DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 237 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, -OCTOBER 7TH, 1936 LETO XXXIX. — VOL. XXXIX. Savski boji so izbruhnili ¥ petih državah. Napadeni delavec je podlegel poškodbam Dan vseh narodov na razstavi Delavski boji so nastali v Pennsylvania, South Carolini in Kaliforniji. V državi Louisiani so farmarji na štrajku zaustavili vso pošiljatev .mleka v glavno mesto Eaton Rouge, dočim se premogarji v državi Utah pripravljajo na štrajk. Medtem se je pa pojavilo v delavskih vrstah tudi nagnjenje za spravo v lastnih delavskih organizacijah. Delavci čutijo, da morajo biti edini vsaj tekom Predsedniških volitev, ako želijo Roosevteltu priboriti zmago. Dva predsednika C. I. U. organizacije, kateri načeljuje John Lewis, sta izjavila, da je Lewis-ova organizacija pripravljena podati se American Federation of Labor, ako slednja organizacija ne bo nasprotovala Lewisu, ki je začel z organizacijo delavcev v jeklarski"industriji. V Reading, Pa., je 600 štraj-karskih piketov obkolilo Perk-shire Knitting Mils tovarno. De- lavci so pripravljeni ustaviti vse delo v tej tovarni. Kakih 1,000, delavcev se še vedno nahaja v{ tovarni, toda se pričakuje, daj bodo tudi ti odšli na stavko. Iz Pattersona in Dover, N. J., je dospelo včeraj -1,500 piketov v Reading, da pomagajo ondot-nim štrajkarjem. Kompanija je proglasila sredo 7. oktobra za praznik, ko se vrši pogreb delavca Schlegela, ki je bil napaden od piketov, ko je skušal priti v tovarno. Schlegel je bil tako pretepen, da je na posledicah umrl. V mestu Union, South Carolina, je morala nastopiti narodna garda, ki straži tovarno Monarch Textile Mills, kjer so šli delavci na stavko. V mestu Salinas, California, je prišlo do krvavih pretepov med delavci-štrajkarji, ki so zapustili solatne nasade, in med stavkofomci. Nič manj kot 12 oseb je bilo nevarno ranjenih in enajst aretiranih. Mr. A. Grdina, ki je vedno sodeloval pri Veliki jezerski razstavi, je dobil poseben poziv, da naj pozove ves narod, da poseti razstavo v Četrtek večer, četrtek bo na razstavi poznan kot "All Nations Day and Mardi Gras." V četrtek večer bo prosta vstopnina za vse one, ki pridejo v narodnih nošah ene ali druge vrste, namreč narodna noša ali pa uniforma društva. Skupine se zbirajo na E. 17. cesti, kjer se formira parada, ki se bo skup- no pomikala na razstavni prostor. Oni, ki pridete z avtomobili vozite po novem bulevardu ob jezeru do 17. ceste, oni pa, ki pridete z ulično karo, pa izstopite na E. 9th St., nakar korakajte po 9. cesti do razstavne ograje, ob ograji pa po novem bulevardu do 17. ceste. Nikar ne zamudite te ogromne parade vseh narodov in karni-vala. Bodite tam ob času, kajti dospelo bo tisoče ljudi. Zadnji čas, da ste tam je ob 7:30 zvečer, bolje je pa, da prej pridete. Točno ob 8. ur izvečer se bo vršila ogromna parada po razstavnih prostorih. Vse bo razsvetljeno kot po dnevu, in niste še kaj enakega dosedaj videli. Voditelji razstave hočejo pokazati ljudem, kaj se danes lahko doseže z električno razsvetljavo. Vse bo razsvetljeno, v zraku, po razstavnem prostpru in na jezeru. Vodstvo razstave vljudno vabi vse Slovence. Vodstvo prosi tudi za glasbo. Kdor je godbenik, naj se zglasi s svojim inštrumentom. To bo karnival, kot ga Cleveland še ni videl. Uporniki organizirajo svojo vlado. Madrid poroča o zmagi španske vladne armade Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev Država odvzela licenco kupcem bančnih knjig Columbus, Ohio, 6. oktobra, Kakih 50 nakupovalcev bančnih vložnih knjižic je dobilo včeraj od državnega trgovinskega direktorja navodila^ kako morajo poslovati, ali pa bo država zaprl^ njih podjetja. Trguviiit-ki direktor Benesch je izjavil napram tem ljudem, da je ravno tako dolžnost države ščititi postavne kupce kot preganjati one, ki poslujejo nepostavno. Obenem je Benesch naznanil, da je vzej J. C. Mertz kompaniji licenco za jnakupovanje knjižic. Ta kompanija je zlasti od naših ljudi nakupila mnogo hranilnih knjižic. Računa se, da mnogo kompanij vse premalo nudi ljudem za njih hranilne knjižice. Dolžnost države je ščititi te ljudi pred izkoriščevalci. -o—-- Napadeni komunisti Iz Bellefontaine, Ohio, se poroča, da je bil ta napaden komunist iz Cievelanda, Andrew On-da, ki kandidira za governerja. Ko je skušal govoriti na stop-njicah lokalne sodnije so prišli farmarji in začeli metati v komunista zelje, krompir, korenje in repo. Policija je vzela Mr. Ondo v svoje varstvo in ga izti-rala iz mesta. Onda'je izjavil, da se bo pritožil na sodni j i. Jos. Zulič umrl Danes zjutraj nekoliko čez polnoč je preminul na svojem domu dobro poznani rojak Jos. žulič, 898 E. 75th St. Bolehal je že od marca meseca. Pogreb bo vodil A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Podrobnosti sporočimo jutri. Mrs. Polončič v bolnici Poročano je bilo, da se je podala v bolnišnico Mrs. Apoloni-Ja Polončič. Pravilno bi se ime-!o glasiti Mary Polončič. Nahaja se v St. Alexis bolnici, soba Št, 307. Mrs. Polončič boleha na n°gah. Prijateljice so prošene, jo obiščejo. Sinko dospel Tetica štorklja se je zglasila Pri družini Mr. in Mrs. Pižmoht, 1 17900 Delavan Rd. Prinesla je s! seboj čvrstega sinčka. Mati in dete se nahajata v Glenville bolnici. Mlada mamica je hčerka dobro poznane družine Mr. in Mrs. Lenarčič iz 60. ceste. Iskrene čestitke! Evropski denar je sedaj ves stabiliziran London, 6. oktobra. Devalu-iranje laške lire je naredilo v angleških finančnih krogih jako ugoden vtis. Laška lira je zgubila na vrednosti nekako 41 od-tctkov. .Italiji..je. sledila.