SKA AMERICAN IN SPOUT FOREIGN ^ «4 LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINd DAILY NEWSPAPER 146 CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 23, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. ovražnik je obstreljeval obrežje zave Oregon včeraj zjutraj ip ku s v slo0 ?ad je sledil obstreljevanju kanadskega otoka Vancouver v Britski Kolumbiji. Kanadske in ameriške bojne edinice iščejo japonsko podmornico, o kateri sodijo da je izvršila napad. f nedeljo ponoči (ob 2;30 včeraj zjutraj naš čas), je sovra-obstreljaval obrežno mesto Seaside v državi Oregon. Ta na-e prišel skoro 24 ur zatem, ko je sovražnik obstreljeval kaši otok Vancouver v Britski Kolumbiji. Kanadski obrambni ter Ralston izjavlja, da so napad izvršile japonske podmor-dve ali tri. Trideset ali več topovskih krogel je bilo oddanih inadsko radijsko postajo. Napad je trajal do 40 minut. Kro-napravile nobene škode. V kraju, kjer je kanadska oddajna postaja, ki je bila napadena, živi samo 33 oseb. Ameriške in kanadske pomorske edinice so se takoj podala na lov za sovražnimi podmornicami, o katerih sodijo, da so bile japonske. Krogle so padale, kot poročajo, na obrežje ali na kamenje pri obrežju, precej proč od radijske postaje. V radijskem poslopju je bilo strtih nekaj šip od zračnega pritiska. V nedeljo ponoči okrog 11:30 je pa prebivalce obrežnega mesteca Seaside, ki leži na skrajni severni točki ameriške države Oregon, zbudila močna kanonada in žvig izstrelkov. Od šest do devet izstrelkov je padlo severno od mesteca. Izstrelki so padali kakih 15 minut, ki pa niso napravili nobene škode. Nekateri, katere je zbudilo streljanje, pravijo, da so našteli celo do 16 strelov. Streljanje so slišali tudi v bližnjih naseljih. Seaside, ki je letoviško mesto, leži 25 milj južno od izliva reke Columbia in ima okrog 3,000 stalnih prebivalcev. -o- Hitlerjev stric umrl v Ameriki jsevelt in Churchill ta načrte za kon-racijo vojnih sil »shington, 22. jun,—Pred-Roosevelt in premier 'chill še vedno delata na gičnih načrtih. Njiju cilj se začne takoj koncen-bojne sile Združenih na-'' Proti sovražniku. ie vse, kar je prišlo v jav-štiridnevnega posveto-\ Sodi se pa, da se vrte 1 razgovori glede vzposta-tffuge fronte v Evropi, ranega položaja v Egiptu, vf Sebastopola in glede Ki-Kadar bodo razgovori ini, bodo podani v javnost Icki. ^»ka armada je po-^la Italijane v gore Non. — Jugoslovanski viri 'jo da je vojska Draže Mi-P^a pognala Italijane v go-olici Cetinja in Nikšiča. tedina močna postojanka, ki talijani še v Čirni gori. k ii poslali 200 vlakov jske v Bolgarijo Wa, (Reuter) — V prvi 'ci maja je prispelo skozi del Jugoslavije v Bol-okrog 200 vlakov, vsak Vagonov, polnih nemške orožja, letal in sestavkov a podmornice. Zdi so pošiljke bile name v Solun in od tam na bojišče v Libiji. >l!itvo, da so Nemci posla-e po dolgem ovinku čez na mesto na ravnost, do nemški strah pred ge-N Dražom Mihajlovičem «ovo vojsko. Pot, po ka-®® Nemci poslali omenje-^Jke, se izogiba krajev Pod nadzorstvom četni- o »ij M so položili venec Gregorčičev spomenik Slovenci in Slovenke, ki beležili v nedeljo vseslo-,e Parade na floti Jugoslo-,eSa kulturnega vrta, slo-4sekcija, so se najprej od-1 v kulturni vrt, kjer so počasen venec pred spome-^ftiona Gregorčiča. Vsa pozornost, ki so jo izka ^°minu velikega Slovana ^iča! |eia skupnih društev '*} večer bo važna seja "'h društev fare sv. Vida. ^stopniki in zastopnice °do navzoči.: Na tej seji urediti vse potrebno no veselico na 4. in 5. ju-cerkvenih prostorih. East Bernard, Tex. — Tukaj je umrl Alois Kozelsky, star 83 let ,stric nemškega diktatorja Adolfa Hitlerja. Fuehrerja o stričevi smrti ne bodo obvestili, ker se nista nikdar "mogla." -o- Smrt Oskarja Tartaglia Iz Berna poročajo, da je v internaciji v Italiji umrl naš znani javni in nacionalni delavec, Oskar Tartaglia. Pokojnik je bil Hrvat, rodom iz Splita. Oskar Tartaglia je bil pesnik, rodoljub in časnikar in je igral vodilno vlogo v gibanju jugoslovanske nacionalistične mladine v prvih dveh desetletjih tega stoletja. Njegova ne-ustrašenost v čalsu balkanske in prve svetovne vojne je navdihovala tisoče jugoslovanskih intelektualcev in znatno pomagala ideji narodnega edinstva. -o- Ubit na potu k poroki Iz Pacific, Mo. je prišla vest, da je bil ubit v avtni koliziji korporal Edward Livanec iz Clevelanda, ki je bil na potu domov, da se v soboto poroči. Avto je spodrsnil na mokrih tleh in se zvrnil. Avto je vozil vojaški kaplan Thomas Henefis iz Fort Sili, Okla., ki je dobil težke poškodbe. Slike so gotove Vsi oni, ki ste se v nedeljo slikali v Jugoslovanskem kulturnem vrtu pred Gregorčičevim spomenikom, lahko vidite slike noopj ob sedmih pri Jožetu Grdini. Nemci neprestano napadajo Sebastopol, Rusi so se umaknili na dveh točkah Moskva, 23. jun. — Nemci s podvojeno silo napadajo pristanišče Sebastopol na Črnem morju. Ruska garnizija je bila prisiljena, da se je umaknila v dveh sektorjih, v severnem in južnem delu trdnjave. V zalivu, kjer so velike ladjedelnice, se vrše že boji po ulicah, od hiše do hiše. Rusi trdijo, da so izgubili Nemci pred Seba-stopolom 100,000 mož. Kljub vsemu strahovitemu napadu nemške pehote, topništva, tankov in bombnikov, pa se ruska garnizija še vedno drži v mestu. Pri obrambi pomagajo celo ženske in otroci. -o- Ruski fašist obsojen v ječo Hartford, Conn. — Anastazij Vonsiatski, 42 let star in vodja ruske fašistične stranke, je bil obsojen na federalni sodniji na pet let ječe in $5,000 globek Priznal je krivdo, da je vohunil v prid Nemčije. -o-7 Represalije v Zagrebu Po aten^iu .aa zagrebško telefonsko centralo je bilo ustreljenih več kot sto Srbov in Židov, ki so jih vstaši imeli zaprte v zloglasnih zaporih v Račkega ulici 9. Rodbinam, ki so ujetnikom nosile hrano, so nekega dne sporočili, da je ni treba več nositi. Na vpraševanje, čemu ne, so jim kratko odgovorili, naj ne vprašujejo. Vse omenjene osebe so ustrelili, kot se zdi v Maksimir-ju. Pokopali so