Po sleddt Rimske ceste A.J1dr.:i 1 )( Jlll< 1 . ~~~~tw rl Rl l l~ l 1\ ., ~ 1 CESTA- OBJEKT VEČNIH NASPROTIJ Cesta je: usodno povezana z življenjem človeka. Že od davnih čtlsov je človek gradil prometne poti. ki so mu omogočile lažje gibanje in tov01jenje blaga. Pro- metnice"~ ohranjajo kot zunanji, nfljbolj vidni zapis ~ospodnr!;kega in kulturnega dogajanja v določenem ~rostonl in času ter preživijo mnoge človeške gene- r~~cije. Le v redkem objektu, ki je delo človeških rok, je nakopičenih totika nasprotij, kot prav v cesti. Poznan je i"Zrek 'Via vita', ki izhaja še iz rimskih časov in pa lAtinsko pomeni 'Cesta je življenje'. In res, cesta lahko pomeni n določen kraj, mesto, za posamezno domačija življenje, ker daje možnost za obstoj ali celo gospo- d~trski (azcvet. Isti izrek pa lahko preberemo tudi po it<~lijansko. seveda z drugačnim naglasom, vendar dobi povsem drugačen pomen, in sicer' S tr an z živ lje nj em· (DOBRE 1979). Žal tudi takšen izrek velja za cesto, saj ccst3 prinaša hrup, nemir in v zadnjem času vse prc:pogo::;to tudi smrt. Cesta simbolizira še druga na- sprotja. Po njih so nekoč drdrale bogato okrašenekra- ljcvskc kocije jn po istih cestah so hodili in ob njih umirali tudi beraci, Po cestah so se pretakale mt:~rerialne itJ kulturne dobrine člove~tva in po istih cestah so korakak tudi vojaške horde, namenjene osvajal nove kraje z ognjem in mečem, Rti\'lSKE CESTE- ODSEV MOČI RIMSKEGA !:\1PERJJA Rimski državniki, ki so bili hkrati tudi vojskovodje, so se dnbro zavedali, da morajo, če hočejo utrditi svojo državo in razširi(i svoj imperij, zgraditi solidno omrežje prometnih poti. Prav Rimljani so postavili temelje razumnega pristopa k oblikovanju prometnega omrežja pon<1čclu- ohraniti vse prometnice, kijih je mogoče uporabiti, premišljeno in solidno zgraditi nove z jasnim ciljem, in kar je najpomembnejše, vse upo- rabljane prometnice tudi dobro vzdrževati. V tem so bili Rimljani pravi mojstri, še danes vredni posne~ ma1~a. Rimske ceste kol tedaj edine zanesljive promet- y Doc. mag. A. D .. dipl. inz. gozd., Laknerjeva 1, 1000 Ljublj~nJ, SLO •· M(lg. R. R., dipl. inž. gozd., Gozditrski inš1i1ut Slovenije. Vcčnn pot 2, l 000 ljubljana, S LO GozdV 56 (1998) 3 Zanitnivosti ne vezi so bile namenjene predvsem za hitro in nemo~ teno premikanje vojske z vsem pratežem, hitremu pre~ našanju pošte, trgovcem in potnikom. Da bi lahko slu- ži le svojemu namenu, soj ih gradili čim bolj ravne, po naj krajših smereh in če se je dalo, po razgtednem te~ renu. Na nevarnih mestih so bile zavarovane z obrambnimi okopi. Podobno, kakor danes stojijo ob avtomobilskih cestah bencinske črpalke in gostišča, so tudi ob rimskih cestah zgradili oskrbovališča za vojake, potnike, konje. Obcestne postaje so postavljali dan hoda