Čeho-ilovaška, ki je devaluirala krono za 16 odstotkov. Vse to ugodno kaže na dejstvo, da se bo zopet razvila .svetovna trgovina in da bodo zginili zadnji znaki depresije. Glavna ovira so le razne tarifne določbe, ki morajo biti deloma preklicane, kot je to storila Francija in ogromne zaloge zlata, v Zed. državah. Nemčija, Avstrija, Poljska in Rusija so edine dežele sedaj v Evropi, ki niso še uredile svojega denarnega vprašanja. --o--- Prodajni davek Večina senatorjev državne po ,tavodaje v državi Ohio se je izjavila proti prodajnemu davku, češ, da ne prinaša onih virov dohodkov, kakor ?e je pričakovalo od tega davka. Ljudje se izogib-ljejo temu davku na levo in na desno, tako da je država tekom 20 mesecev dobila $-10,000,000 manj od prodajnega davka, kakor pa se je pričakovalo. Prodajni davek bi se moral preklicati in vpeljati druge vrste davek. Licence voznikov Včeraj je mestni sodnik Copland že obsodil dva mlada avto-mobilista, ker nista imela licence za vožnjo. V Clevelandu je danes še 250,000 oseb, ki niso še dobile licence. Policija je začela avtomobiliste že ustavljati. Važna seja V četrtek ob osmih se vrši seja Ccmunity Welfare kluba. Seja bo v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave. Ustoličene bodo na tej seji tudi nove uradnice kluba. Zadušnica V petek 9. oktobra se bo brala sv. maša zadušnica za pokojno Mary Osredkar ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Kristine. Prijatelji [pokojne so prijazno vabljeni. V bolniški postelji Dalj časa se že nahaja v bolniški postelji Mrs. Lucija Ulle, 16016 Saranac Rd. Prijazna rojakinja se zahvaljuje za obiske in se priporoča prijateljicam. V Barbertonu, Ohio, je v bolnici na operacijski mizi umrla Mrs. Mary Jevc, rojena Glavan, stara 49 let. Pokojna je bila rojena v vasi Verblene, fara To-mišelj pri Ljubljani. Zapušča moža Jožeta, sina in tri hčere, brata v Sharon, Pa., sestro v Warren, O. — V Barbertonu se je oglasila tudi teta štorklja, ki je prinesla krepke sinčke k družinam Mr. John Ujevich, Mr. Henry Mura in Mr. Frank Smrdel. V Evelethu, Minnv je umrl za poškodbami John Teka ve. Poškodbe je dobil v avtomobilski nesreči. Ko je hotel prekoračiti ulico, ga je zadel avto, katerega je vozila neka ženska. — Ana Govednik iz Chisholma, Minn., znana slovenska rekordna plavalka, je dobila službo v nekem kolegiju v St. Paulu, kjer bo poučevala plavanje. — Rudniška družba se pripravlja, da odpre rudnik Virginia v Evelethu, Minn. Za predsednika učiteljske zveze v državi Minnesota je bil izvoljen naš rojak Frank Blatnik, učitelj v Virginia, Minn. Rojak John Ruparšič iz Chisholma, Minn., star 59 let, se jt zgrudil mrtev pri WPA delu. Zadela ga je srčna kap. Anten Zubak, znani hrvatski upornik, ki je prvi začel nabirati pri Hrvatih denar za obrambo morilcev jugoslovanskega kralja Aleksandra, je bil obsojen v tri leta zapora na zvezni sodniji. Zubak je bil spoznan krivim poneverbe. V Girardu, O. si je Mrs. Katie Anžiček, poznana agilna delavka na društvenem in kulturnem polju, zelo poškodovala prst na roki. Zdravnik upa, da ji bo prst ohranil. --o--- Diktatorji so krivi Edinburgh, Škotska, 6. oktobra. Diktatorji Rusije, Italije in Nemčije so krivi za sedanji neznosni delavski položaj v Evropi po mnenju škotskih delavskih voditeljev. V tem mestu se te dni vrši konferenca delavskih voditeljev. >LEvropa je še vedno stara smodnišnica," se je izjavil eden izmed delavskih vodi-teljev. "Najmanjša iskra zna zanetiti silen požar, ki bo objel ves svet. Zakaj?" __-o- 7,200,009 delavcev v borbi za izvolitev Roosevelta New York, 6. oktobra. Včeraj je obiskal predsednika Roosevelta Wm. Green, predsednik American Federation of Labor, ki je prinesel predsedniku veselo vest, da bo skoro nastal mir v notranjih vrstah organiziranega delavstva. Obenem je Green naznanil predsedniku, da je trdno prepričan, da bo devet desetin vseh organiziranih in neorganiziranih delavcev delovalo in glasovalo za ponovno izvolitev Roosevelta. Po prerokovanje je akuratno in konservativno, je dejal Green. Green je rekel, da znaša šte vilo delavskih glasov nekako 8, Burgos, španska, 6. oktobra. General Francisco Franko, vrhovni poveljnik španske uporniške armade, je danes naznanil sestavo kabineta začasne španske vlade. Svojega brata je imenoval za generalnega tajnika vladne junte. Obenem so zasedeni tudi vsi drugi ministerski sedeži. Toledo, španska, 6. oktobra. Uporniška armada vedno bolj obkrožuje Madrid. Uporniki ponovno poročajo o zmagah, španske vladne čete se borijo z bes-nostjo, ker je iz Madrida prišlo povelje prej umreti kot podati se. Madrid, 6. oktobra. Uporniška zamorska konjenica je danes napadla vladne postojanke pri Mavalperalu, toda je bila po lju-tem boju odbita s težkimi zgu-bami. španski uporniški zrakoplovi so včeraj obstreljevali veliko blaznico v bližini Madrida, toda nihče ni bil ubit. španska vlada tudi poroča, da se je vladni armadi posrečilo zagozditi se v uporniško armado v bližini Madrida. Prihodnji kongres namerava zmanjšati pravice predsednika Washington, 6. oktobra. Brez! ozira kdo- bo izvoljen novembra meseca predsednikom Zedinje-nih držav je kongres namenjen, da