"' kroja, kot delničarje teh podjetij, ki so njih JSF totikn do Nevarnost nekaterih obrti za zdravje. New Tork. — (Jugoslovanski oddelek F. L. L 8.) Zdravniki so še zdavnaj spoznali, da nekatere industrije stavljajo v nevarnoet delavčevo sdravje. Delavci sami pa se no zavedajo še zadosti te nevarnosti in dejstva, da na pr. slikar ali pleskar se morata varovati pred boleznimi,, katerih ae vozniku ali zidarju ni treba bati, in da kamnoaeštvo ogroža telesne tkanine, katerim svinčaretvo ali premogokopetvo ničeear ne prizadeva. Obrtni vajenee se posveča svojemu priljubljenemu poklieu in dostikrat dela leta in leta, predno se sploh zmizli možnosti, da razmere, epojene a njegovim poklicem, izpodkopavajo njegovo sdravje. Tuberkuloaa ali jetika, ta po tuhnjeni sovražnik veeh delav-cev, ubija največ ljudi, ki delajo in proizvajajo, kajti četrtina veeh ljudi, ld umre v starosti od 15 do 45 let, eo žrtve tuberkulo se. Izmed sedanjega miljona slu čajev aktivne tuberkuloze, 80% so v etaroeti, ko saslužijo. Ako pogledamo natančneje v statisti ke tuberkulose, rasvidimo, da največ elučajev tuberkuloznih delsvcev je najti v lončar stvu, predilnicah, kamnolomik in nekstsrik rudnikih. Nsdavna preiskava je dokazala, da izmed 2,500 umrlih moškik delavcev predilnicak, nič manj kot 525 umrlo za tuberkulozo. Razlog te visoke mortalitcte je najti v pre hu, ki ga delavei vdihujejo. Nej bolj nevarni prah je oni ia rude ker je v tem prahu polno zaostre nih drobcev. Poklid kot eekanje marmorja in granita eo neizredno nevarni, ker drobni kbščki prodi rajo v pljuča, ae zarijejo med ne žne tkanine pljuč in provsročajo vnetje. To daje tuberkuloznim klicam, ki ee nakajajo v večin od nae, priliko, da postanejo ak tlvne in se rezpesejo. Kreeilni škrilni, železni, kositerni in svin Š«ni prah ao tudi neverni. Pre gled grenitnik dele vee v v Berru V t., je pokazal, da izmed 427 lju di, zapoaleuih v kamnolomu, 27 izmed njih je imelo popolno ma zdrsva prša. Vei drugi so meli vleknete pljuča vsled posle dle kemnolomovega prahu in 35% izmed njih je kezalo znake brik in komfo priprav, je prav laaao ti delavca pred prahom in njegovimi pogubnimi učinki. Tudi de-odajalci s* začenjajo zavedati, da jc toliko v laatnem, kolikor v interesu njihjpih delavcev, da preskrbujejo potrebno varstvo v tem pogledu, in nekje preekrbu-jejo delevee e krinkami in drugimi varnoetnimi pripravami. Ali več kot to je treba, da se zniža tuberkuloza v induatriji. V vseh obrtih vladajo često slabe delovne. Razmere. Temne, elabo prezračene tovarne in delavnice, v katerih prodira le malo ali nič eolnca ali kjer eo okna tesno zaprta, izpodkopavajo delavčevo zdravje in ga izročajo boleznim v. plen. Zboljšanje delovnih razmer, v kolikor ee tiče svetlobe, zraka in eanitacije, pa se ne more popolnoma prepuščati dobri volji delodajalcev. Ta problem nudi kraano priliko delavskim strokovnim organizacijam, da delujejo v korist svojih članov. Znstno šte vilo unij ee je še zavzelo ea to panogo, delavekega vprašanja, in doeeglo se je krasne uspehe, kar se tiče boljšega zdravja za njiho ve člane. Dolge ure dela tudi škodujejo sdravju. Dočim je gotova stopi nja utrujenoeti blagodarna, ker vabi na počitek, stalno prenape nanje naeadnje potare upornost, teleea in pripravlja pot boleznim. Osem ur dela na dan zadostuje, ako naj duševna in telesna dobrobit ne bo prikrajšana. Dobra redilna hrana in zdrava telovadba so bistveno potrebna za teleano blagoetanje. Hrana je la hiko najbolj enoetavna, ali treba, da je v zadoetni količini in primerne kakovoeti. Meso, vee zele njave, žitarice in škrobne jedi, kot ao krompir, makaroni in ril, ao dobre, ali eladščiee, kumare in kolače je najbolje opustiti is vsa kdanje dijete. Ta zadnji opoinin velja morda bolj sa ženske. ^ Kočno, najboljši način, da ugo tovimo, da ni naše zdravje v nevarnosti, je zdravniški pregled od čaaa do čaaa. Ni treba^čakati, dokler kaj ne boli ali dokler ni naetala občutljiva oslabelost. Se veda se človeku zdi težko, da bi šal k zdravniku in plačal zdravni ški račun, ako ae popolnoma do bro počuti. Ali vendarle ae nazadnje izplača, ako človek to etori. OVek ei pri tem prištedi trplje nje, mnogo večje zdravniške stro Ike in eguibo na aaslužku, ko zares oboli. Po vsej dešeli ee nahajajo po staje društva proti tuberkulozi, ki pomagajo delavcu in njegov družini z aktivnim naevetom in preakrbujejo klinike, otroška zavetišča, bolniške strežnice za poduk o tuberkulozi itd. V dosego končne zmage proti jetiki treba da ae delaveu in njegovi družini nudi čim večji poduk o vzrokih preprečevanju in kontroli tuber kuloze. Amerika ne