vsaksebi, razdalje med nj imi pa. so označevali obcestni kamni- miljniki ( l rimska milja= 1,48 km). Najdeni milj niki še danes sporočajo mnoge dragocene podatke o nekdanjih cestah. VeUa omeniti, da so Rimljani 2a svoje ceste vodili za tiste čase dokaj natančen kataster in karto cestnega omrežja, ne toliko zaradi evidence cest, kot zaradi učinkovitega prometa po njih. Na višku moči rimskega imperija (sredi 2. sto\. n.št.) je omrežje glavnih cest (itinerijskeceste) obsegalo skomj 100.000 km, oziroma bi s temi cestami lahko vsaj dvakrat obkroži li Zemljo okoli ekvatorja, z vsemi (imskimi cestami pa kar de- setkrat (SCHREIBER 1961 ). Danes se čudimo, kaka so mogli zgraditi in obvladovati tako obsežni prometni sistem. No, povedati je treba, da jim je to omogočil čas, saj so Rim lj ani svoje cestno omrežje gradili in dograjevati polnih 600 let, brez zaznavnih reorganiza- cij ski h pretresov. Pri nji ho vem delu jih je vadi la misel. da bodo večno obvladovali svoj imperij. Zato so tako širokopotezno načrtovali in tako solidno gradili. 2.1 Gradnja rimskih cest Zanimivo je ugotc:Jvljati, kdo je gradil rimske ceste in na kakšen način. Znano je, da so Rimljani imeli številno in dobro izllrjeno vojsko. Vojskovodje so ve- deli, da morajo biti vojaki vedno zaposleni. Kadar rimske legije, ki so štele po 5000 vojakov, niso bile na bojnem pohodu, jim je bila gradnja cest najboU pri~ merno delo, saj so te ceste služile prav njim. Rimljani pa so imeli tudi posebne vojaške oddelke, ki so v pri- pravi na večje vojaške pohode vnaprej izboljševali obstoječe ceste. Poleg vojakov so jib gradili tudi do- mačini v podjannljenih krajih in vojni ujetniki. Način gradnje se je v rimskem obdobju spreminjal oziroma izpopolnjeval z izkušnjami. Sprva so obstoječe zemelj- 185 /.; lll in ti vo s11 ·-(~ t.t.e pot. le ucmvah r potlpln_lem !iflltnOU n& mthk~h r.rt~.clth 5C' Zf"Omlt planil zcml;e n11prt1 dodlh 1pno lil La~IJ do!:-tli ~ri-v pOdlag<• .ta bmr•ilo nuutJt \ ' kamej~Cill Ob•JCtbJu S<"' b;u. sknpmc dehe1•f'IIIJC lnJ~la (tla do (11<"81 t'fl('lrl Gra riii:!IJ 1 r~M ~a ~ r..t\ nil.lt Jk": pt"l::rovzbodu j~ utcmhe U;sndnje SI-JvclHJt' pn SltJ pod oh laM l ur.:.l c dri;ue (\ )'l~ttku J SlOJ. r.n SC) 1n C:.UI IO\.' njl!j skotaj ~!lot S(CI~IJ \'lem Obdoh)U .~ bti(l tU k lltC'mlji n«!pQ S()\' Il\'J)okrattne do Don-11\G '" Lmc&i! ;nort~ Pc'Jgled o~ tcmiJCI!td SlovC'TltJC z ''nuntml nmsktm1 tr:u.li'Di ISh .. j 1), l'tbtl."• dobnos< ""'d Jl')ldoo·.gl.-noh'Sti~. pod "'"J' paklllal, s~rb11o 1lotau ko\mrt r.wn~l lt"'st( t:tstt 1'l'J'ft4 :ha rt~ Iti Tudi lciAILkG.s.l!ke, rw'i"llCJC' pnu.hno lihT llt-(t 1n ~~4 n\WdliUIC'tlC nam ~kll.t:IO n"•ZIBlk:!itetr, ino • lralll nm>lt.e ~.:<:,le kar ,c 110) 1c11:nu ua~am oCem nl.flto, • OST' 'OJ~ 1'1\IO prt.~t) cest \() ~ d~"~