bo vzkratil gotove pravice, ki jih izvaja sedaj predsednik v javnosti in v več slučajih tudi nad kongresom. Prihodnji kongres bo skoro gotovo zopet demokratski kot je sedanji. Nobenega vprašanja ni glede senatne zbornice, kjer bo-io demokrati tudi v bodoče imeli več kot dvetretinsko večino. Poslanska zbornica se pa zna precej spremeniti. V sedanji zbornici poslancev imajo demokrati več kot dvetretinsko večino, toda kot se čuje iz raznih držav bo letos izvoljenih toliko Nadaljni policisti so zapleteni v protipo-stavna dejanja. Kapitan Harwood ima baje nad stotisoč dolarjev premoženja Cleveland. — Potem ko je direktor javne varnosti v Clevelandu Eliot Ness, bivši tajni agent zvezne vlade, odslovil iz službe devet policistov, ker so prejemali tekom prohibicije podkupnino, je včeraj naznanil, da bodo sledili še nadaljni policisti prvim devetim. Direktor Ness je vodil preiskavo tri mesece, katero je sedaj uspešno zaključil. Stvar se je začela, ko je direktor pronaj-dei, da operira sin kapitana Har-wooda hazardnico v distriktu, kjer je kapitan Harwood poveljeval. Ness je tudi odkril, da ima Harwood premoženja od $100,- vale tekom prohibicije denar direktno policistom, da jih slednji niso aretirali radi prodaje opojne pijače. izmed suspendiranih je včeraj zanikalo republikancev, da bodo demokra-j 000 do $200,000 v gotovini in ti obdržali samo nadpolovično posestvih, dasi Harwoodova pla-večino in še to s precejšnimi te- ča v 24. letih, odkar je bil pri žavami. policiji, ni znašala več kot $60,- Izid predsedniških volitev 3. 000. novembra bo tako nejasen, da bo1 Včeraj je prišel Ness v urad mogoče odločevalo 50,000 ali še 'državnega prosekutorja Cullita-rianj glasov večine. Nihče ne'na, kateremu je izročil vse obte-more danes z gotovostjo trditi,1 žilne uradne spise napram poli-kdo bo izvoljen. Ljudje šele da- cistom. Izročil je tudi izjave 60 nes tvorijo svoje mnenje glede1 prič, ki so prisegle, da so plače posameznih kandidatov. j Ako bo slučajno izvoljen Lan-j ZaililTliv gOVOl' len, tedaj bo imel silne težave s' ki bo ostal še vedno' Danes popoldne ob 2. un go Sedem policistov vsvako krivdo. Ness sam je izjavil, da suspendacija še ne pomeni, da so policisti krivi. Toda če so krivi ali ne, je naloga velike i porote, da dožene. Prosekutor Cullitan namerava sklicati zasedanje velike porote za četrtek. Tedaj bodo poklicane tudi priče. Kot trdijo poznavalci položaja bo ves policijski oddelek v Clevelandu popolnoma reorganiziran, kakor hitro se vrne direktor Ness iz kratkih počitnic, na katere se je danes podal. Medtem se pa vsi obtoženi policisti izgovarjajo, da nikdar v svojem življenju niso še vzeli enega samega centa od kakega butlegerja. Vsi trdijo, da so bivši butlegerji jezni, ker so bili večkrat aretirani in so se sedaj maščevali. ■o— congresom, 000,000. 90 odstotkov teh gla-i demokratski. In ta kongres bo sov znese 7,200,000, ki so sigurni za Roosevelta. "Sedanja administracija," je izjavil predsednik Green, "govori v delavskem jeziku in posluje z delavci z največjo človekoljubnostjo. Delavci morajo torej skrbeti, da ostane sedanja administracija še nadalje na vladi." -o- in kongres v mostejen in 2. uri i vori v Willson Junior višji šdli sodnik Hon. Govoril bo Prizadeti Italijani Rim, 6. oktobra. Devaluacija laške lire bo našla silen odmev med laškimi podaniki v Zed. državah. Tisoče ameriških Italijanov ima v laški poštni hranilnici in po drugih bankah milijone lir svojih prihrankov. S tem, da je laška vlada devaluirala liro bodo ameriški Italijani Novi uradniki Društvo Matere večne pomoči št. 1640 C. O. F. je izvolilo sledeče nove uradnike: predsednik Frank Martich, 700 E. 160th St., podpredsednik Frank Narobe, zapisnikar John Mesec, blagajnik Viktor Bernot, finančni tajnik Frank Zupanik. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu v cerkveni dvorani. Pokojni Donat Iz Indianapolisa smo prejeli včeraj brzojav, da je v torek tam umrl no dolgotrajni bolezni dobro poznani Frank Donat, ki je vodil gostilno na W. 10th St. Dasiravno ni bil pokojnik slovenske narodnosti, pa je dobro govoril naš jezik in je zelo čislal Slovence. Bil je tudi član KSKJ. Bodi mu rahla ameriška zemlja. Rcoseveltova kampanja V petek 9. oktobra bo uradno ctvorjena Rooseveltova kampanja v Clevelandu. Ogromen shod se vrši v mestni glasbeni dvorani. Nastopilo bo 20 govornikov, katerih vsak bo govoril 5 minut. Poseben odbor 60 mož vodi to kampanjo. Med njimi je tudi urednik "Ameriške Domovine." Glavni stan Rooseveltove kampanje se nahaja v 1539 Guardian Bldg. Znižana obrestna mera R. F. C. v Washingtonu naznanja, da je znižala obrestno mero na bančna posojila. Dosedaj so znašale obresti po 3 odstotke in pol, v bodoče pa bo vladna korporacija računala samo tri odstotke obresti. Zaroka Miss Olga Arh iz spoštovane Arhove družine na 387 E. 161st St. se je zaročila z Mr. John Mi-hevcem, Ivan Ave., Euclid. Ohio. Iskrene čestitke! ioni. i"' ua nuugito .. , . j j -i „i na E. 55. cesti nas prihodnjemu predsedniku vzel 1 ... . . , ,__'Frank J. Lausche. več moči m pravic, tako da bo ... . bodoče popolnoma sa- organizaciji mater m učiteljic. neodvisen. j Predmet "Jnovega govora J* ___o____j lo zanimiv, namreč: Prispevki Oil r društvo slovenskega naroda Cleveland- Odbor OUarLgaTrušL fare' ckemu ži vlj u/' Ravnatelj orne- j Marije Vnebovzete v Collinwoo- "J™e e. »am vel ka ------------------- — - . ,, . , • , več na dnakov v soli s ovenske-du pros vse članice, ki so oblju-!