pomisli na to... ? (Fo Oareti Oaretu.) Vojna je atala Združene država vaako uro nekaj več kot mi-Ijon in pol dolarjev v zlatu in po leg tega je Uifje poeodila aliran eem med vojno vsako uro več kot tri četrt milijona dolarjev. Ko so sovražnosti poelhale, so prevzele Francija, Anglija, Belgija, Itali-ja in druge države poelopja, delavnice, ladije, železnice, pristanišča, šivežne zaloge in mnogo drugega blaga, ki ga je imela A-merika v Evropi. Blago, ki je bi lo prodano na debelo za neznatno cene, je bilo vredno okoli dezet milijard dolarjev, raznim evropskim državam, katerih računi pa tudi še nieo poravnani. Na ta način je Evropa, v'katero je pred vojno veroval celi svet in je vlekla na milijone dolarjev obreeti is vseh delov svete, ki eo se steksli evropskim državam, poetala eems dolinica državsm v drugik delih sveta. Pred vojno se je stakelo v Evropo za pol milijarde obreeti eamo iz Združenih Uniji * ^ EvroP« dolžne Stališče Velike Britenije je posebno zanimivo. Ne ozirejc se ne velike izgube v evetovni vojni gre Anglija evojo pot delje, njeno stremljenje je še ieto kot je bilo, da prevleduje na svetu. Da bi u-rs v na vale svoje notranje državne Mdeve, to se ji ne vidi nejpotreb-nejše. Z« plečanje dolgov Zdru-žmim državam ni pravega ženi-m«nja, dasi je enkret izjavila, da bo dolgove porevnele. Vzlie temu pa še odker je bilo podpieano na to, d4 vojni dolgovi, vsaj ne tekle obresti k da bi bili dolgovi amortizira toliko čaaa, dokler ne bi bil jet sklep za popolno odpadke, dolgov. Lord Balfour je radi anu liranja vojnih dolgov nasl«»a vprašanje na vse evropske alii ranče. V evoji noti je povedsl d» je angleška vlada v dobribit človeštva zavzela tako pot, da ie pripravljena odpuetiti vojie dol. gove, in aieer pod pogojem ds tudi druge države njej dolgove popolnoma črtajo. Ona je tudi pripravljena pogajati se rsdi nemške odškodnine in pri tem sprejeti obširne kompromise. To. da Anglija ni storils tega iz eno! stavnega razloga, ker amerilks vlada ni bila pripravljena zavz«. mati enakega etališča glede črta. nja vojnih dolgov. Američani ni-eo bili pripravljeni črtali dolgov niti sa eno četrtino, to je toliko kolikor jim dolguje Anglija, v skupni vsoti okoli štirih in pol milijard dolarjev^ Nečnven je bil učinek Balfour-jeve note na javno mnenje v Ev-ropi. tiieti vseh držav ao pisali o tem in v karikaturah prinašali A. meriko kot Siloka našega plani, to. V Ameriki tako pisanje po ev. ropekih čaeopieih ni bilo brez po. < sledice in ljudje so se vpraševali: "Ali smo ree taki: ne, mi nismo taki, mi ne ustavljamo poravna* nja." / j I/i«ti v Evropi ao prinašali, da je ameriško ljudstvo skopo in ni. stopa pri vprašanjih dolgov kot navaden kramar. Le na svoj« pravice da ae eklieuje, ne da bi a« oziralo na to, da bo Evropa radi zahtevanega plačila dolgov rui. j nirana. S tem so skušali dobiti moralno stran za problem črtanja dolgov, To se da razumeti, da črtanji j yojnih dolgov z moraličnega sta. ] lišča je mogoče samo iz enega v* roka: če smatramo, da je bila vojna akupno podvsetje za ohra> nitev civilizacije, za katero bi bi bili smeli voditi nikake knjigi dolžnikov ,temveč bi moral vaak prispevati toliko kot je mogel Tako tomačenje Američani prav. dobro razumejo, toda presenetlji* co dejstvo je, da na to oČividoo prav nič ne dajo. Mislijo si le, kaj če bi Anglija t*k predlog sa črtanje dolfcfrv stavila feudi kaki dragi državi kot ga ja Ameriki, sli bi ista hotela na to pristati Samo Amerika naj odpusti dolgove svojim evropskim dolžnikom, oni pa naj ostanejo upniki nadalje in naj jim s tem omogoči, da bodo že naprej pripravljali vojne. Kadar t Evropi govorijo o črtanju dolgov, nikdar ne ojnenijo, da bi tudi druge države odpustile Ameriki, samo to pride pri zgih v poštev, da bodo Združena drlave velikodušno odpustile do centa vsak dolg. ( Če dolžniki Amerike res mislijo, da bi zadnja vojna sa "rofr tov civilizacija", v kateri U X smelo biti nobene knjige s pi* njem dolžnikov in ne bi smel nihče zahtevati od nje računov, jisa n itreba drugega kot to naj iija vi jo: "Odpustite nam naše dolga ve, Američani, ki amo jih naredili pri vas, ko smo kupovali vojsi materijal na kredit in mi borni Ameriki odpustili vse, sa kar a je zadolžila med vojno s kupovanjem naših vojnih izdelkov in jI povrnili kolikor je plačala v gotovini." Nihče ne mara tega izjs* viti. Zakaj f Is enostavnega razlega. Če nekdo odpueti državi dolg ter jo e tem odveže obveznosti, > toliko kot bi raztrgal zadolžnie«, Se pa ga hoče oproetiti zneskov, za katere je v reenici že iadsl plačila, mu je treba plačani dinar povrniti nasaj v denarju si v