jih v skupnih grobovih. Rodbine so o usodi svojcev zvedele po grobarjih, ki so jim prinesli kakšne papirje in predmete, ki so jih našli pri pokopa van ju ubitih. Med osebami, ki so takrat bile ustreljene, so bili med drugim: Srb Dožudi, ravnatelj hrvatskega podjetja baroba Guttmana in dva Žida, Pavel Justus, tajnik istega podjetja in dr. Pavel Fischer iz Osi-jeka. --o- HRENA NE BO PRIMANJKOVALO East St. Louis, 111. — Ta kraj, kjer je glavno pridelovanje hrena, poroča, da ga ne bo primanjkovalo tekom vojne. Cene so pa poskočile od $5 in $7 sod na $12. Tekom prve svetovne vojne, ko se ni moglo dobiti hrena iz Evrope, se je prodajal tukaj po $20 sod, to je v koreninah. —-o- NOVI GROBOVI Josep Jemec Včeraj je nagloma umrl pri delu v Willard Storage Battery Co. rojak Josip Jemec, stanujoč na 10101 Prince Ave. Star je bil 58 let in doma iz Kamnika na Gorenjskem, odkoder je prišel sem pred 32 leti. Bil je član društva Carni-ola Tent, št. 1288 Makabejcev, društva sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ in podružnice št. 5 SMZ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Jennie, hčere: Mary Jan, Jean Pollock,^ Amalijo Menzo in Dorothy, brata Andreja v Chicagu, sestro Antonijo v Kaliforniji, eno sestro pa v starem kraju. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis Ferfo-ia, 9116 Union Ave. v cerkev sv. Imena na Broadway. Naj počiva v miru, preostalim so-žalje. Josephine Zalokar Po dolgi in mučni bolezni je umrla Josephine Zalokar, stara 46 let, stanujoča na 15304 MacCauley Ave. pri sestri Louise Skerl. Poleg te sestre zapušča tudi sestro Ana Yam-bersich in Mary Strukel, brata Antona v Kanadi in več drugih sorodnikov. Rojena je b i 1 a v vasi Ločna pri Novem mestu, kjer zapušča dva brata, Franka in Jožeta, sestro Frančiško in več sorodnikov. Tukaj je biva-a 29 let. Bila je članica društva Carniola Hive., št. 493 T. M. Pred 28 leti j«* bil a pobita tovarni in je bila od tedaj slepa. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih iz Želetovega pogrebnega zavoda v1 cerkev Marije Vnebovzete in na Kal-varijo. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. -o- ^usi v kratkem pričakujejo drugo fronto Moskva. — Ruski časopis ravda piše, da bo postala druga fronta, ki je mora nacijev, cmalu dejstvo. Pravda zatrjuje, da bodo. korakali zavezniki k zmagi še letos. Slovenci so dali $358 za MacArthurjev bombnik Mrs. Jeanette Cahill-Perdan je izročila včeraj ček za $358 ko dar Slovencev v sklad za MacArthurjev bombnik. Ček je izro čila v uradu. Cleveland News kjer zbirajo ta sklad. Prispevke so zbrali Slovenci, je rekla Mrs Cahill, kot v spomin mornarju Louis Dobnikarju, ki je bil prva žrtev te vojne iz Clevelanda. Važna seja Nocoj ob osmih se vrši v Slo venskem domu na Holmes Ave važna seja odbora Ameriško-ju | goslovanskega udruženja. Naj ' bo ves odbor navzoč. Vojaška oblast urgira civilno prebivalstvo, naj zapusti Havaje Honolulu, Havaji. — Vojaška oblast je apelirala na vse civilno prebivalstvo, to je na osebe, ki nimajo tukaj stalnega bivališča, na ženski spol in na otroke, naj kakor hitro mogoče odidejo z otočja v Ameriko. Dasi so bili Japonci premagani v dveh pomorskih bitkah, pa to še ni jamstvo, da se ne bodo še vrnili, pravi poveljnik Emmons. Za našo obrambo je najboljše, če odidejo z otoka vse osebe, ki niso zaposlene pri obrambnem delu. Za 25% več plače častnikom na podmornicah Washington. — Senat je sprejel predlog, da se zviša mornariškim častnikom, ki so prideljeni podmornicam za 25% na plači. Potapljači pa, ki gredo globoke-je kot 90 čevljev pod vodo, dobe $5 na uro priboljška. Predlog je bil poslan predsedniku v podpis. Novi ameriški državljani Včeraj je priseglo 230 oseb zvestpbo Stricu Samu, med katerimi so bili sledeči naši ljudje Steve Koren, Mike Grdanc, John Glavič, Frances Kral, Mike Ba-ič, Anton Zupančič, Mary Mi hič, Ana Hočevar, Amalia Mihič, Mary Primožnik, Julia Fabian, Mary Kralič, Katie Mlakar, Jo sephine Kunstel, Josephine He-nikman, Mary Turk, Jennie Tomšič. Naše čestitke vsem novim državljanom in državljankam. V Texasu je vroče Joe Gornik, ki služi Strica Sama v Fort Clark, Texas piše, da je bilo en dan zadnji teden 116 stopinj vročine in da so se fantje zelo potili. Joe se prav dobro po> čuti v armadi, samo čez pas je že nekaj izgubil pri treningi Joe Svetetom iz St. Clairja sta skupaj in pošiljata pozdrav vsem znancem v Clevelandu. Mr. Resnik bolan Naš društveni in kulturni de lavec, Jakob Resnik iz 3599 E 81. St., je dobil v tovarni težke poškodbe. Kos železa mu je pa del na nogo. Odpeljali so ga v St. Alexis bolnišnico, kjer je bi dva dni, zdaj se pa zdravi doma Prav vesel bo, ako ga prijatelj in znanci kaj obiščejo. Mr. Res niku pa želimo, da bi kmalu ozdravel. Osišče drvi proti Egiptu Velika nevarnost je za Suez in Osrednji vzhod, ako osišče predre obrambeno linijo ob egiptovski meji. 250,000 PARAŠUTARJEV PRIPRAVLJENIH ZA NAPAD NA EGIPT Kaira, 22. jun. — Nazijske oklepne divizije so se zagnale potem, ko so okupirale Tobruk, brez oddiha proti Egiptu in so se sprijele z Angleži nekaj milj od egiptovske meje. Položaj zaveznikov v Osrednjem vzhodu je zelo resen radi poraza v Libiji. Angleži priznavajo, da je ušlo Italijani potujčujejo dalmatinska mesta Italijani so odstranili spomenik Grgurja Ninskega in Ivana Meštroviča in vse druge spomenike in plošče, ki so spominjale na jugoslovanski Split. Stara imena ulic in trgov so zamenjali novimi italijanskimi imeni in plošče zamenjali s kamni v slogu italijanske renesanse v velikosti 70x40 cm. Te plošče pa so postavili v višini prvega in drugega nadstropja, da jih ne bi prvi dan razbili. Prebivalci, zlasti mladina, se zabavajo s tem, da ciljajo v plošče s steklenicami črnila in ko vstane dan, so po vsem Splitu plošče pdkrite s črnilom. Spličane zlasti razvese-juje pogled na italijanske vojake, ki stoječ na lestvicah v znoju svojih obrazov perejo in drgnejo zamazane plošče. i -o- Dva slovenska poročnika Za 10 dni je prišel