/u*nu\ u, fl . . , ? . . ' , .j | rodu, torej ie predmet govo-b e delat na banketu, da pride-!8'- lu"Ll LU J 1 h , - . , 1 • • ; ra sodnika Lauscheta zelo pri-io v sredo vec-er gotovo k tajni-rrt . . ,„ , , „„ ! meren m bo gotovo zanimal vsa- ci. Tam se bo ukrenilo vse po- r b trebno. Odbor pričakuje, da bo1kogar. Občinstvo, zlasti starsi pclnoštevilna udeležba in boj otrok so prijazno vabljeni, vsaka članica navzoča pri ban- ketu in blagoslovitvi, članice so tudi prošene, da prinesejo vse neprodane tikete v sredo k tajniku na 779 E. 154th St. Zadušnica V četrtek ob 8. zjutraj se bo brala zadušnica za pokojno Mary Boyce v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti. Prijatelji so prošeni, da se udeležijo. » . Zadušnica Za pokojno Johano Juračič se bo V četrtek 8. oktobra ob 8. uri zjutraj brala sv. maša v cerkvi sv. Vida ob priliki enajste obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Pokojna Milčinovič Včeraj smo poročali, da je ob porodu preminula Martha Jaj-činovič. Pravilno bi se imelo glasiti Martha Milčinovič. Številni volivci Kot poroča volivni odbor je ;,edaj v Clevelandu in v okolici registriranih do 525,000 volivcev. Tako visokega števila nismo še nikdar dosegli. Volivni oclbor računa, da izmed teh jih! prihrankov, katere so pošiljali iz Amerike v Italijo. Samo lansko leto so Italijani iz Amerike poslali nič manj kot 200,000,000 lir v laške banke, ki imajo danes nekaj nad dve milijardi lir denarja, ki je'last Italijanov v Ameriki. -o- To so otroci Neko desetletno dekletce je dobilo oster ukor od matere. Ker je otrok materi grobo odgovarjal, je oče vzel šibo in naklestil ne bo kakih 100,000 glasovalo izcednega otroka. Otrok je po tega ali onega vzroka, tako dal Petani kazni bezal v gorenje bo »a predsednika v Clevelandu| nadstropje, kjer je zavzil koli-oddanih 425,000 glasov, kar je se bori s rekordno število. Za Kulturni vrt Iz Maple Heights so prispeva H po $1.00 Rudolph Polz, Louis Kastelic, po 50c Louis Skufca, Frank Perico, Mike Plut, Ludvik Vrček, John Glivar, Mr. in Mrs. Frank Hočevar iz 82. ceste pa je ponovno prispeval $2.00. Iskrena hvala vsem. — Tajnik new-burškega okrožja. čino strupa. Sedaj smrtjo v bolnici. Rojak ubit Iz Madksona, Ohio, se nam danes zjutraj poroča, da je bil tam včeraj dopoldne ubit pri delu na New York Central železnici dobro poznani rojak John Prijatelj, naš dolgoletni naročnik iz Madisona. Kako se je pripetila nesreča bomo prihodnjič podrobneje poročali. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME 6117 St. Clair Ave. Published daily except Sundays and Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $3.00. Posamezna Številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for G months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year. Sing'e copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of "March 3d, 1879. No. 237, Wed., Oct. 7, 1936 Kaj je naredil Roosevelt Administracija predsednika Roosevelta je preskrbela, da se odjemalcu zasigura pravična cena, poštena prodaja in zmanjšana razlika med ceno, ki jo on plačuje, in ono, ki jo dobiva producent. Administracija predsednika Roosevelta je povzročila ustanovo Tennessee Valley projekta, kjer se producira elektrika, ki je dovolj nizka v ceni, da je elektrika lahko danes vsakomur dostopna za rabo. Velike električne kompanije so računale za napeljavo elektrike in za oddajo električnega toka tako ogromne cene, da mali podeželski ljudje in farmarji niso mogli si privoščiti ugodnosti, ki jih nudi elektrika. Administracija predsednika Roosevelta je izbila te ogromne cene za elektriko in prisilila privatne kompanije, da računajo nižje cene. Predsednik Roosevelt je ponovno povdarjal v vseh svojih govorih, da ima ameriški narod pravico do dostojnih in primernih stanovanj in to po cenah, ki jih narod lahko plačuje. Tekom zadnjih treh let ie zvezna vlada rešila več kot dva milijona hiš od prisilne prodaje, in prvič v zgodovini Amerike se je pripetilo, da je vlada ukazala podreti hlevom podobna stanovanja za delavce in zgradila nova stanovanja, ki so dostojna za delavca. Resnica je, da je treba z vsemi silami podpirati gradnjo novih hiš, ne samo iz vzroka, da se ustvari za delavce boljša stanovanja, pač pa da se stavbinskim delavcem nudi prilika do večjega zaslužka. Vlada sama je prispevala $75,000,-000 za gradnjo novih delavskih hiš. Ljudje so tekom depresije stanovali v nezdravih stanovanjih, dobili so bolezen, umirali so. Rooseveltova administracija je to preprečila s tem, da je začela graditi higijenske stanovanjske hiše. V par letih se seveda ne more vse to izvršiti, toda delo se nadaljuje in tekom desetih let bodo delavske družine v mnogo boljših stanovanjih, kot so danes. Farmarji v Zedinjenili državah so bili na potu propasti, ko je nastopil administracijo Zedinjenih držav predsednik Roosevelt. Predsednik se je držal svoje obljube, ki jo je dal farmarjem, da bo vporabil vsa razpoložljiva sredstva za povzdig farmarstva, da pridejo farmarji do dohodkov, kakor so jih imeli pred vojno. Danes farmar ne dobiva več 15 centov za bušel koruze, kot jo je dobival pod Hooverjem, cena prešičem ni več tri cente od funta in volna se ne prodaja za 5 centov funt. Roosevelt je preskrbel, da je tudi farmar