Proti uiiteljskemu stanu. 2e več časa sta na ljubljanskem vseučilišču med akademiki dve struji: ena si prizadeva, da bi-se> učiteljem prcpovedal studij na univerzi, druga pa brani po zakonu pridobljeno pravico. Spor je postal javen, zakaj predmetnc resolucije in debatna dopolnila sta obe vojujoč: strani objavili v dnevnem časopisju. Vprašanje je torej postalo javno, ki zanirria celokupno jugoslovansko učiteljstvo morda še bolj kot akademike. Zato je naša pravica, da, naša dolžnost, da se izjavimo. Zahteva po dostopu učiteljstva na visoko šolo je stara, kot je star boj za ugled učiteljskega stanu. Opravičena je bila ta zahteva, zakaj samo visoko naobražen učitelj bo mogel v bodoenosti dvigniti narod na visoko stopnjo kulture. Opravičena je bila ta zahteva tudi vsled tega, ker so ueiteljstvu dovolile dostop na visoko šolo že mnoge napredne države. Opravičena je bila ta zahteva tudi zato, ker je naš princip, da morajo biti vrata univerze odprta vsemu narodu. torej vsakemu pocdincu, tud: delavcu in kmctu in sicer kot rednima slušateljema, seveda če napravita potrebnc srednješolske predštudije. Univerza ni nikaka predpravica za gotove stanove in nc sme biti, — kakor jc dobro povedala debaterka, slušatcljica pcdagoške skupine — na prvem mestu kruhoborska šola, ampak zavod, kjer bo lahko izpopolnil svoje znanje do najvišje mere vsak državljan. Vseučiliški zakon dovoljuje za enkrat tlostop na univerzo le odlično in prav dobro kvalificiranemu učiteljstvu in sicer za dobo desetih let. 2e to je omejitcv, ki učiteljstvo zclo boli, zakaj vsakdo mora priznati, da je vse prej kot prav, če gimnazijec s komaj dovršeno maturo lahko vstopi na poljubni oddelek univerze, dočim je odličnemu abituri- entu učiteljišča, ki je absolviral celo 9 letnikov srednje šole, odprta pot le na 12., tako zvano pedagoško skupino modroslovne fakultete. V tem oziiru je potrcbna rcmedura. Če je akademikov res za enkrat preveč, naj se dostop na univerzo omeji in sicer tako, da bodo tudi iz gimnazije sprejemali na visoko šolo le prav dobre in odlične abituriente. V svojem odgovoru se je Društvo slušateljev filozofske fakultete v debati ,s slušatelji učitelji poslužilo tudi sledeče krilatice: »Stojimo na stališču. da se absolventi učiteljišč razlikujcjo od absolventov gimnazij po izobrazbi, kcr učiteljišče je strokovna šola, ki pripravlja človeka že na neki trdno določen cilj.« Itd. — Najprej sledeče: Če smo prav poučeni, sta v Društvu slušateljev filozofskc fakultete na splošno dve struji: napredna, ki brani tozadevne določbe vseučiliškega zakona in druga, k: ima s slušatelji — teologi večino in hoče učiteljstvo izriniti iz univcrzc. Če je tako, potem čisto prijateljsko vprašamo slušatelje - teologe: Ali se tudi oni strinjajo s tem, da je učiteljstvu dostop na univerzo zabraniti, ker »učiteljišče pripravlja že na neki določen cilj«? Ali niso gg. slušatelji teologi, ko so glasovali proti učiteljstvu, zapirali. vrata na univerzo tudi sebi?! — Ostre besede nam silijo pod pero in marsikaj bi še lahko povedali. Pa naj bo dovolj. Rečemo le: dostop učiteljstva na vseučilišče je najdragocenejša pridobitev mogočne naše jugoslovanske učiteljske organi1 zacije, ki si te pridobitve ne bo dala vzeti pod nobenim pogojem. Le akademikom in njih ugledu med učiteljstvom in narodom bo torej v korist, ako predmetni nazadnjaški, kulturnega naroda manjvredni sklep čimprej revidirajo. B.