na dopust poročnik Anthony Zadnik. V soboto, 20. junija je graduiral iz oficirske šole in bil povišan v poročnika. Njegov bratranec Anthony Frank iz 906 E. 73. St. je tudi isti dan graduiral iz iste šole in bil tudi povišan v poročnika. Anthony je prišel svojim staršem Mr. in Mrs. Anthony Zadnik, 988 E. 77. St. Naše iskrene čestitke obema slovenskima' fantoma in njih staršem na tem odlikovanju. Veliko sta žrtvovala, da sta iz delala šolo. Oba naša Toneta se bosta pa gotovo fino postavila v svojih častniških uniformah. Nadzorniki v trgovinah Urad za kontrolo cen bo poslal danes 60 nadzornikov po me stu, da bodo v raznih trgovinah pregledali, kako trgovci izpolnu-jejo postavo. Nadzorniki bodo tukaj en teden in bodo po možnosti obiskali vse trgovine, male in velike. V glavnem bodo nadzor niki pregledali, če imajo trgovci razstavljene na vidnem prostoru cene blagu. To nadzorstvo ima v glavnem namen, da se trgovce pouči o pravilnem ravnanju v tem oziru. Nakup vojnih bondov Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ je kupilo za $100 vojnih bondov. Za prihodnjo konvencijo SDZ je izvolilo John Rožanca za delegata, za namestnika pa Frank Jereba. iz Tobruka le nekaj malega angleških, južno-afriških in ind-skih čet. Nekaj malih ladij je od-plulo iz pristanišča pod točo topovskih krogel iz nemških tankov. (Nemci trdijo, da so razbili formacijo malih ladij, ki so hotele uteči iz pristanišča). Koliko vojnega plena so Nemci dobili v Tobruku še ni znano. Toda ker so se slišale močne detonacije v zadnjih urah boja za Tcbruk, sodijo, da so Angleži sami uničili kolikor so mogli zalog. Iz vojaških krogov tukaj se sodi, da so zajeli Nemci do 25,000 angleških vojakov v Tobruku. Angleži ne zanikajo nemške trditve, da so osiške čete osvojile tudi pristanišče Bardijo, ki leži komaj 8 milj od egiptovske meje. Tako je zdaj praktično vsa Libija v osiških rokah. Pričakuje se, da bo general Rommel takoj udaril proti Egiptu, predno se bo mogla angleška armada zbrati za obrambo in predno bo dobila ojačenja, Egiptovska vlada, ki ima stalno armado 40,000 mož in do 100,000 milicije, bo napovedala vojno osišču, čim preide to s svojo armado v Egipt. Iz Londona se poroča, da ima jo Nemci pripravljenih na otoku Kreti armado 250,000 parašu-tarjev, s katerimi bodo napadli Egipt. Kot se poroča je nekaj teh parašutarjev sodelovalo pri napadu na Tobruk, ki so se spustili v notranje utrdbe ter napadli Angleže od zadej. Od otoka Krete do Egipta je samo 230 milj. Ti nemški para-šutarji ogrožajo tudi angleški otok Ciper in pa bližnjo Sirijo. -o- IZ NAŠIH NASELBIN Arma, Kans. — Dne 6. junija je bil tukaj ubit od strele Frank Godinar, star 53 let in doma od Sv. Venclja na Spodnjem štajerskem. V Ameriko je prišel pred 39 leti in ves čas je bival v Kansasu. Zapušča ženo, tri sinove in tri hčere; eden sin je pri vojakih. Waukegan. — Dne 8. t. m. je umrl v tej naselbini rojak Suha-dolnik ,star 78 let in doma od Vrhnike. Svoječasno je bil farmar v Missouriju. Kralj Peter bo gost Bele hiše v sredo Washington, 22. jun. — Predsednik in Mrs. Roosevelt sta povabila v sredo večer jugoslovanskega kralja Petra v Belo hišo, kjer mu bosta priredila formalno državno večerjo. Ob tej priliki bo kralj Peter informiral predsednika o bojevanju četnikov v Jugoslaviji, ki štejejo zdaj 150,000 mož močno armado. Starega Matkoviča so zaprli Naš znani ladjarski podjetnik Matkovič, čigar ladje sedaj plovejo v Atlantiku za zavezniške interese, je v začetku moral vsem svojim ladjam naročiti, naj se vrnejo v Split. Na skrivaj pa je vse to preklical, s pomočjo ameriškega konzulata v Zagrebu. Junfja pa je vstaška policija pod povelj ništvom Boža Cerovskega vdrla v ameriški konzulat in vse premetala. Našla je pisma, ki so pojasnjevala, zakaj se Matkovi-eve ladje niso vrnile in jih z velikim hrupom priobčila v časopisju, češ, da se je ameriški konzulat spuščal v špionažo. Zaradi vsega tega so Italijani zaprli starega Matkoviča in ga odpeljali nekam v notranjost Italije. Starčku je sedaj nad 80 let. Parnik se je prelomil Jezerski tovorni parnik Eugene J. Buffington, dolg 600 čevljev, iz Clevelanda, se je včeraj prelomil na dvoje potem, ko je nasedel na pečine v bližini Beaver otokov v jezeru Michigan. Posadko so prej rešili. K vojakom Louis Zorko, tajnik Kluba društev SND je dobil pozivnico za v armado. Oglasiti mora en krat drugi mesec. Za bombnik Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ je darovalo $5 v sklad za MacArthurjev bombnik. Prav lepa hvala. Glede nedeljske parade V našem poročilu o nedeljski paradi Slovencev ob priliki praznovanja vseslovanskega dneva nismo točno poročali glede flot Progresivnih Slovenk. Progresivne Slovenke so imele dve samostojni floti brez sodelovanja kakega drugega društva in poleg flot so imele tudi pet okrašenih avtomobilov. Njih floti sta bili oni, katerih ena je predstavljala slovenski podeželski motiv, žanjice, grab-ljice in kosce, a druga flota je predstavljala sedanjo zasužnjeno Slovenijo, kjer so klečale pred Stricom Samom in boginjo Svobode v Hitlerjeve verige vklenjene Slovenke. Zlasti ta flota je bila zelo pomenljiva in izrazita za sedanje kritične čase. Poštni mojster O'Donnell bo imenovan za 3. termin Predsednik Roosevelt je poslal senatu v potrdilo imenovanje elevelandskega poštnega mojstra Michaela F. O'Donnella za 3. termin. Ako bo senat to potrdil, bo imenovan Mr. O'Donnell poštnim mojstrom za vse življenje, glasom postave iz leta 1938. K marinom John J. Mišič, sin Mr. in Mrs. John Mišič iz 1138 E. 63. St. odide na 25. julija k marinom. Želimo mu vso srečo! Pozdravi iz Minnesote Iz Ely, Minn, pošiljajo pozdrave sledeči Clevelandčani: Joseph Adamich, Mrs. Mary Adamich in sin Robert Adamich. Obiskali bodo tudi Sheboygan, Wis. "AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor r r «117 St. Clair Ave, Published daily except Sundays and Holidays Cleveland. Ohio. NAROČNINA: Za, Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.