kaki drugi vrednoti. To ps > ravno ono, česar Evropa no& Ravno v Evropi na kako odpuV* nje niti najmanj ne mislijo, ds • bi Ameriki odpustili, dočim kričijo na vee glaa, naj njim Aneri* ke odpusti. &c eno vprašanje naetane: it pa je Evropa tudi v stanu pki* ti vsote, ki bi jih po takem odpf žčenju dolgovala Ameriki T Prf tem ne smemo misliti, da bi P* vrnila z denarjem »temveč z ^ gom. Pravzaprav niti ni no, da bi za plačilo dolgov siore-U kake dežela imeti eamo bls<* Največji plačnik Amerike, glije, lahko plača todi s svojia pnemoženjem. Saj je McKei«* prejšnji angleški državni sakUj-ničer, izjavil še pred kTatkera, * Anglija poseduje eamo v ko)os»-jah toliko premoženja, da bi la hko z njim dvakrat ali triki« plečale vee dol Ameriki. Te ^ meni, de ime Anglije v » stvu, na debelo povedeno. milijard dolarjev slatu, ki je še oetalo izza vojna PONDELJEK, JANUARJA, 1923. Razne vesti. OS&NA JE NASTOPILA PRO-TI KUKLUKSOM. h Raw Vork, N. T. — Dktriktni pravdnih okraj*-King v Brook-jvou j« »varilo na kukluk-»oves, da ae morajo takoj odpovedati "nevidnemu cesarstvu" ali p pustiti meato. Svarilo je bilo izdano, ko ao zadnji teden sreti-l rali osem kuklukaovcev, pri ka terih so naili bombe in z zakriti oii obrazi sboriy®Če. Pri enem teh kuklukaovcev ao naili stekle picu žjjaaJs in drugi ao bili oboro »eni ter očividno pripravljeni za pretep. Zadnje čaae je bilo več prete po v in napadov v nekaterih delih uiekta, valed česar je prebivalstvo zelo ugrožano. Magistrat je imel več sej radi kuklukaovcev iu Wil. liam Huddon, ravnatelj magi-stratnega poslopja ae je izjavil: "Ko govorim, govorim kot državljan in kot tak imam pravico izraziti avoje mnenje. Pravim, da v Krooklynu ni proetora za kukluk-se. Kdor je v njih vrstah ali samo z njimi simpatizira ima prosto pot, da odid^iz mesta." PLJUČNICA KOSI SVOJE ŽETVE. Ohioago, 111. — Pljučnica, kateri se druži že nekaka influen-ca, se razmahuje v nekaterih delih tega meate. Zadnji dan prejšnjega tedna je bilo naznanjenih 39 novih slučajev obolelosti, s čemur je bolezen v zadnjih 24. urah narastla za 30 odatotkov. Istega dne je umrlo petnajst ljudi za pljučnico in dva za influenco. Kitajska ni vela sa sovjetski Šangaj, 27. jan. — Dr. Sunjat-aen in Adolf Joffe ata objavila skupno izjavo, v kateri pravita, ds ae docela atrinjata a sedanjim razmerjem med Kitajsko in Ru-aijo. Dr. Sonjatsen je zadovoljen, da ruske Četa is ostanejo v Mongoliji in ds Rusija reorganizira kitajsko želecnico v Mandžuriji, ker je prepričan, da eovjetska vlada nima nikakršnih imperialističnih naklepov napram Kitajcem. * Joffe pravi od svojcstrani, da Rusija ne želi komuniatične ali sovjetske vlade na Kitajskem, ker se zaveda, da Kitajeka še ni zrela za tak aiatem vlade. Joffe zagotavlja Kitajce, da je Rusija pripravljena skleniti novo pogodbo s Kitsjsko ns temelju preklica vseh starih pogodb' in odškodnin, ki jih je prejšnja carska vlada zahtevala od Kitajake. Zopet tri oksoknoijo na Irsksm. Dublin, 27. jsn. — Trije repu-bličani so bfli včersj ustreljeni v Birm. 8 tem je število eksekucij narastlo na 52. Vlada Svobodne države je sklenila reorganizirati zvojo armado. Brigade bodo odpravljene in uvede se sistem bataljonov in polkov. Armada šteje dsnes 32,000 mož. REVOLTA NEMCEV V ZASE , DENEM RUHRU NARAiČA. (Nadaljevanje s prve strani.) nemških civilnih urednikov v Ruhru. Vlada je zelo vznemirjena valed Ribanja nacionalistov, ki agitira-jo za vojno a Francozi v Ruhru in organizirajo "aelbst-echutz" kompanije, kakršne so imeli Nemci, ko so izgnali rebelne Poljake iz Gornje Slezije. Okrog ti •oč nadonalietov je danee prišlo v Hanover, kjer eo poeetili vojaš-orožje in vožnjo v Ruhr. Oblasti nico nsrodne garde in zahtevali *> jih pregovorile, da so šli domov. Voditelji eoeialietov so adresi-rali ostro zahtevo na vlado, ds j, pravočaano potlači gibanje vročekrvnih monarhistov in pre preči guerilako vojno. *«P*rnoljeka komisija sopet ob-tožila Nemčijo. Pariz, 27. jsn. — Repsracijsks komisija je včeraj zaključila, da je .Nemčija zapadla v splošnem z ^nai svojimi dajatvami na pod-'ftffi versajlske pogodbe in revol-tirala proti pogodbi. Komisija pravi, da je Nemčija e tem zevr-tfls versajlsko pogodbo. 8 tem odlokom ja komisija legalizirale vse Wake Francije in Relgije, ki so Ni in še bodo storjeni z okupe "jo Ruhra. 