Dopisi in novice. Iz Dolenjskcga. Učitelji Rudolfovega (novomeškega) šl. okraja so imeli 28. sept. t. 1. okrajni učiteljski zbor s sledečim programom: 1. Volitev 2 zapisnikarjev. 2. Opazke okrajnega Solskega nadzornika o tem, kar je pri obiskovanji šol zapazil. 3. Obravnava sledečib poprej pismeno izdelanih vprašanj: a) Kako je učitelju postopati pri bralnem poduku, ko so se ufienci uže mehanično brati privadili in kakov namen združevati? b) Kako učence v šoli v pazljivosti obderžati? 4. Eafiun knjigarnega odbora in volitev novega odbora? 5. Volitev dveh udov v okrajni šol. svet za prihodnjo 61etno dobo. 6. Eazni nasveti posameznih udov, in 7. volitev stalnega odbora za posvetovanje vprašanj za prihodnje učit. zborovanje. — Točno ob '/„ 10., kakor je bilo napovedano, zbrali so se učitelji Nov. okraja 26 po številu v Nov. šolskem poslopji. G. okiajni nadzornik K. Legat pozdravi pričujoče priserčno, ter v svojem govoru razvija korist učit. zborovanj in povdarja zlasti to, da se pri njih učitelji soznanijo z raznimi učiiimi pripomočki, z metodo podučevanja in da se tako, kolikor je mogoče, doseže enakost v podučevanji, vsaj v enem šol. okraji. Slednjič iraenuje za svojega namestnika P. Sigmunda Jeraja, Solskega vodjo na 4razredni deški šoli v Novemmestu. — Potem se pristopi k pervi točki dnevnega reda. Za zapisnikarja se volita g. g.: Kutnar in Globe. — Za tem pride druga točka. G. nadzornik v lepem govoru razklada opazke, katere si je nabral pri obiskovanji šol. Povdarja napredek pri mnogili šolah, graja pa tudi, kar je najdel graje vrednega. Zlasti povdarja, da naj iz šole zgine tako imenovani »šolski glas« pri branji; da se v nekaterih šolah v jezikovem nauku premalo podučuje. V številjenji se sploh dobro podučuje, vendar tudi tukaj dela svoje opazke, kakor tudi v realističnih predmetib, o katerih omeni, naj se saj toliko podučujejo, kolikor je na podlagi berila mogočo in se po deželi more storiti. Eisanje je sim ter tje pomanjkljivo, kar se opravičiti da s tem, da uflenci nimajo potrebne priprave. Telovadba se tudi vkljub zaprekam, ki se sim ter tje slišijo, zadosti dobro goji, zlasti v novom. lj. deški šoli. Slednjič sklene s tem, da učitelje opominja zvesto spolnovati svoje težke dolžnosti — če tudi je plača majhna — bode plačilo v nebesih večje. Po dokončanem govoru pristopi se k 3. točki d. r. 0 vprašanjih te točke govorili so: o vprašanji a) gg.: Gantar, P. Florentin, Kunšič, v katerih so iz raznih stališč razjasnjevali, kako naj se uči logično branje in kak namen naj se z branjem združuje. 0 drugem vprašanji te točke govorili so nemško g. g.: Globe, Javoršek, Franke in Kutnar, ki so povdarjali potrebnost pazljivosti ter razne pripomočke svetovali, kako učenci pazljive ohraniti. G. nadzornik je pri vsakem govoru potrebno razjasnoval. — 4. Pervomestnik P. Sigmund Jeraj prebere račun za nakupljene knjige, ki se enoglasno odobri. Tukaj opomni c. k. okr. glavar K. Ekel, ki je bil ves čas pričujoč, da je g. nadzornik za lansko in tudi za letošnjo leto (1876/7) daroval po 10 gl. okr. knjigarni. Po tem se v odbor enoglasno izvolijo g. g.: P. S. Jeraj, J. Novak in Franke, glede