prišel do svoje poštene cene, do katere je opravičen pri svojem težkem delu. In ravno ta skrb predsednika Roosevelta, da se zvišajo cene farmarskim pridelkom, je povzročila, da so delavci v industrijskih krajih začeli delati, kajti začeli so dobivati naročila od farmarjev, ki so že precej let. potrebovali novo orodje, stroje, traktorje, hišne in kmetijske potrebščine. Roosevelt je mnenja, da kadar farmar dobiva zmerno ceno za svoje pridelke, da ima mestni delavec vedno korist od tega, ker dobiva mestni delavec več dela in v največ slučajih tudi boljšo plačo. Potom zvezne zakonodaje se je tudi zmanjšal dolg farmarjev in dohodki farmarjev so se skoro podvojili, kot sporočajo vse farmarske organizacije v Zedinjenih državah. Poleg tega je zvezna vlada obilno prispevala, da se je plodo-vitost dežele zvišala, naredilo se je silno dobrega v pogozdovanju zemlje, kjer so bili izsekani gozdovi, ne da bi se prejšnje republikanske administracije brigale za to. Skoro 100,-000,000 novih dreves je bilo zasajenih tekom zadnjih treh let v okrajih, kjer najbolj divjajo peščeni viharji. Amerika je ogromna dežela, in predsednik mora skrbeti za vse okraje in države. Republikanska administracija je od leta 1920, ko je dospela na krmilo, brigala le za velike financirje in veleindustrije, dočim je pozabila farmarja in delavca. To je imelo za posledico, da je postala depresija, ko se je služilo interesom par tisoč velekapitalistov, dočim je Roosevelt pokazal Ameriki "pozabljenega človeka" — delavca in farmarja, ki prihaja danes na površje, in ki je oni faktor, ki preživlja Ameriko. --o-- Rešeno vprašanje l.janov, ki je odvisna od dnevnega zaslužka in od svojih zdravih rok ter od svojega razuma. Potrebna nam ni nikaka strategija kot tudi ne fizični boj. — Razum in glasovnica je odločujoči faktor, potom katerega si priborimo svoje pravo. Vsi skupaj, ki se počutite in faktično smo bili'pod republikanskim režimom zgolj masa podobna Lazarju in masa, podobna praznemu čolnu na razburkanem morju, moramo voliti za onega, ki nam je dal zatočišče in nas rešil v varni pristan. Ta je bil Roosevelt in ta naj nam gospodari prihodnja štiri leta. Bolj kakor marsikdo imam priliko videti med našim narodom v Clevelandu življenje naših ljudi, ž njimi govoriti, videti njih dnevne družinske in gospodarske težave, njih tožbe in potrebe. Lahko bi se .napisala lepa knjiga njihovega življenja pod vlado Hooverja in sedanje blagostanje pod administracijo Roosevelta. Razlika sli-či ozdravitvi hromega, ki je bil zapisan grobu. Rojaki, ali hočemo ostati zdravi ali hočemo postati ponovno hromi — in to za vedno do groba? Naše socialno, gospodarsko in duševno zdravje mora ostati naše in naša last v bodočnosti, zato bomo pri vseh prijateljih in znancih priporočali za predsednika F. D. Roosevelta in tudi za njega volili. Joško Penko. Materam šole sv, Vida Tem potom naznanjam cenjenim članicam Materinskega kluba, da imamo sejo v sredo 7. oktobra (danes zvečer) v novi šoli. Drage mi članice! Prosim, udeležite se seje v obilnem številu, ker gre za dobrobit šole. Pozivljem vse matere, ki imajo otroke v. šoli sv. Vida, naj pridejo danes zvečer po pobožnosti v novo šolo, ker jesen je tukaj in kmalu pridejo dolgi zimski večeri. Dostikrat se sliši naše ženske, ki pravijo, da jim je dolg čas. Prosim, pristopite k Materinskemu klubu, da nas bo več. Se bomo pogovorile, kdaj bomo začele šivati in kleklati. Zagotavljam vam, da nam ne bo dolg čas, ko bomo skupaj zbrane pri tako lepem delu. Na svidenje torej df/nes zvečer. Tudi me članice Materinskega kluba sv. Vida se pridružujemo čestitkam Rt. Rev. B. J. Ponikvarju. Naj Vas ljubi Bog ohrani še mnogo let med svojimi farani za napredek sv. vere. Anna Kos. Sezona veselic je tukaj Cleveland (Collinwood), O.— Sezona jesenskih veselic se je pričela. Vse bolj živahno postaja okrog slovenskih domov. Društva, klubi, vse se pripravlja na veselice. Tako se pripravlja tudi ženski klub in direktorij Slovenskega doma na Holmes ave., da skupno priredita sijajni družabni večer in sicer v soboto 17. oktobra, ob osmih zvečer. Seveda, važno vlogo bodo igrale kokoši in sodelovale bodo tudi njih prijateljice, kot najboljša potica, pristni krofi in še vse drugo, ki spada v to družbo. Pijačo ba pa imel v oskrbi di-raktorij, ki se najbolj razume na to. Obljubili so, da bodo tako pijačo točili, da bomo vsi lušt-ni in veseli. Kadar se pa človek dobro naje in napije, si pa želi še kaj za priboljšek. Tudi to bo preskrbljeno. Jankovich pra vi, da ima on taka zdravila, da se bomo vsi vrteli in če lie bo drugače, tti|di zavriskadi. Kjer bo to na soboto večer, se bo vse to lahko zgodilo. Torej vidite, dragi čitatelji, da bo to res nekaj imenitnega in je torej najboljše, da si vsi rezerviramo to soboto in napol nimo dvorano do zadnjega kotička. Dvorana) je .sedaj vsa prenovljena in zelo lično izgleda. Na bavile smo si tudi lepe zastore na vsa okna v zgornji dvorani Tudi v kuhinji bo drugače. Se-ve, to pa vse stane denar, zato upamo, da bo cenjeno občinstvo to upoštevalo in se v obilnem številu odzvalo. Vstopnina bo malenkostna, samo 50c za vse skupaj. Napravili smo malo vstopnino iz vzroka, da se da vsakemu prilika do tako imenitne zabave. Vabljene ste vse članice tega kluba, da se udeležite seje v sre do 7. oktobra, točno ob 7:30 zvečer. Navzočnost vseh je zelo potrebna zaradi veselice, da