11 sli jonski delegat je glasoval * Francijo in Belgijo; to dokazu J*- da Italija še vedn«; podpira Francije, Prihodnji korsk pride 1. fehru ko zapade plačilo odikodni-i n« v vsoti 500 miljonov zlatih msrk. Nemčija dobi najbrž uiti-mat da bo okupiran nadaljni teritorij. Francozi ao pripravili dva admadna zbora v Alzaciji za na dsljne vojaške operacije v Nem-čiji. Franooaki plavži ugašajo. Vsled kaosa v Ruhru ao preue hale pošiljatve koksa v Loreno in Luksemburg in francoski plavši za taljenje železne rude ugašajo. "La Journee Induatrielle " poro-t'a' da i« bilo včeraj ugasnjenili 21 plavžev in drugi slede kmalu, »ko se hitro ne izboljša pološsj v Ruhru. Na tiaoče francoskih de-lavcev je začaano brei deta. Rudarji napadli Belgijce. Esaen, 18. jan. — V Duisbur-gu, 18 milj od tukaj, so iabruhni-Ii krvavi izgredi med neniškimi rudarji iu belgijskimi vojaki. Ru-darji ao hoteli pognati Belgijce iz meata, tods zsdnji so odbili napad z golimi sabljami. Več mož je bi lo ranjenih in mnogo aretiranih IZ DELAVSKEGA SVETA. (Federated Press), Mezde za žene na Japonskem, Povprečne mesečne mezde piaar-niških uslužbenk v Toki ju znašajo $20,65 mesečno v ameriškem denarju. Najboljše plačane učite-ljice prejemajo $50, najnižje pa $22.50 mesečno. Strojepiske imajo po $20.14, trgovske pomočnice pa $17.83. Tclefouistke dobe $18,84. (Izvirna poročila "Proavsti".) Nasilja nad Slovani. Kakor bo vsem znano, amo Primorci kaj pridni v prirejanju prireditev na zadnji dan leta. Tudi letos so naša društva kar tekmovala v tem, žal pa, da pri tem niso računala z morebitnostmi od strani drugo rodcev. V Koprivi na Krasu jo bi la napovedana taka prireditev na Silvestrov večer. Ko se je kljub slabemu vremenu zbralo preeej občinstva, je pridrvelo is bližnjih Opčin kakih 6 fašistov, ki so s sa mokresi ln gorjsčami pobili okno v dvorani ter razgnali ljudi. Prireditev je bila izrecno od obla-stva dovoljena. Orožniki — roko križem. Na dan Novega leta se je imela pa vršiti novoletna prireditev v Velikem Repnu. Dotično društvo je dobilo par dni prej od oblaatva dovoljenje. Ko je imela veselica Že skoro začeti, so pa prišli orožniki, opozorili na fsšistov* sko rogoviljenje v Koprivi ter izjavili, da ne prevzamejo nobene odgovornosti. Tsko se prireditev ni mogla vršiti. Prosim Vss t orožniki, ki so od davkoplačevalcev plačani za njihovo varstvo, odpovejo iz strahu (ali v dogovoru) izvrševanje tega varatva. Goriško ni več samostojna pokrajina. Goriški klerikalci, njim na čelu znani duhovnik-poslanec Šček, ki ne izvršuje avojega du-hovskegs poklica, ao začeli takoj po aneksijl Primorske k Itsliji ro-goviliti za avtonomijo (asmostoj-nost dežel, občin itd.) Politično vodstvo Jugoslovanov v Italiji jih je opozorilo, da je to sicer bistve-ni pogoj jugoslovsnske manjšine v Italiji, vendar da se more borba zs to prepustiti Itslijsnom, ker imsjo tudi ti veliksnski interes pri tem in ker bi z javnim nastopom Slovencev se pokszal ta bi-stveni pogoj in bi vlada rsvnota-ko ne dsla avtonomije. Klerikalci se po svoji stari navadi za ta opomin niso zmenili in so dalje rogovilili po shodih, pri vladi, za avtonomijo dežel Neovrgljivo je, da so bsš oni s Um svojim na-atopom zakrivili vse ono, kar je vlada danes ukrenils. Vlsda je i svojim zadnjim odlokom odredila dolenje Julijske Krsjine in sicer Uko, de pride vss Ooriška iz-vzemši pur okrsjev pod Vid™ (Udlne), Istrs bo drugs provin cijs, e Trst tretje. Neovrgljivo jc, dc je s tem zadsn hud, Uhko rečemo smrten uderee vsemu slo-vsnskemu šivljn v Iuliji. Goriška, kjer so bili sami Slovenci, pride s tem pod ilslijanako provinco Videm, Uko da bodo v tej vedno Italijani v večini, posebno pri državnozborskih volitvsh. P«d Trst bo spadal sežanski hi tržlški (Monfsleone) okrsj. Bistriški (I-lirske Bistries) okrej ps be epe-del pod Istro, kjsr ffrvsti v večini, e vršijo fašisti tsks nasilja ob vsaki prilik*, ds uglede lat rs kskor ds bi biU iz-ključno iulijeneke. Ksj vlada na- merava s tem svojim korakom, lahko vidimo U isjsve Mussolini-ja goriškemu senatorju Bombigu. Tudi Italijani so proteetirali proti tej delitvi naših dešel. V Gorici, ki je bila do aedaj glkvno mesto Goriškega, se je zbralo nad 15,000 ljudi, ki so se podali s črno ovito deželno zastavo na pokopališče v vojni padlih italijauekih vojakov. Tu so položili na največji križ črn veneo s trakovi, na kaUrih je bilo napisano: "Gorica največjim junakom, ki so žrtvovali vse ze nje svobodo". Tudi po drugih mestih so se vršile podobne demonstracije. Vse to je bilo brao-javno sporočeno vlsdi v Rim. Zs Gorico je na to odgovoril Musao-lini tako: • "Prva in abeolutna dolžnost državljanov, ki pravijo, da ao pa-triotični in vdani domovini je, da ne delajo težkoč apričo sklepov vlade, ki so vedno prežeti s najvišjimi oziri državne narave, pred katerimi se morajo neobhodno u-makniti vai krajevni oziri. Ne razumem protestnih manifestacij, ki so bile