na to, da pri knjigarni so vajeni odborniki najbolji. — 5. Za uda c. k. okr. šol. sveta bila sta po večkratni volitvi in dolgem posvetovanji izvoljena g. g.: P. Sigmund J e r aj in J. N o v a k. — 6. Pri 6. toč. (razni nasveti) se oglasi g. Novak ter predlaga, naj se dela na to po postavni poti, da se »šiba« za razujzdane učence zopet vpelje s pametno rabo, kar se enoglasno sprejme. — 7. V stalni odbor za posvetovanje vprašanj za prihodnji zbor bili so voljeni sledeči g. g.: A. Kunšič, P. Hugolin Sattner, J. Franke in J. Novak. Po dokončanem zborovanji izreka še g. nadz. Legat zahvalo učiteljem za pridno vdeležbo, g. c. k. okr. glavarju za njegovo pričujočnost,poslovlja se od učiteljev, ker je njegova 61etna doba pretekla, ter se jim priporoča v spomin. G. c. k. okr. glavar Ekel izreka željo, naj bi bil g. nadzornik še za pribodnjih 6 let izvoljen. Navzoči učitelji to željo spremijo z »živijo-klici« na priljubljenega jim g. nadzornika in na obče spoštovanega c. k. okr. glavarja. Zbor je bil sklenjcn o 1 uri. Potem je bil skupni obed pri g. F. Foršček-u pred Mostom. — — Vdovsko učiteljsko društvo za Kranjsko je imelo občni zbor 28. septembra v dvorani katoliške družbe. S predsednikom g. dr. J a r c e m se je zbralo okoli 30 udov, med temi tudi 3 iz Štajarskega. Predsednik prijazno nagovori navzoče, potem bere blagajnik in tajnik poročilo o društvenem premoženji in delovanji. — Račun pr. 1. je bil že udom od drugod znan in tudi tukaj se je navzočim razdelil, tajnik prebira račun in o vsaki točki potrebno razjasnuje. — Društvo šteje sedaj 66 udov, med letom je pristopil g. G a š p e r i n iz Kerškega in je bil sprejet kot ud vže z 1. 1876, a umerl je g. Janez Simonič, poslednjič učitelj pri sv. Jurji na Sčavnici poleg Eadgone, bil je ud vdovskemu društvu, od kar se je društvo začelo, ker je bil tačas pri sv. Jerneji na Kranjskem. TJdje, izselivži se iz dežele, ako tega žele, ostanejo še udje kranjskemu učiteljskemu društvu, ako so bili od kraja pri tem društvu. — Odborovih sej je bilo troje, v katerih so se reševale društvene zadeve. — Poročilo blagajnikovo. Vdovam in sirotam se je splačalo 718 gl. 4 kr. Podpiranih je bilo vdOv: 7; od teh se je omožila 1, a umerla tudi 1.—Sirot je bilo podpiranih: 19, in sicer nekaj (6) po starib pravilih po 12 in 15 gl. na leto, druge pa po nov. prav. po 20 gl. na leto. — Vdovam (7) priraste še 1, in 17 sirotam Se 6 sirot tedaj bode društvo imelo podpirati 8 vduv in 23 sirot, ako smert ne bode kosila med učitelji tako, bodo troški pri tej točki za 200 gl. veči od sedaj. Premoženje je v deržavnik obligacijah, shranjuje je g. predsednik; dolžno pismo je pa od učitelja, ki se je na Štajarsko selil, a ta gospod nam je obresti za naprej še odrajtal, tedaj društvo pri lijemu dosihmal ni prišlo do škode, a posodniku je bilo kolikor, toliko pomagano. Na dolgu sta 2 uda letnino za 2 leti, 1875 in 1876. Od teh jeden J. N. prosi odloga, ter želi ostati še ud društvu, drugi J. K. niti ne odgovarja na pisma, a 1 je dolžan letnino za 1870, drugi dolžniki se več ne prištevajo udom; ako bi hoteli pristopiti, bi veljale njim ista pravila, kakor na novo vsto- pivšim. Razgovor o poročilu. Tajniku se naroča, naj odpiše nčiteljema, da dolg poravnata do novega leta s 6 % obresti, ko ta obrok mine, odstopi g. J. K. po §. 