____. No. 146 Tue., June 23, 1942 BESEDA IZ NARODA Zveza dr. Najsv. Imena Novo življenje za slovensko zemljo v Jugoslaviji Na londonskem radiju je imel ministrski podpredsednik dr. Miha Krek sledeč značilen govor: "Kot gobe po dežju rastejo razni predlogi o preobliko vanju bodoče Evrope, zlasti Srednje Evrope. Imam trenutno pred očmi posebej tiste propagandiste, ki se prizadevajo, da bi pod plaščem katoliške vesoljnosti rešili Nemčijo^ in njene pomagače pred končno obsodbo in kaznijo a na račun drugih narodov; tiste ki se trudijo, da bi zasejali med katoliške in nekatoliške slovanske narode nezaupanje, ki bi ga po tem izrabili za svoje protislovanske politične špe kulacije. Mi Slovenci vsem tem odgovarjamo in kličemo na vse strani: Nikomur ne dovoljujemo in ne bomo dovolili da bi špekuliral s katoliško vero in katoliškim značajem sloven sk^ga naroda. Vse te poskuse odklanjamo z odločnim "ne' trikrat "ne." Preveč nas je tepla in učila zgodovina naše zemlje. Živeli smo tisoč let v Avstro-Ogrski monarhiji, ki je špekulirala s katoliškim naslovom a delala nekrščansko poli tiko. Imela je katoliško dinastijo in katoliško večino narodov pa smo katoliški Slovenci bili ves čas krivično zatirani in kljub vsem našim bojem in naporom ostali brez osnovnih naravnih in torej Božjih narodnih pravic. In kaj se je godilo v zadnjih 24 letih Slovencem ob Rabi, na Primorskem in na Koroškem to je 24 let sramote za Italijane, Madžare in avstrijske Nemce, ki so tudi katoličani, a ki se svoje vere niso spominjali ko so kot pogani mučili našo narodno manjšino. In končno kaj kaže strašna sedajnost? Ali niso zverine ki že celo leto divjajo po naši sveti zemlji izšle iz istih narodov, ki se ponašajo s tisočletno krščansko kulturo? Narod naš je sedaj v neisprosnem boju za svojo svobo do, za življenje, za obstanek. Naša domovina je vsa krvava. Grobovi tulijo. Svet okoli nas — nemški, madžarski, italijanski je naš nečloveški krvnik. V tej usiljeni nam borbi za samoohranitev smo in moramo biti jasni in odločni. Za primer navajam, kar se je zgodilo na nekem kongresu katoliških časnikarjev v zadnjih dneh. Naš zastopnik g. minister dr. iKuhar je odklonil sodelovanje ker so se kongresa udeležili tudi zastopniki avstrijskih Nemcev in Madžarov. Imel je svoji dve predavanji na kongresu še le potem, ko so se imenovani odstranili. Češki in poljski bratje so se z našim zastopnikom popolnoma solidarizirali. Tako je naše stališče dosledno, odločno in jasno. Slovensko delo je sedaj samo eno in cilj en sam. Vsa slovenska zemlja mora vstati k novemu življenju v prerojeni Jugoslaviji. Tam si bo naš narod — žal le prebogat strašnih pre-iskušenj — zgradil nov red; red narodne in verske svobode in enakopravnosti, red radikalne družabne pravičnosti, nov red, ki bo z največjo dosegljivo možnostjo jamčil za blagostanje in napredek tako celega naroda kot vsakega tvornega in delovnega stanu in poedinca. Ali ker je jasno kot dan da je zato potrebna najprej zmaga, zmaga nad neusmiljeno brezobzirnim sovražnikom, ki hoče naš narod izbrisati z obličja zemlje, po zmagi pa svobodna, složna, močna narodna država za to bomo odločno odbijali vse grabežljive volkove, tudi tiste, ki preoblečeni v ovčje oblačilo katolištva preže kako in kdajtii nas požrli. Minister Milan Grol je minuli četrtek Srbskemu narodu ponovno predočil temeljne razloge, ki brezpogojno ukazujejo Srbom, Hrvatom in Slovencem, da složno delamo za novo veliko Jugoslavijo. Njegove misli so tudi naše misli. Hvaležni smo za odločne besede, ki potrjuje naše neomajano upanje, da bomo dosegli skupni ideal svobode vseh Južnih Slovanov. TAKO GOVORE NEMCI Nobenih teritorijalnih zahtev — Po treh letih lahko smatram, da je boj za enakopravnost Nemčije zaključen. V Evropi nimamo teritorijalnih zahtev. (Adolf Hitler, Reichstag, na dan zasedbe Porenja, 7. 3. 1936.) * ♦ » Čehi nezaželjeni — Nobenih Čehov ne zahtevamo. Ko se Čehi sporazumejo s svojimi drugimi manjšinami, me češka država nič več ne zanima, in — kar se mene tiče — lahko jamčim zanjo. (Adolif Hitler, Športna palača, 28. 8. 38.) * * » Njegova zadnja teritorijalna zahteva — Pred nami je zadnje vprašanje, ki mora biti rešeno. Sudeti so Doslednja teritorijalna zahteva, ki jo imam v Evropi, zahteva, kateri se ne morem odreči. (Adolf Hitler, Športna palača, 26. 9. 38.) ♦ • » Narod znanstvenikov in umetnikov — Mlad mož, ki je delal šest mesecev na zapadnih utrdbah, je naredil za Nemčijo več nego intelektualec vse svoje življenje. (Adolf Hitler, Narodni festival 1. 5. 39.) * * * Poklicna izobrazba nepotrebna — Treba je nehati z zmctnirn mnenjem, da morejo samo poklicno Izobraženi govoriti o kulturnih in umetnostnih vprašanjih. (Hans Hinkel, upravnik za državno kulturo, predavanje v Nacijonalno socialistični kulturni politiki, 2. 9. 35.) Pripravljalni odbor za katoliški dan, ki se bo vršil 23. avgusta tega leta, je zopet prav pridno na delu. Je sicer še skoro dva meseca do takrat, a je veliko dela s pripravami in zato pa je treba, da se prične s pripravami dovolj zgodaj. Zato pa tudi sporočamo javnosti, da bodo vsi katoliški Slovenci širom Clevelanda vedeli, da je dan 23. avgusta, dan vseh katoliških Slovencev. Saj se menda še spominjate lanskega leta na ta dan, kako velike množice ljudstva je bilo tam na prostorih na 25000 Euclid Ave. Tudi letos se bo vršil katoliški dan na istih prostorih. Pripravljalni odbor, ki je imel svojo sejo zadnjo nedeljo, 14. junija, je sklenil sledeče: kanonik Oman, ki so obenem tudi duhovni vodja, preskrbijo par dobrih govornikov, seveda bo z nami ta dan tudi naš gospod župan Frank J. Lausche. Zbornica je sklenila, da se povabi uradnim potom tudi vsa cerkvena pevska društva iz vseh štirih slovenskih fara v Clevelandu, godba sv. Vida in od sv. Lovrenca pa nam bosta igrali svoje melodije vse popoldne tam v tistem prijaznem parku, da bo odmevalo tja čez gore. Newburški fantje pa bodo igrali za ples, da se bo vse vrtilo. Ti godci so dobro poznani Eddie Zabukovec