uprisorjene v Gorici in vsled tega jih obžalujem. Kličem, da morajo takoj prenehati, ker niso opravičene in ker delajo voščijo drugorodnim življcm tostran in onstran Snežnika. Vlada ns is-izključuje možnosti, ds bo Goriški snkrst pozneje, ko bo rasna-rodovanje drugorodnih ftivljev dobro vpeljano, zopet mogla biti povsdignjcns y pokrsjino. . Ven-dsr ps je vlsds namenjena že ss-dsj napraviti od goriške podpre-fekture neksj več, kot se nsvsd-no rssume pod tem imenom. Izvedeni, ponsvljsm, izvedeni bodo u-krepi, ki bodo, četudi Gorice ne bo imeU prefekU, nsprsvili od njs Uko uprsvno, kulturno in go-spodsrsko središče, ds bo itslijsn aks mssto ssvsrovsuo in da ss bo širilo tudi v kraje drugorodoov Videli boete po odloku, ki uetvar ja ne videmeko, temveč furlansko pokrajino, da so interesi Goriško sijsjno varovani in da bo I-melo vaše meeto vse naprave in vss politična in upravna orodja za ispolnjevsnje zgodovinske vlo gs, ki ji jo poverjs v Um hipn državna potrebe. Poživljam torej, naj ze vsi povrnejo k popolni ss konitostl Podpisan Mussolini." Ni ga tsdaj dvoma, da je a Um zadan elovanekemu življu v Italiji earteu udarec. Pri zadnjih d*-žavnozborakih volitvah amo si kljub nssiljsm in krvoprolitju in požigom* priborili 5 poslsncev v državni zbor. S to delitvijo smo izgubili najmanj tri — če ne bo pri prihodnjih volitvah zopet ns-silj, s ksterimi že lshko ss goto. vo rsčunsmo. — Ko bi bili kleri-kslel poslušsli uksze političnegs vodstvs I Ni jim bili zs dober svet, šlo jim je zs to, da blatijo to politično vodstvo in slepijo ljudstvo sa svojegs klsrikalnega mi-lika 1 In danes mora cel narod trpeti radi njih. Dslekosetaost posledic ee bo v najbližnji bodočnosti poksssU. Ubogo deUvsko in kmeUko ljudstvo! Strsšno sodbo bo morslo izreči nsd onimi, ki so ns njegov rečun, ns njegovi koži s hinsvskim izrazom prijateljatvs zagrešili nsd njim tsk zločin. Fašisti bodo opravljali varnost-no službo. Tskoj po sneksiji (pri* klopitvi) Primorskegs k Itsliji je vlsds ustsnoviU v mestih za varnostno službo zbor "kreljevih strežnikov". Ti so imeli oprsvljs-ti službo prejšnjih rederjev, so bili ps v prvi vrsti uporabljsni proti političnim strsnksm. Vsi so bili po večini mladeniči od '1*—20 lot, male raetJ, neresni ljudje, ki so reje svoj službeni čas uprav, ljsli po vogelih s kakimi dekleti, kakor pa da bi opravljali redno svojo službo. Zato tudi niso mieli nikakega ugleda. Sedaj, ko je prišel fašizem ns vlado, je Mussolini izdsl odlok, ds ss zbor teh "krsljtvih strsžnikov" rsspusti in ds se uetcnovl zbor "nacijo* nalne milice", ki bo opravljala varnostno službo K "nactjonslni milici" spadajo predvsem fašisti. Kako se bodo vedle te vsrnostne čcU nsprsm drugorodnim sasnj-šjnam, si — po dosedsnjih skuš-njeh — še lahko predstsvljamo. USTNICA UREDNIŠTVA. Para, 01. -r Zadnjič je Proste-U objsviU Ms ne k <*J TujejcziŠ-nego informstivnega urada V Washingtonu, v katerem je bilo omenjeno, da prieeljeniška kvote is JngosUvije is ni isčrpana za tekois priseljeniško leto. Vendar jc bile še Ukrat ie pripustljivo število priseljencev iz Jugoslavije Uko saalo, da je dvomljivo, da bi kvote točasao še ne MU izčr-f m jo Nasilja aad jezikovnim! pravicami. —____ 1 .(Izvirno poročilo.} Pod Avstrijo zi lshko ns vseh sodnijah govoril v svojem materinem jeziku. 8edaj pod Italijo nam 81ovanom tudi to jsmljejo. Tržaški iUlijanaški sodnik, ao sklenili ia enkrat, da ne bod« sprejemali več alovenskih in hr-j vaških tožb i. t. d. Tedaj se je po srečilo doseči pri vUdi, da je v očigled, da se poslužujejo aodni j večidel ljudje, ki so slovsnske na rodnosti — ker lulijanov je lo majhen odstotek v primeri s Šte vilom Slovanov — odločila, de o-stane kakor je bilo pod bivšo vis- j devino. Sedej so tršaški sodniki! svoj protisskoniti korsk ponovili. Niti enegs slovenskegs sli hr vsškegs dopisa ns sprejmejo vee, ampsk zavračajo vse. Keks kri-j vios je to, epričuje to, ds je v po- • ssmesnih sodnih okrožjih med slovanskim prebivalstvom samo po eden ali par# odatotkov iuli-j janakega prebivalstva, spričujo pa tudi to, da so sodniki poklica-ni, da varujejo zakon in postave, ne izpolnjujejo pa te avoje doli-noeti napram elovenekemu prebivalstvu Julijeke Krajine (Doli Primoreke in Kranjeke, ki ao prišli pod Italijo ae imenujejo Julij-aka Krajina), ampak aami kršijo zakone in postava samo aato, da kratijo nam Slovanom pravioe, ki jih ima vaak še tako majhen in nekulturen narod ali pleme na svetu. Mislite si samo, kako bi vam bilo, da bi prišli pred aodni-ka v avojem domačem kraju, pa bi morali govoriti turško ali ki-neško. In italijansko pozna večina naših ljudi