ure dimo vse postrebno. F. Susel, zapisnikarica --o-- Ali si želite izpopolniti svoje znanje? "Slavčki" Rekord, preteklost in videk v bodočnost nam je rešilo vprašanje letošnjih novemberskih volitev. Za nas Slovence je zadeva povoljno razvijajoča. Kar nam je potreba, je to, da gremo v vol i v ne koče jn odločimo s svojim glasom, kaj hočemo imeti v bodočnosti. Za nas ne obstoja vprašanje: Roosevelt ali Lan-don. Preteklosti in bodočnost nam veleva, da moramo biti kot en mož vsi za Roosevelta. Vsak glas, oddan drugemu kandidatu, je glas v prid Landona, glas v prid velekapitala, glas proti delavčevi pravdi in glas proti onemu, ki si možgansko ali fizično služi svoj kruh. Letošnje volitve ne smejo biti lahkomišljen eksperiment, koliko je protestnih glasov proti demokratski ali republikanski stranki, ampak letos bo morala odločati razsodnost razuma: — ali hočemo nadaljevati od države podpiran unionizem, nasprotno, ali hočemo čutiti na svojih hrbtih trde količke od državne milice, ki bo posredovala v naši pravdi, kadar se bomo borili za ubogi košček vsakdanjega kruha. Cleveland, O. — Bližajo se hladnejši dnevi, ko nam ne bo več mogoče iskati razvedrila pod milim nebom. Seveda, ustrašiti se nam tudi ni treba, ker naši Slavčki otvorijo jesensko sezono s koncertom v nedeljo 25. oktobra. Uče se res pridno, da podajo narodu bogat program, ki bo v ponos zboru, publiki pa v duševni užitek. Nastopi starejši in mlajši zbor, sole> dueti. Natančnejši program bo priobčen pozneje. Ampak vse to pa ni brez truda. Največje priznanje gre našemu pevovodji Mr. Semetu. Vljudno vas vabimo od blizu in daleč, tudi Kanarčke, Škr-jančke, zbor iz. Holmes in Waterloo. Za suha grla in prazne želodce bo vsega dovolj. — Plesaželjne se bo zadovoljilo s slovenskimi polkami. Torej rezervirajte si nedeljo 25. oktobra za Slavčkov koncert v ob Amerika se nahaja v zgodo-SNI) na St. Clair ave. vinskem -prerojen ju, ki rešuje j popoldne. Vstopnina bo prav svoj družabni red z glasovnico nizka, 35c in otroci v sprem, v roki. Najboljše in učinkovito stvu staršev so prosti, orožje ima v rokah masa držav-' Mary Obreza. Večkrat se ta ali oni rojak potoži: če bi znal gladko angleščino, bi dobil boljše delo; če bi znal to in to, bi toliko in toliko več zaslužil v tovarni; če bi znal delati tako in tako delo, bi mi ne bilo treba biti brez dela, itd. — Vse to jamranje in tarnanje sedaj prav lahko odpade. Nudi se vsem, ki ste pouka željni, ki imate smisel se nekaj priučiti, ki ste vzdržni in odprtega razuma, da izrabite sijajno priliko se izšolati v tem ali onem tečaju, in to skoraj popolnoma brezjlačno. Ali ni to nekaj imenitnega? Ali ni to prilika, ki je vredna, da se je oprimete? Menda je že slehernemu znano, da obstoja že več let WPA (Works Progress Administration), ki nudi brezposelnim razna dela, tako tudi brezposelnim prvovrstnim učiteljem vseh panog. Te plačuje federalna vlada. Vodstvo izobraževalnega oddelka WPA išče pouka željnih ljudi, da se zberejo v krožke po ne manj kot 15 oseb v enem tečaju, si izberejo predmet, ki si ga žele priučiti, in se jim učitelja preskrbi takoj, popolnoma brezplačno. Pouk se vrši po enkrat ali dvakrat na teden po dve uri vsakokrat. Mnogo staršev troši precej denarja za šolanje svojih otrok; še veliko več jih je, ki iz srca Želijo, da bi mogli svoje otroke izšolati za ta ali oni poklic, žal, nimajo sredstev za plačevanje šolnine. Vsi pa želijo svojim otrokom boljši 'košček kruha, kot so ga bili ali ,so ga deležni s;mi. Mnogo naših ljudi bi se 3 ado posjužilo prilike, priučiti 3:30 tega ali onega, pa ne vedo, kam bi se obrnili, ali nimajo denarja za šolanje. Sedaj se nudi ugodna prilika, da se organizira tečaje za vsa- kovrstni pouk predmetov, v S.' N. Domu na St. Clair Ave., pod pokroviteljstvom Prosvet. kluba S. N. Doma. Kot sem že omenil, učitelje dobimo popolnoma brezplačno. Potrebujemo le dovolj učencev, da se sestavi razrede za predmete in s poukom se lahko takoj prične. Dolžnost učencev bi bila le, nekaj malega prispevati tedensko ali mesečno za čiščenje dvorane, kar je treba zbrati med abo in oddati tajniku S. N. Doma, kot najemnino ali odškodnino za rabo šolske dvorane in uči. Te šole se lahko posluži vsak Jugoslovan, ki je star nad 16 et in ki sedaj ne pohaja v kako javno višjo šolo; starost učencev nad 16 let je neomejena, ahko pridete tudi 70-letniki, če vas veseli. Razredi se lahko vzdržujejo vsak čas, podnevi ali zvečer, kar se tiče učiteljev. — Vprašanje je le, če je prostor v SND na razpolago vsak čas, kar pa se da vse rešiti, če je volja in sodelovanje. S poukom se bo pričelo takoj, kakor hitro se vas prijavi zadostno število za ta ali eni predmet, to je: 15 oseb za razred. Da vas nekoliko seznanim predmeti, katerih se imate priliko poslužiti v večerni šoli ali podnevu, kakor že prilika dopušča, vam tukaj navedem le nekaj tečajev izmed stotih, ki se jih lahko dobi, ti so: Citizenship (šola za državljanstvo); Art-eraft — leather, metal, celluloid etc., (umetniški pouk o izdelavi predmetov iz usnja, ko vin in celuloida); Commercial art — show card etc., (slikanje in risanje predmetov za trgovske in oglaševalne namene, trgovsko slikarstvo v splošnem); Commercial law (trgovske postave); Cooking and general household (kuhanje in gospodinjstvo splošnem); Discussion Curent Events (diskuzije o tekočih dogodkih) ; Dancing (umetni ple