5. 1. b. iz vdovskega društva. — Prošnja g. Lenarčiča, jeroba Petrovčičevih sirot, za povišanje podpornine 3 sirotara, ki so sedaj brez očeta in matere in imajo na leto 15 gl. od vdovske blagajnice. Podpornina se na polovico povikša, z ozirom na §. 12. društ. pravil. — Prenaredba druStvenihpravil. II. Društveniki in odborniki. Občni zbor sklepa: §. 5. c) kdor je odstavljen učiteljstva, se ima glasiti: nkdor je zarad kacega hudodelstva odstavljen učiteljstva," in po nemški: ndurch Entfernung eines Mitgliedes vom Lehrfache in Folge eines Verbrcchens". III. Vplačevanje. §. 7 se ima glasiti: „ Vsak društvenik, kedar pristopi k tentu, plača vstopnino; ta znaša toliko goldinarjev, kolikor lct je star ta, ki pristopa," in v nemškem: nJedes Mitglied hat beim Eintritte in den Verein ein Antrittsgeld zu entrichten. Dieses betriigt so viele ganze Gulden, als der Einzutretende Lebcnsjahre zurilckgelegt hat." §. 9. naj se glasi: nKedar se kak društvenik ožcni, naj to sporoča društ. odboru najkesneje v 1 letu in naj doplača letnine kot oženjeni, ako to opusti, vdova nima pravice do pokojnine, niti otroci do podpornine." §. 11. naj se ves opusti. — IV. Pokojnina in podpornina. §. 12. zadnje verste se imajo prihodnje glasiti tako-le: ,,Onemoglim društvenikom sme odbor od lcta do leta privoliti podpornine toliko, kolikor se more premoženja v to izdati", drugo ostane, in po nemški: nDienstunfaliigen Mitgliedern darf der Ausschuss von Jahr zu Jahr (von Fall zu Fall) eine juhrliche Untcrstiltzung beivilligen (zuerkennen) u. s. w." Prihodnjemu odboru se nalaga, da podaje prenarejena pravila slavni vladi v poterjenje. Posameznipredlogi. G. Janez Barle iz Slovenje Gradca želi vplačevanje letnine po nakaznicab, in tajnik naj sprejem poterjuje po korrespondenzkartah, v ta namen naj vsak priloži letnini še 2 kr. za odgovornico. ¦— Tajnik pristavlja, da tudi on tega želi, prilično naj bi se pa poslala vplačilna knjižica, on sicer vsak znesek zapisuje v dnevnik in potem v glavno knjigo, a primeri se pa vendar lahko, da se kak znesek ne vpiše dvakrat, v takem slučaju ima pa plačnik recepis od pošte in marko za pobotnico. V pregledovalce računov se volijo g. g.: Arko Matija iz Hrenovic, B a r 1 e Janez iz Slovenje Gradca in K a v č i č France iz Dragatuša. Volitev predsednika in blagajnika. Per acdamationern se voli bivši predsednik, prošt dr. Anton Jarec in blagajnik Matej Močnik. Tudi bivši odbor g. g.: Jan. B o r š t n i k, Jernej Č e n č i č, France G o v e k a r, Blaž Kuhar, Andri in France Praprotnik, Ivan Tomšič, ostane za prihodnje leto. Zbor se zahvaljuje predsedniku za trud in gospodarenje, ta pa sklepa skupščino s prijaznim nagovorom, in pregledovalci takoj pregledujejo s predsednikom blagajnico in račune. — Letno sporočilo narodnih šol v Ljutomerskem okraju v šolskem letu 1875—76 ima I. zgodovinske čertice narodnih šol v Ijutomerskem okraju ter našteva: 1. Čveterorazrednico (z dvema dekliškima razr.) in 1 razr. realke v Ljutomeru. V Ljutomeru je bila poprej imenovana farna glavna šola, namesto trivialne šole, ustanovljena 1. 