in njegovi fantje. Cenjene žene od fare sv. Vida pa je zbornica izbrala za kuharice, ker brez kuharic ni nikjer nič. Za naš letošnji katoliški dan se pričakuje velike množice ljudstva in jih bo treba nasititi, zato pa prosimo cenjene žene in dekleta od fare sv. Vida, da se dobro pripravi j,o.za, ta dan. Fa-rani od fare Marije Vnebovzete in od fare sv. Kristine pa tudi vsi na delo, kajti ljudje bodo ta dan žejni in jih bo treba napojiti. Tako moramo skrbeti, da bodo vsi dušno in telesno postreže-ni. Več pojasnila o tem pa boste vsi delavci dobili na svojih društvenih sejah. Tudi iz new-burške fare bo prišel cel štab mož in žena, ki bodo pripravljeni poprijeti za delo. Vse delo, ki ga bomo izvršili ta dan, je delo v večjo čast božjo in to ne bo zastonj, ampak nam vsem enkrat prav prišlo v dušno korist. Zatorej vsi in vse na delo za katoliški dan. Kakor nam je vsem že znano se letos vrši tudi konvencija K. S. K. J. v Chicagu in sicer en teden prej kot pa bo naš katoliški dan. Obenem pa se bo tudi v Chicagu vršil katoliški shod. Zato pa je zbornica poverila brata Anton Grdina in Jakob Resnika, da bcsta zastopala na tem shodu našo zvezo društev Najsvetejšega Imena. Upamo in želimo, da bi se ta shod v Chicagu vršil tisto nedeljo pred konvencijo, da se potem v nedeljo, 23. avgusta vsi snidemo na katoliškem shodu v Clevelandu. Cleveland je prijazno mesto in tudi ljudje so prijazni, da vsak rad pride k nam Lorainski kotiček Josephine Eisenhardt Zadnje čase so se tukaj poročili sledeči pari: mladenič Edward Learbacher z gospodično Barbaro Cvetovac; mladenič Joseph Kovač z gospodično Loreto Kedrovski; mladenič Anthony Jelene z gospodično Jean Soklič. Vsem tem mladim novoporočen-cem želimo kar največ sreče v zakonu. Pri družini Leo Svete so oni dan dobili prav prijazno in pridno deklico, katera se je kar za stalno naselila pri njih in ravno tako je prišla k družini Jack Tomažič prav majhna pa koraj-žna dečva na stalne jerperge. Mrs. Tomažič dekliško ime je bilo Vera Skander, ki je doma iz Clevelanda. Obenem družinama naš poklon in čestitke. Šolska prireditev, katero so ob koncu šolskega leta ono nedeljo priredili učenci naše farne šole, je bila prav dobro obiskana. Zares se je čuditi tem našim otrokom, kako so lepo izgovarjali besede v materinem jeziku podane deklamacije in kako so ko-rajžno prepevali naše ljubke domače pesmice. Dasiravno otroci doma ne govore slovenščine in so med temi otroci tudi drugih narodnosti, pa so se kar vsi prav dobro naučili svojih vlog in iste kar najboljše izvršili. Seveda pa gre glavna zasluga njih učiteljicam čč. šolskim sestram in našemu gospodu župniku Rev. M. Slajetu. Iz naše farne šole so graduira li sledeči mladi učenjaki: Florence Novak, Helen Nagy, Andrej Tomažič, Katherine Tisler, Theresa Tilosanec, Gertrude Turk, Lillian Rutar, Doris Var go, Joseph Novak in Robert Ska-pin. Iz tukajšnje višje šole pa so izšli sledeči naši mladeniči in mladenke: Mary ičsh, Mildred Ivančič, Eleanor Lukenič, Doro-j thy Mahnič, Daniela S k a p i n, j Frances Rangus, Robert Pazder, j Ernest Kerhin, Teddy Perušek. i Eddie Pcgorelc, William Toma-i žič in Frank Tomažič. Vsem tem našim mladim ljudem naše iskrene čestitke z željo, da bi bila njih bodočnost kar najbolj srečna in zadovoljna. --o- Zapisnik zborovanja slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki se je vršilo v nedeljo 7. junija 1942 v prizidku Sloven- % skega narodnega doma v Clevelandu, Ohio. biti ljudje plačani. Iz fonda pomožne akcije ne moremo črpati, ker ta denar je nabran samo za naše trpeče brate in sestre po vojni. Treba bo asesi-rati naše člane pri naših podpornih organizacijah, če bomo hoteli dobiti potrebni denar. Italijanska propaganda ima denar, da lahko priobčuje svoje članke v uglednih in naprednih ameriških revijah. Zato se ne varajmo, ampak se pripravimo pravilno in dobro. Ivan Jontez urgira, da se sprejme sugestija ali predlog, da se napravi ožji odbor, ki bo imel seje večkrat na mesec. Minister Snoj pravi, da ima J u g o s 1 o v anski informacijski center na razpolago dosti knjižic "The Slovenes Want to Live," katere lahko izroči političnemu odboru, da jih prodaja po 25 centov ter izkupljeni denar lahko porabi za svoje delo. Kristan stavi predlog, da naj se njegove prejšnje sugestije glede organiziranja ožjega odbora, ki sklicuje seje širšega odbora, vrši potrebno delo in vse ostale slovenske v Ameriki, da se pri-temu gibanju, sprej- (Konec.) Jos. Grdina sugestira, da naj bi se preneslo tudi Jugoslovanski informacijski center v Cleveland. Jos. Zalar pravi, da ta odbor bo sestajal samo iz ameriških Slovencev in se nikakor ne bo mešal z Jugoslovanskim informacijskim centrom. Minister Snoj pravi, da ima Jugoslovanski informacijski center vse druge posle na svo-na naše prireditve. Zato pa va-! jih rokah, in je mnenja, da naj bimo cenjeno delegacijo KSKj! ostane tam, kjer se nahaja sena obisk v našo elevelandsko me-, daj. tropolo. Pridite, bratje in se-! J°s- Zalar ponovno odgovar-stre, od povsed v Cleveland na ta katoliški shod. Glavna ali letna seja je čila, da bo šel ves morebitni preostanek od tega dneva le za pomoč našim trpečim Slovencem v staro domovino. To je plemenit namen in že radi tega bi se mo-1 ral vsak zaveden Slovenec in j Slovenka udeležiti in sodelovati j na tem katoliškem shodu ter skrbeti, da bi bil isti res dobro ob-j iskan. Bom pa še prihodnjič kaj ! več napisal o katoliškem shodu. Z bratskim pozdravom, Anton Meljač, zapisnikar. j a Jos. Grdini, da moramo bi-! ti previdni, da bomo našo pro-i pagando vodili le mi sami, ki dolo- smo ameriški državljani. Vatro Grill pravi, ko je Hitler napadel Jugoslavijo, organizirale so naše bratske organizacije slovensko sekcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki. Ko pa je profesor Brenner napisal svoj članek in narisal povojno Evropo, nam je takorekoč vsiljena tudi politična akcija, ki pa stane denar. Kje bomo dobili te finance? Treba je aparata, ki bo deloval obvesti skupine družijo me. Adamič sugestira, da naj ima ožji odbor vsaki teden sejo, a širši odbor naj ima sejo vsaki mesec. Mi vsi pa se zaveže-mo, da bomo sodelovali in pomagali. Če pa bi ožji odbor mislil, da ni potrebno, da ima širši odbor sestanek, pa naj tako obvesti prizadete člane Jos. Zalar omenja, da naj to zborovanje potrdi sklep pomožne akcije, da je pravilno delo vala, ki je sklicala to zborovanje. Jos. Durn je mnenja, da naj bo politična akcija sama za se be in da se izvoli tozadevni od bor. ✓ Urednik Debevec stavi pred log, je podpiran in sprejet, da se delo pomožne akcije odobri ker je sklicala to zborovanje Kristan pravi, da naj bi se ta odbor imenoval: Slovenski odbor za politično akcijo. Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da se izvoli ožji od bor, ki bi imel sedem članov živijo v Clevelandu ali okolici a dva člana, ki živita izven Clevelanda. Glavni urad tega ožjega odbora bi bil v Clevelan du. Urednica Albina Novak pravi da bo ta odbor imel veliko nalo go in dosti dela. Izvoli naj se lju di, ki so pripravljeni delati. Do bi naj se tudi sredstva, da bo mogel odbor delovati. Ncminirani v ožji odbor so sledeči: James Debevec, Janko N. Rogelj, Joško Penko, Albina Novak, Anton Šabec, dr. Jas. W. Mally, Etbin Kristan, Anton Grdina, Frank M. Surtz, Ivan Jontez, Marian Urbančič, Vatro Grill, John Gornik, Rude Trošt in Ivan Molek. Nominacijo so sprejeli ter so bili izvoljeni sledeči: Jas. Debevec, Joško Penko, Anton Šabec, dr. Jas. W. Mally, Josephine Za-krajšek, Etbin Kristan, Frank M. Surtz, Vatro Grill in Ivan Molek. Takoj po seji se ta odbor sestane in organizira, da izvoli potrebne uradnike. Predsednik zborovanja vprašuje, kako bo sedaj š financo, da je sedaj to na dnevnem redu. Louis Adamič pravi, da naj bi za prvo pomoč kar mi navzoči nekaj prispevali v ta sklad. Vatro Grill sugestira, da se apelira na naše podporne bratske organizacije, ki naj obdavčijo svoje člane. Josephine Zakrajšek stavi, v tem spiislu predlog, ki je podpiran in sprejet. Janko N. Rogelj stavi predlog, da se vpraša Slovensko narodno podporno jednoto in Slovensko' socialistično zvezo v Chicagu, ki sedaj upravljata sklad Jugoslovanskega republičanskega zdru-, nar politični akciji JPO,SS. Ob enem apelira tudi na ministra Snoja, da naj najde sredstva in pota, s katerimi bi bilo mogoče nuditi denarno pomoč temu odboru. Albina Novak se ne strinja, da ji vprašali za sklad Jugoslovanskega republikanskega združenja. Predsednik Cainkar pojasni, kao je prišlo do tega, da preje omenjeni organizaciji upravi j a-a ta sklad, v katerem je danes še okoli deset tisoč dolarjev go-novine. Urednik Debevec se strinja s predlogom. Pravi, če se to zgodi, potem bo vsaj mir med nami, da ne bomo več govorili o tem denarju. Jos. Zalar se ne strinja z Al-oino Novak, ampak podpira predlog, da se vpraša za denar. Predlog preide na glasovanje ter je s pretežno večino glasov sprejet. Louis Adamič prečita v angleščini brzojavko, ki se glasi: June 8, 1942. Telegram to Hon. Cordell Hull Secretary of State Washington, D. C. PERSONAL The undersigned Americans of Slovenian origin or descent gathered in a conference in Cleveland today representing /irtually all Slovenian Americans are deeply perturbed over the Urednik Anton J. Terbow pravi, da je vedno delal in PisaK- M v tem smislu, kot smo danes zbo ^ rovali ter bo isto storil tudiv^ dočnosti. I'fflp^ Urednik Louis Rozman oblJuuahe baje, da bo storil svojo narodl%el dolžnost ter po možnosti za%er var j al današnje sklepe. jPa t Urednica Albina Novak PraJtila da nima kaj posebnega, da bi Pfcna vedala, toda obljubi njeno P'lahkl moč za izpeljavo našega dela. taj Urednik Molek se izrazi, ijej0 vedno govori potom Prosvete J2ej da bo tudi v bodoče tako lasten ljeval s svojim delom. fezal John Gornik izreka zad°vf še je za stvo zborovanju ter dabopo jih možnostih podpiral to ve nje. le\ 5tao, 'pa j ga Josephine Zakrajšek zasta%>ija stoodstotno podporo. Jzastr Rude Trošt obljubuje jnž pomoč ter je pripravljen Hie ge; preti to delo ter stopiti tudi,stolu pot v naše naselbine, da sez(«, na naš narod po Ameriki. Pi'aV Wjego bi videl, če bi mogel enkrat vkiekni se seboj glavnega predsedjfeodn KSKJ v Washington, D- Mpolos tam pred Belo hišo zakrnel njegove hramonike Kje Je mili dom in God Bless A®el On čudovito lepo igra Vatro Grill opominja vsj dal 21. junija je Slovanski dfu je> Ameriki, in da naj se v CleVMadk du pokažemo z vso svojo "fPeta Vabi vse na sodelovanje- rJ_k i Janko N. Rogelj apelih TfV da naj mu P°*fUsa ket direktorju P^l^ možno akcijo, da se ^ ^ denarja nabralo za ®aSe . v domovini. ^ jajno J Pisatelj Louis Adaml,Ce1 zove na povabilo Pre . -zborovanja, Vincent Ca1® da naj pove zaključne bes mu zborovanju. V svoje®1 veru je opozarjal navz° ; ctresimo tistega strahu, zadržuje v Ameriki, da n® pamo javno ter zahtev j pravice. Saj mi smo državljani in imamo co. Omenja, da ima - ^ žna akcija sedaj samo ^ kar je tako mala vsota, ■ ne pomeni nič. Pravi. ^ rabili po vojni milj01,e • oropa®1 R po ljudi, ki so danes Treba bo našim kmeto®1 (Dalje na 3 s^ilj delay in changing the enemy navzoče, da naj mu Status of Aliens who are subjects of Fascist Italy but are Slovenians by Nationality and inevitably Anti-Fascist we urgently and respectfully request favorable decision of this matter which we understand is in the hands of your department and the department of Justice. We understand the latter department favors such decision and we beg your presonal interest in the problem as far as your department is concerned. Delay is effecting the morale of thousands of people involved. Respectfully. Jožko Penko se zahvaljuje pisatelju Louis Adamiču za sestavljeno brzojavko, katero se pošlje državnemu tajniku Hull-u v Washingtonu ter v tem smislu tavi tudi predlog, ki je podpiran in sprejet. Pisatelj Louis Adamič stavi predlog, da se povabi na sodelovanje vse člane naših podpornih organizacij, kakor tudi ministra Franc