si); Dramatics (dramatični pouk za amaterske igralce); Diesel motors (pouk o sestavi Die-selovih motorjev in njih uporabi); Languages: German, Russian, French, Italian etc., (pouk jezikov: — nemščine, ruščine francoščine, italijanščine in dru gih) ; Harmony (nauk o glasbi — harmonija glasov) ; Hygiene (higijena — zdravstvo); Maid service (pouk kako postati spretna hišna); Woodwork -cabinet making (mizarstvo) Parliamentary law (pouk parlamentarnem zborovanju, ki je priporočljiv za vse naše dru štvene uradnike); Piano (pouk na piano v skupinah); Plastic modeling (izdelovanje predme tov iz gline, gipsa; izdelovanje mask); Political science (poli tična znanost); Public speaking and Psychology (nauk kako postanete lahko dober javni go vornik in se priučite dušeslov ja); Radio - electricity (pouk o sestavi radia in električnih na prav): Social problems (social ni problemi današnje človeške družbe); Violin and string in struments (pouk na violino druge instrumente na strune) Advertising and Salesmanship (nauk o oglaševanju in proda janju stvari, zelo priporočljivo za društvene uradnike, da se priučijo modernih metod prodajanja bratske zavarovalnine naših organizacij in pridobivanja članstva) ; Sign painting and lettering (pouk kako se dela razne napise na platno in okna); First aid (prva pomoč v slučaju nezgode, kaj se ima storiti). Ako se resno zanimate izboljšati si svoj lasten položaj ali če želite svojim otrokom dobro, tedaj izkoristite to priliko in prijavite se pismeno v katerega navedeni tečajev. Šola vam bo v zabavo, obenem pa se boste naučili mnogo dobrega lin koristnega za življenje. Ako nameravate pohajati šolo redno, ne da bi samo parkrat prišli, potem pa ostali doma, tedaj se pismeno prijavite tajniku Prosvetnega kluba S. N. Do- ma; navedite jasno, v kateri tečaj bi radi pohajali in kdaj vam je najprikladnejše, podnevi ali zvečer. Razume se, da se vsem ne bo moglo ustreči, vendar se bo skušalo urediti razrede tako, da bo odgovarjalo inajvečjemu številu učencev in učenk. Na podlagi prijav se bo šele moglo uvesti razrede, če jih bo dovolj. Pomnite: 15 oseb se zahteva za razred. Opozorite na to priliko svoje prijatelje in prijateljice, ki so morda sami prezrli ta dopis. Ker je to prvi poskus uvesti tovrstni pouk v S. N. Domu v večjem obsegu, je želeti, da bi pokazali, ali smo za izobrazbo ali ne. Erazem Gorshe, tajnik Prosvetnega kluba S. N. Doma. IZ PiilMORJA ob m Novo vojaško letališče meji. Črni vrh nad Idrijo, avgusta 1936. — Na črnovrški planoti in sicer v območju vasi Zadlog so se pred kratkim mudili vojaški inženjerji. Izmerili so gotov teren, v katerem bodo baje v najkrajšem času pričeli z urejevanjem in gradnjo vojaškega letališča. V zadnjih dveh letih niso prav za prav uredili in gradili nobenega sličnega letališčai pač pa so bila urejena že prejšnja letališča, kot pod Učko, v Materiji vasi pri Postojni, v Št. Vidu nad Vipavo, v Vipavi, v Ajdovščini, Šempasu, na Roj-cah pri Gorici, na Tolminskem in pri Bovcu. Med tem časom pa so napovedali gradnje letališč tudi v Trnovem pri Ilirski Bistrici, nekje na Tolminskem in drugod. Iz tržaškega fašja so bili izključeni Turk Ivan, Renes Ivan_ Cecchini Ludvik, Cecchi-ni Benjamin, Cecchini Hiero-nim. Planinsko - jamska komisija za Julijsko Krajino je z dovoljenjem vojaških oblasti izvršila vrsto raziskovanj na Nanosu. Z 18 člani je raziskala 20 jam med Rjavim hribom in med Velikim Bukovcem. Značilne so te jame po svojih navpičnih rovih, ki so globoki do 80 metrov in na dnu katerih se nahajajo'še v vročem poletju debele plasti ledu. V neposredni bližini teh jam je bila temperatura 18 stopinj, a globoko v jami 2 pod ničlo. Nekdaj so led iz teh jam vozili v Trst in Gorico, ko še ni bilo tovarn za led. Najgloblja brezna ležijo 116 in 140 metrov globoko z razsežnimi rovi. V Julijski Krajini je dosedaj znanih, preiskanih in registriranih 3,285 jam. —V Komnu je požar uničil senik 37 letnemu Josipu Kirnerju. Poleg sena je zgorelo tudi poljedelsko orodje. Škode je 4,000 lir. —Leban Rafael iz Lokovca pri Kanalu je bil oproščen pred goriškim sodiščem, ker je bil osumljen, da je ranil H u mar j a Franca. —Pri znanih praznikih grozdja (festa dell'uva), ki so jih priredili na Krasu, so šle v povorki tudi naše narodne noše, ki so vzbudile veliko zanimanje. Pravijo, da so karakteristične in- pisane, zato jih je filmala družba "Luce." —Dne 31. avgusta je po kraki bolezni izdihnil v vsej tržaški okolici dobro znani svetoivanski župnik Franc Sila. Po zdravje je šel na Sv. Goro pri Gorici, a ga je zaman iskal. Zato se je vrnil k Sv. Ivanu v Trst, da je lahko umrl v svoji fari. Rodil se je gim in potrebnim. Bil je mirne, blage narave. Vsi so ga vzljubili zaradi njegove dobrote, mirnosti in treznosti. Bil je priljubljen tudi med Italijani. Farani1 in vsi, ki so ga poznali, žalujejo za njim. Pogreb je bil 2. septembra. —V Ozeljanu je požar uničil senik in hlev Škarabotu Antonu. Škode je 10,000 lir. Zgorelo je 190 kvintalov sena in poljedelsko orodje. —Karabinjerji so aretirali v Cerknem 38 letno Uršulo Špik, 34-letno Nežko Škvarčo in 25-letno Ljudmilo Lenar. Vse_so iz Novakov in bodo morale sedeti zaradi tihotapstva. —S senika je padel 15 letni Bric Ivan iz Tabora pri Dorn-bergu. Prepeljali so ga v bolnišnico. —Težko je bila ranjena v Gorici na Travniku Štefanija Pavlin iz Ozeljana, ko sta trčila