1860, in lrazredna nižja realka je od 1. 1863, toraj že 13 let. 2. Dvorazrednico pri sv. Križu. 3. Dvorazrednico pri Mali Nedelji. 4. Enorazrednico v Cezanjevcih. 5. Enorazrednieo v Veržeji. — Ako je že sploh misel zapisovati dnevne prigodke pohvalna misel, ker kaže človeka, ki premišljuje in presoja, koliko bolj more školnika zanimivati zgodovina šole, kjer deluje, in zopet je pervi to pot nastopil, vsaj javno — g. Lapajne. II. Šolska naznanila. V Ljutomeru so podučevali na ljudski šoli 4 učitelji in 2 učiteljici, v 1 razredu realke 1 učitelj, a veronauk 3 duhovni po 4 ure na teden. Pri sv. Križu sta podučevala 2 učitelja in 2 duliovna, a v Mali Nedelji, v Veržeji, v Cezanjevcih 1 učitelj in 1 katehet. — Nauki so bili tisti, katere prepisujejo šolske postave. Učni jezik je bil slovenski, a nemščina je bila učni predmet. (Tam na skrajni meji slovenskega jezika beržkone srenje na to silijo, da se podučuje tudi v lrazrednicah v nemškem jeziku.) V ženskih ročnih delih se je podučevalo po vseli šolali, razen v Cezanjevcih. — Šolsko leto se je začenjalo z 2. in 3. novembrom s sveto mašo, a končevalo 14. septembra. Eazredba kaže, da so imeli v vsakem razredu po 2 oddelka (višjega in nižjega), kar podučevanje javolne pospešuje, a je v postavi utemeljeno. Skupni razgled kaže v Ljutomeru v IV razredih (539) in v realki (27), skupaj 566, pri sv. Križu v II razredih 285 , pri Mali Nedolji tudi v II razredih (a z 1 učenikom) 151, v Cezanjevcih 121 in v Veržcji 91, sknpaj tedaj 1214 šolo obiskajočih otrok. Šolsko leto se bode začelo 3. novembra 1876. — To poročilo je v marsičem zanimivo, a obžalovati moramo, da se na Kranjskem čedalje bolj opušča izdavanje konecletnih šolskih program. Pomanjkanje denarja je menda tu le pretveza, a novotarija baje pravi vzrok, kar je nekdaj bilo, mora vse nehati, mogoče, da se to čez nekaj časa zopet vpeljo, kar se sedaj opušča, ker razlika mika. — Iz Ljubljane. C. k. mož. učiteljišče ima letos v I. tečaju 37, v II. 25, v III. 18, skupaj tedaj 80 gojencev, v pripravnici (Vorbereitungsklasse) jih je 41, skupaj tedaj 121; na m. vadnici jih je v I. razredu 42, v II. in III. po 41, v IV. 39, skupaj tedaj 163. — Učitelji na vadnici se lahko v pest smejajo. — Na I. mestni šoli jih v 2., 3. in 4. razredu blizu po 100, in kdor se na vadnici lepo ne obnaša, nočejo ga, idi, kamor ti je drago, namreč v mestno šolo. — Na c. k. žensk. učiteljišču jih je v I. tečaju 46, v II. 36, v III. 25, v IV. 31, skupaj tedaj 138, na ž. vadnici jih je v I. razredu 24, v II. 25, v III. 26, v IV. 33, skupaj tedaj 108 učenk. — Na vadnicah imajo učitelji in učiteljice po 1000 gl. plače, a na mestnih šolah po 700 gl., dela in truda je pa po mestnih šolah gotovo polovico več. — A tega ne povemo zato, kakor, da bi komu boljšo osodo zavidali, samo konstatujemo to, kar je — resnične razmere. — — "f nIn grob nemilo zine, angelj iz svcta rnine." Te besede se dajo oberniti fna g. Luka Dolenca, župnika v Šmarinem Spod. Tuhina, ki je ravno kar 10. t. m. v 63. letu svoje starosti v Gospodu zaspal. Bil je ranjki močen v besedi, spreten v peresu, njegove pridige, katere je »Slov. Prijat.