ravno toliko, kolikor turško. In tudi oni, ki znajo italijanako, ne morejo nikdar toliko znati, da bi ae lahko z gotovostjo zagovarjali ali uveljavili, kakor ae lahko v avojem mater-nem jeziku. Naš prvak, poslanec Dr. Joalp Wilfan je uložil najo-atrejši protest proti tej nezakonitosti. Zato ao pa tršaški aodni u-radniki. ki so po večini vsi fašisti, obljubili, da mu bodo dali piti pol litra rieinovega olja, ko ga dobijo na sodniji v roke. Tako ae nem tudi na ao^nljab kratijo na protizakonit ne&io pravice, ki jih imamo kot, dsšav-ljani ln če nismo priznani kot s-nakoveljavni Italijanom, pa kot vsako človeško hitje na svetu. In tem ljudem aa hodi klerikalni —-ali kakor on pravi krščanako-ao-delni — poslanec dček in njegovi prijatelji poklanjati fte Su-šteršiča manjka, potem bi tudi tukaj bila kompletna klerikalna ko-vačnico I ' NaaiiJ ia nssakonitosti ni konca. Kskor bo vsem znano, je Ciril Mstodovs drušba vsdržsvsls žirom nsšil dežel nebroj slovsnskih in hrvažkik šol že pod bivžo Av* strijo. Sedej, ko je prižla sem IU-lije, so ji to njeno delovanje za-branili. Zaprli so skoro vse hrvs-ške šole in med temi tudi drulbi-ne. Družba je imela evoja lastna krasne šolska poslopja, ki eo bils vredne več milijonov lir. Tsko Šolsko zgrsdbo je imele družbe tudi v Ferencih blizu Puls. To šolsko poslopje so že prej enkret Italijanaži hoteli vacti, a ae je posrečilo doseči poslancu Dr. Jo« aipu Wilfanu, da js vUda dala nalog, da se šolsko poslopjs ne sms scaesti. To poslopje jO bilo laat Ciril Metodove družbe in pe ncketerih domačinov iz Faren -cov. Sedaj pa so nekega dne ndrli v šolsko poslopje fašisti in ga zasedli. Dali ao poklieat vscsolaet-nike hiše in ko so jih hudi pred sabo, ao jim a revolverji v rokeb naložili, da morajo podpisati izjavo, ki ao jim jo predložili fašisti. Toliko so videli neši mošeki, da jc v isjavi pisano, da ee odpovedujejo lastništvu hiše in da jc izročajo fašisUm v Ust s namenom, da se odpre v njej iulijan-ska šoU. Možskarji U isjsve niec hoteli pod p as ti. Tedsj so saleli fašisti neeUvljet! jim revolverje ne čelo in jim grešiti e palicami in rieinovlm oljem. Z brehljalno silo so jih nsU prisilili, da eo podpisell Nsto so jih ispnetlti Por dni heeneje pc jc prinesle i-Ulijanako časopisje, da proeljo v Ferencih za iUlijensko šolo in de sc Hrvctje, lastniki umošajege šolskega poslopjs, kjer js hUs prej hrvaiks šole, izrošili veliko-dušno v U namen ioleke poslopje. Vlade ni pri Um niš dcUina, a storila tudi ni ničesar, ds M so-branila to protizakonito dejanje. Iz tega ss dovolj jasne vidi, da eo fašisti i aH deUli pe njenem neloftt ali pa. da ee ji naredili veaj deU, ki ji je prijetno, Tako |Slsvsaaka Nandn Podporna Jedssti Usfasv^sss t. sprtU 'Zr lahss^jv. jaalk lg«g v Mi«i intMk. Iarrševalni odbori UPWtA VRI ODSEK I POROTNI OOIRK« SOLNUKI ODftRK-OSRROH4I OKROŽJE i IU. tU VZHODNO OKROSJgi ____ ZAPADNO OK^,, SSST-SS Ss. UwMsls Av. • J^^ikrUil, n*. SSS, M«., Ru, P^ ..............CUrsk^O. J&Ttis? mu Nadzorni odbori cJSSJJ^SiT^ ' W,m— SOOO ll. CUlr Si, Združitvoni odbori « \ Frsdasdslhi Ffmk Alol. S1S4 S«, Ces«fsrd Avs., GUssas, IU. Uikm Chr.», SSAS W. SOlk St. ChlwTllh Jss. Iksk, 1101 K. Strd K aiJZlCokU VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. F. J. Kor«, SS3S g«. CUir AvH CUlui^ POZOR I—Kmrsaaosdsass s «1. •dbsr.lM, M dalsjs v fUi VgR ZADEVI V ZVEZI Z RLAGAJNIŠKIMI fOgLI ss csAUisjc aa I N. P« Jm HIT* g.. Avs., cIKslff nT ssalsvi Rlsasjslitvs V»l Is 4r«tl «rUi, »sssssUa. »glsal, asrsšalss la vss ksr se dogsjsjo nssllja aad vaem, kar je našega, dan na dsn in Čedsljs hnjis,-1—--*--- V znamenju svobode. V ksko žalostnih razmerah živijo naži brstje pod Italijo« nam jamo spričujsjo dan ua dan dogodki, nasilja, ki ae dogajajo tam. Te 'razmere ao se pod sedanjo fažistovsko vlado še pohujša-le, ker prej smo imeli Jugoslovani v Italiji vsaj tg, da smo se se-tekli k oblastvom, ki če se niso drugega atorile, ao nam pa vsaj kaj obljubljele. Danes niti Uga nimamo več. V Baderui pri PorsČu (Istra) ae je vršil občni zbor tamošnje goapoderske zadruge. Ta ssdru-ga je posebne velikega pomena za tamošnje prebivalstvo, po večini kmetje in delovoi. Ker so fašisti ln oblaatva Že prej pognali vao inteligenco Iz Istre, stanujeta dva odbornika te sadruge v Trstu. Na dan občnega zbora aadruge sta prišla iz Trsta s parni kom v Porsč in se podala z vozom v Ba demo. Občni zbor, ki je bil na-znenjen oblaatvu, ki ga ni prepovedalo, je pričel, a m*d zborovanjem so pridrveli na avtomobilih fašisti in razgnoli zborovalee. I-sksli so potem po vseh kotih <—• eelo s lučjo — posebno odborni-ks, ki sta