Snoja, dr. Boris Furlana in dr. Čoka, da vsi sodelujejo z nami. Predlog podpiran in sprejet. Dr. čok ponovno pozdravlja vse ter prosi, da bi se dalo tudi njemu priliko, da bi imel refe-,at pred tem odborom. Minister Snoj se zahvali za složno in plemenito delovanje in delo, katerega smo završili na ';em zborovanju. Izrazi veselo zadovoljstvo vsem, ki so zborovali. Pravi, da bo današnja seja mejnik novega dela za osvobojenje Slovencev, odnosno Jugoslavije, Zahvali se v imenu Slovenije in Jugoslavije ter da naj tako ostane tudi v bodoče. Dr. Boris Furlan pravi, da se strinja z vsemi zaključki, katere smo danes sprejeli na tem zborovanju. Nadalje naglasa, da je sedaj potreba sistematične kampanje, s katero bomo zahtevali za vse enako, pa naj bodo delavci v tej ali oni državi. Saj v Ameriki bomo to lahko zahtevali, ker smo v demokratični državi, ki se bori za svobodo vsega an1 isto se n svetli] koj -. P ,e- do Po ( se sveti Jdi, d; V d ,:1ezuje 'lilo, p Hapre Tis-Pogn '^utel . i Holandci so na ler ne bo nikdar P0' služnosti. Se reče, ka1 bo ni se je vic t da . lfi čaf je' , >, Ve al P; - D a kiill,,le K se ga ne je rprei ga, saj tudi druge ne i jih davi z železno pe> Jjjmi ga lepega dne (sonc® ^ že vzhaja) se bo stv®1^. ishaw-takrat se bodo nadJc t Jlazil _ v mišje luknje. To Je i vo, kot je amen v 0 bc S Holandskega se deči dogodbici. V n1 bilo, ko je slika m* kako se vseda l11 Je kaj >ftl»k la, K.UKU S« vse«" Nekdo izmed' občnlh > na ves glas: "Sre^! zdravi Hessa v Lo"0 g( Gestap°v • !J. Navzoči . jn ukazali prižgati lucl. gi iskati nesramneža, K - rf0d» zabrusiti Hitlerjih , dobili. Potem so ^ znanili, da je pred8* • Še llezla > DEKLETA IN ŽE!W ^eUma Naročite si fin , v«em za bodo** tohit direktno iz il)V 0 n\n * dc DAJ, dokler dobite še dobro bl*^ p4 tju; cenah. Za dobro blago in P<^eD i lel Je bo se vam priporočam. li E N N O li. L E V S rj;Sl1 1034 ADDISON Kl> KtftUcott S42G toda za to morajo 1 ženja, ako bi hoteli izročiti ta de- &mtromwnKtmmt«www»w»WfflttWUUmmW«<< BnXTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTITTTTTTTTTTTTTTTTTTTm bov< pisat MAY: ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU tmilTTTTTTTIITTIIIIIIITITIIIIIIIirillllTIIIIIin oblj rod' zaj hel svit je sijal iz kabine. iel je tiho zaklel. Ali je ler še bedel —? ;Pa tudi iz drugih kabin je PraVftila luč. Najbrž nočna, var-'bi%na luč, si je mislil. Buttler ^lahko vkljub luči spal. Mo-e'a' .'iti mu je svetijka še olajša-azi, ®delo —. ■ete%zei je nož, se vzravnal trdo > na legel in zlezel nazaj, fder je prišel. Spotoma je aJno pogledal na levo in 0 se mu je, da vidi v temi a>>i svetlikajoči se točki, ki sta ^eseiak°J spet izginili. Oči so Poznal je tako svetli-, dovolj dolgo se je že '1 Po divjem zapadu, vedel ta se živalim in tudi lju-svetijo oči v temi, vedel udi, da je tako svetlikanje irno, da pomeni sovražnika, >lezuje —. 'hlo, pa krepko se je pog-laprej in se zavalil na £ Tisti, ki ga- je opazoval, pognal na kraj, kjer ga elutek prej videl, in bi ga sil. • ni se zmotil. Na kraju, ran^iie videl oči, je zaropotajo da je nekdo skočil. Slu-Mfči častnik je pristopil. i 2Z' Veliki medved-" al ff — Indijanec? Zakaj ne lllll"1 j jci Jple se je plazil človek, vi-^vrgffti ga, zbežal mi je. Nič ' seNa ne kani." p'bo,PlS >e zbežal?" mic redse ojem rzoče, ihu,1 l,ane vain0' o & isto naša * ta, 4 /ij one 3pan! toinv st.l°- za . p Dre j tja, kjer spi cornel 'jimi ljudmi. Najbrž je bil sam, ki se je tod plazil.'' shaw—! Cemu bi se naj azil —? Lezi in ne moti >eS ice je t<* 006 foi bom. Pa kriv ne bom, poi ,tv® ot, iel in ki rjoda taP1 je kaj zgodilo!" ^eiH lati1 ""tik je vlekel na uho, pa , PU i ^ ... itler' inšl no P( tidofU£ ovci f ni genilo. Pomiril se je, si je mislil, da se je tar zmotil. H ali kaj je minila, ko ga i^licala straža. 'V je dejal mož na pred-krovu, "ne vem kaj je; pa 1 8e pogreza — Voda ob ("ji steni se dviga —." MeUmnost—!" se je smejal Mv }es' bili- P R L ^rez a®1"' pogledal in besede ni * sami poglejte!" 'tnik se je sklonil jeJi!|' Skočil je v gjfb. i p dve minuti sta oba pri- --'t^'lla krov in Posvetila črez Jo. §e več, jugi sta prižga- ,^ezla v medkravje. Tram- " £nO 1 r1el je ostro opazoval po- kapitanovo Tiho je zbudil častnik delavce in mornarje, ladja je krenila k bregu. Brez vsakršnega nenivadnega ropota pa le ni šlo krovski potniki so se zbudili in tudi iz kabin so prihiteli ljudje. "Kaj se je zgodilo?" so križem popraševali. "Zakaj plo-vemo k bregu —? Ali je že Ft. Gibson blizu?" "Nič ni, gospoda, nobene nevarnosti ni!" jih je miril kapitan. "Nekaj vode je vdrlo v podladje, izčrpati jo bo treba. Pristali bomo. Kogar je strah, lahko gre medtem na suho." Pa s svojimi pomirljivimi besedami je dosegel vprav nasprotno, kar je nameraval. Potniki so kričali, zahtevali rešilne pasove, silili z ladje, še več se jih je prebudilo, krov se je napolnil, napol oblečeni so letali ljudje okoli, drugi so hiteli, da pograbijo najpotrebnejše, ladja da se potaplja, v nekaj minutah se bo potopila, so kričali, eni so že kar silili v vodo. Zaman je vpil kapitan. V svitu luči se je pojavil visoki breg, ladja se je zaokreni-la, legla k bregu, sidrske verige so zaropotale, obstali so. Ladijski mostiči so padli, vse je vrelo črez nje in prvi so bili seveda trampi. Nemudoma so izginili v temi. Na krovu so razen častnikov in moštva ostali samo Old Fire-hand, Črni Tom, Droll in Veliki medved. Old Firehand je stopil v podladje, da pogleda po vodi. Ko se je vračal, je imel v rokah debel sveder. "Sir," je vprašal kapitana, ki je nadzoroval delo pri se-saljkah. "Kam spada tale sveder?" "Tjale v omaro za orodje," je dejal eden uslužebncev. "Kje ste ga našli?" "Na stopnicah." 