avtomobil in motocikel, na katerem se je peljala. Če verjamete alf pa ne Ono sredo popoldne smo prišli na naše strelišče marjašat. Saj naš glavni namen ni bilo marja-šanje, zato smo se kratkočasili s pildki samo toliko časa, da nas bo dovolj za na štante in bomo streljali. Pa smo oboje. Jaz sem malo prej, predno sem šel streljat, napravil petel s pik asom, kar mi je dalo tako radost in do-padajenje, da so lončeni golob-čki kar trepetali pred menoj. Ko bi imel čakati na zadnjega goloba, se mi je tako mudilo k mar-jašu, da sem odstrelil goloba Johnu Zulichu izpred nosa dve sekundi prej, predno je John sprožil. Strašno je bil hud in se ni potolažil prej, da se je goloba pripisalo na njegov račun, meni pa bicikelj. Ko smo nastavljali sodček, ni bilo vode za pomivanje vrčkov. Prostovoljno se je ponudil Zu-lich, da gre po vodo k Močilni-karjevi štirni. že ta prostovoljna akcija je bila sumljiva, ker pri našem klubu nismo navajeni prostovoljnih javljenj k delu. Dolgo ni bilo Johna nazaj. Mislil sem že iti pogledat, če ni mar padel v štirno, kar bi bilo hudo na-pek, ker bi moral klub plačati Močilnikarju odškodnino, ker bi John, če bi letel v vodnjak, gotovo razbil stene in uničil napravo za vse večne čase amen. V tem pa že prisopiha John s pol pelce vode. Bil je ves bled in na smrt prestrašen. Vsi smo skočili k njemu in ga začeli tresti, da je prišel do besede. Potem nam je povedal, da je v Mo-čilnikarjevem vinogradu avtomobil in neki moški pa da grozdje obira. Da je treba takoj zadevo naznaniti Močilnikarju, sicer zna ta dolžiti še nas, da smo kradli grozdje. Šober je Johna potolažil, češ, da je v vinogradu Močilnikar sam in da svoje grozdje bo pa menda že smel obirati, če se upošteva svoboda v Ameriki. Fantom se je pa čudno zdelo, da si Zulich toliko jemlje k srcu Možilnikar jevo grozdje in tudi to rse jim je čudno zdelo, da nihče na?, ki smo prišli na strelišče, ni opazil kakega avtomobila v vinogradu, ker se pač nismo ozirali tje. Nastanejo razna vprašanja, na katera bi mogel edini Zulich odgovoriti, namreč: Zakaj je toliko časa nosil vodo? Zakaj je šel gledat v Močilnikar-jev vinograd, ki mu nič v nos ne gre? Zakaj je prvi izrekel bojazen, da nekdo Močilnikarju grozdje krade? Taka vprašanja bi dala misliti in marsikaj bi se lahko reklo. Zato opozarjam našega čifa leta 1862 v Povirju na Krasu, Mlakarja, da na prihodnji seji spravi to zadevo na dnevni red, da se položaj razčisti, da ne bo kdo po krivem sodil Johna, da f:e je iz kakih zanesljivih namenov prostovoljno javil iti po vo.-do k vodnjaku, ki je tik Močilnikar j evega vinograda. Več ne rečem. s 23. letom je bil novomašnik in 1902 pa župnik. Škofijska kurija ga je imenovala za kon-cistorialnega častnega svetovalca in sv. stolica pa za častnega komornika sv. očeta. — Umrl je reven," ker njegovo dobro srce je vse razdalo ubo- KRIŽEM PO JUTROVEM Po nemžk«m Izvirniku K. Maja Mislil sem si, da bi bilo pač nusi so izginili v temi in ne-dobro zvedeti, kdo so tisti ljud-.kaj trenutkov pozneje sva ču-■ie, ki je ž njimi govoril, in za-la nagel topot konj. Nezna-to sem poklical tebe." nim nočnim obiskovalcem se "Torej misliš, da so še na menda ni več varno zdelo na pokopališču?" pokopališču nevernikov. "Mislim, da so še." "So te našli, effendi?" v "Najbrž si bil na pokopali- "Seveda! Konji so me izdali, šču Angležev. Poznam ga, ob- In nepreviden sem bil. Ti bedu-iskal sem ga, ko sem bil pred ini so pametnejši, nego sem si meseci prvikrat z Angležem v Bagdadu. Blizu Slepih vrat leži, ne bo težko, neopaženo Priti do njega." Tiho sva stopala dalje in Prišla do odprtega zidu. Tam sem pustil Halefa na straži, da bi mi kril umik, če bi bilo treba. Previdno sem zlezel čez zid in šel dalje. Kmalu sem bil med grobovi. Nobena sapica . se ni genila, nobenega glasu ni bilo slišati, neopazen sem prišel h glavnim vratom, ki leže proti severu. Odprta so bila. Rahlo sem vstopil. Nekje je zaprbal konj. Bil je gotovo last puščavskega beduina, kajti le konj, ki živi v svobodni naravi, je vajen tistega posebnega, rahlo se tresočega prhanja, ki vedno pomeni svarilo jezdecu. Prhanje me je utegnilo izdati, nevarno mi je bilo. Brž sem se obrnil v drugo stran, Pocenil in se plazil dalje. mislil. Postavili so stražo pri konjih in na njo nisem mislil." "Allah kerim —! Trda bi ti bila lahko predla, da jim nisi ušel! Tile beduini se gotovo niso s poštenimi nameni sešli in skrili na pokopališču neverni-kov! Pa so bili sami beduini, tisti, ki so te zasledovali ?" "Perzov, ki si jih ti videl, ni bilo več pri njih. Se nisi zmotil?" "Ne, gospod! čisto dobro sem jih videl, po perzijsko so bili oblečeni." "Ali se ti ni zdel znan tisti zapovedujoči človek, ki si o njem pripovedoval?" "Nisem ga dobro videl. Pre-temno je bilo in sredi med drugimi je sedel." "Ga tudi po glasu nisi spoznal?" "Ne." "Torej sva zaman šla na pokopališče. Razen če se ti nisi zmotil in če so res bili tudi Per- Koj nato se je nekaj zabe-|zj poleg. Potem bi skorajda su-lilo skozi grmovje. Poznal sem mji, da so tisti, ki zasleluje-tako prikazen: beli arabski j j 0 Hasan Ardšir mirzo." burnusi so bili. Zlezel sem "Tiste misliš, ki smo jih sre-bliže in opazil šest mož, ležali | fiali ob Džali?" so križem in spali. Arabci soj "Da." bili, nobenega Perza nisem vi-j «Pa kako bi naj bin pri&jj v del. pa Halef se vendar "M Bagdad—?" mogel zmotiti. Ležali so naj-; ,