prišla Iz Trsta, katerima pa so jc za arečo posrečilo shežstl v bližnji gozd in od tu dslje v neko bližnjo ves, Ds bi mogli isksti varstva pri obUstvu, t. j. pri orolnikih (karabinjer. jih), je isključsuo, ksr bomo videli iz nsslednjegs. Obs odborniks sts ss skrivsls s še nekaterimi drugimi prijatelji do večers v gozdu, s zvečer so sa vsi podeli v bližnjo ves, ds tsm prenočijo pri snem izmed odbornikov. Legli so spst in speli mir no do 8. ure z jut rej. Trd a j ao ksr nsenkrst psdls vrsta bUe na tla — nekdo jik je podrl. Ko j nato ao se prikazali v eobi, kjer so vsi trije odborniki spsli, orošniki (kerebinjerji) ter jim sakričsli, ds so aretirsni. Tskoj so jih u-klenili in jih po t«mi in blatu odpeljali v svojo vojsšoteo, ki jc oddsljene približno eno ure. Csio pot so jim grozili, V vojsšniei sc jih zaprli v prostor, kjer niso mogli niti speti. Svojo potrebo so moreli oprsvljcti v istem proeU-ru in še so hoteli poloiiti ksm kruh, ki so gs imeli s seboj, so morsli pogrniti ns svojs od ped k* kos časopisa in |>otfm ns tegs položiti krak Je«e jc biU Uko Umne. de sc moreli še šez dsn isuti prižgsno svečo, Jssti jim niso deli ni« in še nc bi jim princeli do bri ljudje hrene od sune j, bi mo rali pomreti ze IckoU. Kesnejc eo jik uklcnjsns, kekor aajvešjs zlo Čincc odpeljell v Pore* Ker eo zamudili eutobaa, ki vozi od Ba dsme dc Pore/s. so jik scprli zc ca dan še v Baderni. Ts eo nsšli v ješt ie enege odbornike seprte ga. Vee Miri sc kesnejc vkUnill skupej, O cn orožnik jih jc peljel vse štiri skupsj nc verigi, kskor pse. Take sc jih posadili na vos i> jih s vosom peljali v soda« aa pore v Poreč. Celo pot so bili Uko uklsnjsnl na vosu, ds čs js hotsl eden opraviti svojo človeško po* trebo, so morsli drugi štirjs tudi uststi in gs gledsti, Ksks so bili zvessui. pričs to, ds se je enemu odborniku, ki je prišel par dni Uesneje v Trst, še posnslo ns ro* ksh s krvjo podpluts srage. V Poreču je sodnija Ukoj videla, da ao zagrešili karabiojerji (orožni* ki) neke j protizekoniUga, t. j. da niao vsi štirje odborniki ničesar zakrivili, ampak ao jih kara* binjerji arstirali ssmo Ii sovraštvo do vsegs, kar je alovanaks* ga v Italiji. Bili ao iipuščsn! na svobodo. Kaho jssno se vidi is Uga, da zatira tudi sedanja vlada vss. har je slovsnskega. Čs Šs ns vlsdi ps vsaj njo odgovorni fonkoljonarji. Niti gospodareke aadruge ne smejo delovati nemoteno. Vidi ee, da je namen vlade in faiietov ss* trsti v ie, kar emo imeli, astrsH poslednjegs Slovana v Italiji. U potem Še hoče, da bi jo ljubili f KNJIGE KNJIŽEVNI MATICE S. N. P. J. Književne mstisa Si oven- ske nerodne podporne jed-note je isdels in Ims v ss* logi sledeče knjige i Slovouako angleška slov* nioa. Dodatek rasnih koristnih Informseij. Fina trda vesbs. Cena $2.00 s poštnino vred. JinunU Higgina IJpton Slnelair, poelovonil l< ven Molek. Povest Is Avljs. njs smerišksga prolatarijo* ta za časa velike vojne. Tr* da vesba. Cena $1.00 s poštnino vred. Eajedalei. H,hm1 Ivan Mo* lek. Povest is doslej ekriU* ga kosa Življenja slovenskih deUveev v Ameriki. Trda vesba, Cene $1.7ft e pofttnlno vrsd. , Zakon biogeucrtjc. Spiaal Hoirerd J. Moero, paašove* nil J. M. ZeU podučna kaji-ga, ki lolmsči »n-^ natur. nc zakone in pok asu j*, kako ss splošni razvoj ponavlja pri posamsaniku fizMuo In duševne. H slikami. Trda vssbe. Cena gl.ftO s poštnina vrsd. jf Mnji dve knjigi .naročeni skupaj, dobite aa tri dolarje. Vao štiri knjige aa icet dolarjev. Vredne eot Naročbe, s katerimi jc po sleti denar, sprsjsma KNJIŽEVNA MATICA Mt74g So. Lnvndalo Avo., Ivan Cankar Velika maša. sključenim Šivotom, otrplimi, so-jedenimi, aiahnelimi lici, udrtimi, u željšn tolažbe in poavečenja aem atepil v farno cerkev avetegs Pavle, ki je pred zdavnim, »davnim šseom videla in blagoalovila mojo »ladost Po mračnih, vijufaetih f gtopnicah sem ne napotil na kor, da bi ališal od blizu pevce in orgije in da bi blagodišeči obleki izpred oltarja, prepojeni z molitva-mi, aegii naravnoat do mojega ar-ea. Cerkev je bila temna, hladna in prazna; v tej tišini in samoti ae mi je zdela silno večja in višja n*go poprej; in tesnobno mi je bilo, mraz mi je z vlažnimi rokami tipal po licu, dihal mi v dušo pla-bost in atrab. Svetniki eo »tali na oltarjih kakor strice v senci, ne-^ premični, mrtvi; podobe na stenah so bile široke črne lise brez obličij in brez življenja; večna luč pred velikim oltarjem je tiho trepetajoča avetila sama sebi. .. "Saj ni več zgodaj!" sem pomislil. "Saj ni megle in oblakov nel Kako, da so zaspali verniki in ksko, da je zaspalo to nebeško eoln-ee ter se nikakor noče vzdigniti iz-nsd noči?" Pred