« svoj čas prinašal, so zelo čislane, neutrudljivi učenik v cerkvi in šoli, zraven pa tako ponižnega, vljudnega in priserčnega obnašanja, da ga je vsak, kdor ga je poznal, čislal in spoštoval, a meni je bil svoje dni v Kamniku pervi in nepozabljeni učenik pri šolskera podučevanji, ne toliko z besedo, kolikor z zgledom, in vljudnim obnašanjem. Bil je pa tolikanj maren, da je pri svojih mnogih poslih zmirom toliko časa najdel, da je pri šoli pomagal, ni ga bilo najti postrežljivejšega človeka, kakor je bil on. Ni tukaj moj namen življenja ranjkega popisovati, a težko mi je, da bi ne omenil ranjkega v šolskem listu, ki se je tolikanj trudil pri poduku mladini. Poslovivši se letos od njega, nisem si mislil, da ga zadnjikrat vidim v življenji. A taka je, — smert ne zbira. In tako sedaj počivata na pokopališču v Šmartnem Spodnjega Tuhiua dva verla moža, Slovencem dobro znani skladatelj cerkvenih pesem, Luka Dolinar in Luka Dolenec, v živjjenji si prijatla, tudi po smerti skupaj počivata. Nam pa daj milostljivi Bog po zgledu ranjkih, ki so pred nami časnost zapustili, pravično živeti in zveličansko umreti. — Slovensko slovstvo. Dobili smo v roke: »Navod k pervej in drugej računici za slovenske ljudske šole. Spisal dr. vitez Franjo Močnik. Drugi, po novih učnih čertežih predelani natis. Stoji mehko vezan 35 kr. Na Dunaji. V c. k. zalogi šolskih bukev. 18 76.« Te knjige smo uže davno želeli, ker je bil poprejšni navod uže zastaran, pa se tudi nij ujemal z novimi učnirai čerteži. Knjiga je na lepem, debelem papirji in v velikej obliki tiskana. Prav veseli smo, da je c. kr. zaloga šolskih knjig začela take knjige, ki so sarao za učitelje, a ne tudi za otroke, v lepšej in večjej obliki izdajati na svitlo. Tudi to nam je všeč, da sta oba navoda (k pervej in drugej računici) skupaj v jednej knjigi. Knjigo je na slovenski jezik preložil gosp. Iv an Tomšič in smemo zadovoljni biti s čisto, gladko in lohko razumljivo slovenščino. Cela knjiga obscga 112 strani. — Mi si nobenega slovenskega učitelja misliti ne moremo, da bi ne imel zgoraj omenjenega navoda. — Fizika in kemija v neraškem jeziku spisal Decker a na slovensko preložil J. Lapanje, nadučitelj v Mariboru. — Namenjena je ta fizika Ijudskim in meščanskim šolam ter se priporočuje učiteljem in učencem. Nemški oiiginal je doživcl že V. natis, in ga je vlada odobrila, tcdaj se smemo nadejati, da se bode tudi slovenski prevod odobril. Dobiva se pri Karol Gerold-ovem sinu na Dunaji (Barbaragasse št. 2.) in pri vseh bukvarjih po 70 kr. In zopet je g. Lapajne preskerbel slovenskim šolam novo učno knjigo; mi le želimo, da bi tudi ljndske šole toliko napredovale, da bi se v njih dala fizika in kemija z vspehom podučevati. — Zbirka šolskih postav in ukazov jo izdal »krain. Lehrerverein« v Ljubljani v slovenskem in nemškem jeziku. Cena je tej zbirki 1 gl. 50 kr. Dobiva se pri Kleinmajerju v [jjubljani. S to zbirko bode mnogirn, vzlasti krajnim šolskim svetom, vstreženo. Iz Ljubljane. Volitev dveh zastopovalcev mestnih učiteljev v šolski svet za mesto Ljubljansko, in rešitcv uganjke »kdor nareja, ta ne potrebuje, kdor kupuje ta noče, kdor potrebuje ta ne ve zato.