oltar je prišepal cerkov f nik a kajfežem v roki. Ta cerkov-nik je vlačil eno nogo Uko čudno fsdslsč zs seboj« kskor ds bi ne bils njegove ( kljub Umu se je sukal spretno in se ni spoUknil, ksjti bU js pofls vsjen. Prižigsl je sve šs zs svečo, meni pa se js zdelo, kakor da bi ne gorela nobena; plameni so bili mirni in mrzli, mrtvaško beli in brez luši. Cerkovnik je uplhnil svečko ne kajfežu ter je dolg in aldjučan odšepal v zakristijo. Tiho so se od pri s strsnsks cerkvene vrsts, kskor da je bite pri-tianila na kljuko trepetajoča roka plahega ln sbegsnsga človeka, ki is ei še k Bogu samemu ne upa dru gaše kot z upognjeno glavo. Pri ksssls ss je drobne, zgrbljene žen-gks, v dolgo črno ruto zsviU. Njen obrsz je bil tsko bled, d s se je sve tU v mrsku, kskor od čudežne no trgajo luči obŠsrjcn. Res je bil nož gorjš in Inilečine ssressl pod očmi | ta po lieih globoke struge solzam gli spoznal sem Ukoj in »trshoms, da Isasks ni beufns sUrks, tem vsš da ji jto. svstrijsnsko eesarstvo. — Ijavnoat v odločilnih literarnih Druga pa je a tistimi prilogi krogih, Erbenovo "Vojvodstvo pridevniki), ki ao ae s občnimi Krsnjsko", ki ga je izdele Mati-Muaoetavniki v zaznambo lastnih ca Slovenska 1. 166. V tej knjigi idboo sdružili, ko hI bil njih po- je nametana glede pieave take msook dvomljiv, če jim veliclh mešanica, da ne moremo is nje črk ne dsmo, n. pr. Novo meeto, izbrskstl niti nsjmsnjšegs sno-NeU reke, Zlati rog. . .'* j tnega pravila. Zgledov je dovolj JaneŠlčevo pravilo je v bistvu 04 strsnl: ohraajeno še v nsjnovejši dr. (Doljo prihodnjič.) Hhetovi i sds ji la 1. 1906 (v |j____ H.), s mislim, ds as oe motim, dO js to — nesrečno — prsvilo bilo In je vzroh, da ae v pisari tloati krajepienlh. lastnih imen oajmerodajnejše knjige dia razlikuje. Selo dvoumen js v prem prsvilo doeUvek. da * aaj pišejo laatna imena s vslike črko le **v eomostavolkovi obliki". Kaj pomeni v "aamo stavnilMvi obliki"? Ako as mi sU na laatno ha* ebeelatao kot U ss morali Hripavost vzemite posljedka Severa'*^ U pfteala zaftaljsne in Mtro pomoč. I maj ta ga pn roki * hi*, aa amaks Cena tg m 60 cantor. Vpralajta po lekarnah. jenatai aa lato 101S Doba ae po vseh le- natisnjen. Doba ae po vseh le- ! kamah zastonj, ali pilite nam. ( W f SLVERA C CEDAR RAPIUS, 1 OWA POTREBUJEMO hlapca, ki naj bi pazil na konje in mora biti do. ber voznik. Za pojaanila obrnite se do Superintendenta, v The Dixmont Hospital, Dixmont, Pa, (Adv.) POTREBUJEMO — dekle za aplošna hišna dela, dobra plača in dober dom za zmožno oaebo pri mali družini odraščenih. Oglasite ae na: 6339 Marchand Street, Pitteburgh, Pa. (Adv.), ca-v, ZA KUHANJE PIVA DOMA mo v zalogi slad, hmelj, sladkor in vse druge potrebščine. Poskusite in se prepričajte, da je doma pri nas, kuhani vedno le najboljši in najc< nejli. Dobiti je tudi sblrko sodo steklsnle ia raznih loncev, itd. Mi vam dostavimo naročilo po po« Iti, točno v vse kraje. Grocerijam, aladčičarjem in v prodajalne želesnine dsmo primeren popust pri večjih naročilih. Pilite po informacije na: FRANK OGLAR, 0401 Sapaaiar Atmm, Cloralaaš, O, posamezniki narod. tako BESEDNJAK angleško — slovenski Vam bo poma- Bil pri isobrasbi samega sebe, pri tsnju časopisov in knjig. Obsega okoli 25,000 angleških besed s izgovorjavo, prestavljenih na slovensko. Cena 6.00. Naročite ga zdaj sa uporabo v zimskih večerih. Naročilo pošljite na DR. F. J. KERN, 6233 St. Clalr Ava« Claralaad, Oklo. če le nimate Zormanovlh najno-vejlih slovenskih pasmi (cena $1.26), jih lahko naroČite a besednjakom vred. Cena obem knjlfam je |6.00. V JUGOSLAVIJO t 0 daah »lajajo vsak torak veliki para Ud. AQUITAN!A........40,047 toa MAURETAN1A......30,704 toa BERENGARIA.......62,021 toa Prijazne kabine sa tretjega razreda potnike s 2, 4. 6 posteljami. Kraana obodna, kadil na in po na sobs. Pokrito promenado nad-krovjs. Izvrstna krito promenado aadkrovje. Nobenih skrbi. Caaardovl Smo OrSar^ h iaplaiUlvl * JaaMlavijl hitra, varna ia saaaSJrra. Za pota I lla tak la Srura i.oj«,nila apvalajt« pri MIS-njam aaaata v vaiMB aiaitu. CUNARD ANCHOR LINE, 140 N. Daaftora St.. CUaaaa. 01. EMIL K.SS1 BANKIR 133 Saaoad Ava. Naw York Clty. PRODAJA—PREPAIDS (v nsprej plačene vožnie listke) za dopremo potnikov is starega kraja preko Vaah Prakomoraldk Crt Listek (s železnico vred) stane od ZAGREBA DO NEW YORKA $100.— la SS-— eaabal davali. Poliljaai daaar v atar kraji Platoai pa 4% obraat aa Pilita aa pajaaaila aa aaalavi EMIL KISS. BANKIR 133 Saeaad A t«.. Naw Vaeh Cltp. NOVO LETO, NOVE URE, NOVE CENE. VoHka salof a prorik gloomik Columbia IVAN PAJK, U Maki Stmot, Connnrnaugk, Pa.