« — 5. t. m. so se zbrali mestni učitelji (29) pod predsedništvom c. k. okraj. šolsk. nadzornika, ravnatelja g. Hrovatha. Izvoljen jo bil s 24 gls. g. Fr. Eaktelj s 15 gls. in g. L. Belar, oba iz druge mestne šole; g. Andii Praprotnik, od perve mestne šole, je dobil 14 gls.; volili so ga namreč njegovi kolegi in iz med vadnic in učiteljišč tisti, ki pošteno mislijo o mestnih učiteljih, a g. Belarja so volili njegovi kolegi bajo jodnoglasno, t. j. z 1 glasom, druge giasove so mu dali: vadnici in učiteljišči, odločile so pa učiteljice na mestnih šolah, zarad tega so pa tudi dekliške šole s svetnimi učiteljicami veliko boljše od nunskih dekliških šol!? Taka je tedaj rešitev omenjene uganke. V sedanjih okoliščinah bi bilo morda najmodrejše, ko bi mestni učitelji izvolili vsaj 1 svojih zastopovalcev izmed glavnih učiteljev, slabejši bi gotovo ne bil, kakor marsikateri ljudski učitelji, ki v zborih sami sebe zastopujejo. — Mestni deški šoli in sicer I. v c. k. licealnem poslopji in II. na Cojzovem grabnu ste postali tekom leta 5razredni, t. j, podučuje se po učnem čertežu za Srazredne šole, tako se vsaj ognejo oddelkov v II. III. in IV. razr., za otroke jo tudi veča spodbuda, ako pristopijo iz IV. razreda v V. razred in se v marsičem učava prenaredi. V I. mestni šoli je v 5 razredih 409 učencev, v II., III. in IV. razredu otroci sede tako gosto, kakor da bi jih od verha dol nametal. Otroci iz okolice, ki niso v I/jubljano všolani, hodijo od šole do šolo, ter hočejo sprejeti biti, a ravnatelja jib pošiljata drug drugemu, v I. mestni šoli ni ga prostora drugače, ako bi klopi postavili v dvoje nadstropje. V veronauku podučuje na I. mestni šoli v. č. g. Jakob Dolenec, kaplan pri stolni cerkvi, in na II. mestni v. č. g. Janez Eozman, vikarij pri sv. Jakobu, ta gospod podučuje tudi v veronauku na protestantovski šoli; v. č. g. Boštjanfiič poprej učenik veronauka v mestnih šolah je še vedno bolan; ni čuda, podučevanje na mestnih šolah ni lahka stvai', število ur za veronauk je tudi pičlo, in g. B. ni podučeval samo v predpisanib urah, temveč kedar je čas in priliko imel. V odborovi seji Ijub. mesta je bilo sklenjeno, da dobiva g. B. še zanaprej svojo odločeno nagrado, tudi namestovalca bosta dobivala za svoj trud po 20 in 30 gl. — »Non ligabis os bovi trituranti.« — — Zavetišče za dečke i) hiralnici sv. Jožefa na Šempeterskem predmestji se je slovesno otvorilo 24. p. m. Pri svečanosti je bil navzoč Ijubljanski župan, g. Lašan, g. predsednik kupčijske zbornice in mnogo prijateljev in dobrotnikov temu zavodu, Konec slovesnosti so bili dečki pervič pogostovani v pričo ginjenih starišev in veselih dobrotnikov. Društvo sv. Vincenta, ki je letos osnovano, odperlo je tukaj novo polje svoji delavnosti. Že je sprejetih 17 dečkov, ki pridejo po dopoldanskem nauku tje in so tam pod nadzorstvom toliko časa, da v šolo odhajajo, v četertek in sploh v pražnjih dneh so pa večidel tam. Človeku se serce veselja taja, ko vidi pri obedu zadovoljne obraze dečkov. Usmiljeni Bog naj naklone dobrotljiva serca temu blagemu početju.