'Čudno —! Še sinoči sem ga videl v omari —." "Konica je upognjena —! Na čem drugem bi se bil tale sveder upognil, če ne na pločevini, ki pokriva ladijski trup pod vodo! Stavil bi ne vem kaj, da je nekdo ladjo navrtal _j» Njegove besede so delovale porazno. V podladje se ni dalo priti, bilo je polno vode, pa Old Firehandova ugotovitev jim je bila vkljub temu popolnoma verjetna. Še bolj pa jih je potrdil inženjer. Spravil je predvsem ženo in hčerko na suho pa se vrnil v kabino, da odnese še prtljago. Pa že črez nekaj minut je prihitel nazaj na krov in kričal: "Okradli so me —! Devet tisoč dolarjev —! Nekdo je pre-rezal gazovino in mi jih odnesel z mizice —!" In Veliki medved je vpil: "Vem, kdo je tat! Cornel je kradel —! In on je tudi navrtal ladjo —! Videl sem ga, prijeti sem ga mislil, pa častnik ni pustil. Vprašajte črnega kurjača! Pil je s cornelom, šel v jedilnico in umival okna pa se vrnil in spet pil in govoril z njim! Povedati mora, kaj se je pogovarjal s cornelom!" Vse se je zgrnilo krog inže-njerja. Na bregu je nekdo kri-knil: "Mali medved je!" je pravil stari. "Poslal sem ga za cornelom, ki je šel prvi na suho. Pogledal bo, kam je izginil." (Dalje prihodnjič.) ZAPISNIK (Nadaljevanje z 2 strani) vini kupiti kravico, katero so mu sedaj vzeli. Omenja nadalje, da se inteligentni krogi v Ameriki zelo zanimajo za njegove knjigo Two-Way Passage, da bi uporabili njegove ideje za rekonstrukcijo Evrope. V tem smislu bi morali tudi naši Slovenci v Ameriki nekaj storiti. Ponovne naglaša, da si niti predstavljati ne moremo, kaj vse bodo rabili naši ljudje onkraj morja. In kdo jim bo v stanu dati, kot samo Amerika in mi ameriški Slovenci. Zato bodite pripravljeni na ta konec vojne, in pripravljajte se sedaj, ko je še čas. Jos. Zalar pravi, ker je bil naš shod sklican na nedeljo, naši slovenski duhovniki niso imeli prilike, da bi sodelovali pri tem delu. Zato apelira na zbornico, da naj jih naš širši odbor povabi na sodelovanje. Sugestija sprejeta. Predsednik zborovanja, V. Cainkar, se zahvali vsem zboro-valcem in jih opozarja, da vsi delamo za združeno'Slovenijo. Zaključek zborovanja 2:20 popoldne. Janko N. Rogelj, zapisnikar. -o- General Draža Mihajlovič (Nadaljevanje in konec) V balkanski in v svetovni vojni je pokazal vse odlike rojenega vojaka in si pridobil bogate izkušnje. V miru je Mihajlovič pokazal voljoi in vzdržljivost ter si s sistematskim učenjem razširil svoje vojaško znanje. Tako se je praktično in teoretično popolnoma pripravil za svojo veliko bodočo nalogo. To mu je bilo lažje, ker je že v prejšnjih vojnah sijajno pokazal, da mu je vojna umetnost popolnoma prirojena. Prav tako je njegova prirojena lastnost, da si pridobiva spoštovanje in vdanost svojih mož. To je dosegal s svojo skromnostjo in veselo naravo, s svojim širokim znanjem, največ pa s svojim jeklenim.karakterjem; in sledno pravi vojak hrabro boril za resnico in pravico, je moral osebno često prenašati težke krivice. A Mihajloviča to nikdar ni moglo spraviti s svojega pota skozi življenje, ki si ga je izbral. Zlasti je bil pri njem razvit čut dolžnosti. Zato si je kot vojak pred vsem drugim odlikoval z izredno vestnim in požrtvovalnim izvrševanju vseh nalog, ki jih je dobil, bilo v vojni, bilo v miru. Kot posledica takega razumevanja vojaških dolžnosti prihaja njegova pravljična hrabrost, ki ga ni izneverila v najnavadnejših in najbolj kritičnih trenotkih v času vojnih operacij. Še več, v takih trenotkih in med borbo je Mihajlovič često pokazal svoj bedri in dobrodušni humor, z duhovitimi šalami, ki so dvigale duh njegovih vojakov. Ti so tudi pri drugih priložnostih povsod kazali do svojega poveljnika Mihajloviča polno vero in slepo vdanost, pripravljeni da s skrajno odločnostjo izvrše vsako njegovo povelje. Da bi končal svojo vojaško izobrazbo, je Mihajlovič 1. 1921. stopil v višjo šolo Vojne Akademije (23 razred) in jo končal 1923. z odličnim uspehom. V pripravljalno šolo za generalni štab je stopil leta 1925. tudi to je končal z odličnim uspehom, leta 1927. Tako je dosegel najvišje vojaško znanje. Leta 1929. je za izpopolnitev svojega znanja bival 6 mesecev v Franciji, kjer je vložil ves svoj trud, da bi svoje bivanje čimbolj vsestransko izkoristil. Pomembno pismo polkovnika Mihajloviča Poleg splošnega znanja temeljnih naukov vojne umetnosti in vojne zgodovine je Mihajlovič s posebnim zanimanjem študiral vojno taktiko in taktiko pehote, ter se vsestransko seznanil s taktiko pehote vseh evropskih vojsk. S tako široko teoretično pripravljenostjo in znanjem je bil Mihajlovič profesor v genera 1-štabni šoli, kjer je predaval taktiko in reševanje vojaških problemov. Pred sedanjo vojno vanj o sodobnem napadu in obrambi. Svoje globoko znanje je Mihajlovič pokazal z vrsto strokovnjaških člankov in razprav v vojaških listih, čeprav je Mihajlovič izredno discipliniran vojak ni nikdar bil mnenja, da disciplina sme povzročiti pri iastniku intelektualno in moral-io negibčnost, ki bi ji oslepila za napredovanje vojaške znanosti in resničnosti. Zato je smatral za svojo dolžnost da tik pred voj-10, proroško uganivši razvoj poznejših tragičnih dogodkov v naši domovini pošlje svojim poveljnikom pismo, v katerem je — jasno in odkrito kot vedno — razložil sredstva, s katerimi bi bilo mogoče nepovoljno stanje popraviti. Namesto ugodnih posledic in priznanja je tedanji vojni minister Milan Nedič kaznoval general-štabnega polkovnika Dragoljuba Mihajloviča s 30 dnevi pritvora! Po vojni je bil Mihajlovič v sledečih službah: leta 1923. je bil postavljen za komandira čete v Kraljevi gardi, 1. 1927. je bil načelnikov pomočnik štaba povelj-ništva Kraljeve garde, 1. 1929. je bil načelnik štaba dravske divizije v Ljubljani. Pozneje je bil načelnik štaba utrjevalnega odseka. Leta 1937. je bil postavljen za vojnega odposlanika v Sofiji in kmalu nato v Pragi. Po premestitvi iz Prage je bil pri delu v glavnem generalnem štabu. Njegov zadnji položaj v miru v jugoslovanski vojski je bilo mesto pomočnika načelnika štaba vrhovnega inšpektorja jugoslovanske vojske. Poleg vojnih odlikovanj: srebrne in dve zlati svetinji za hrabrost, albanske spomenice in spomenik za vojne 1912, 1913, 1914 — 1918. reda Belega Orla z meči V. in IV. stopnje, je bil Mihajlovič za zasluge v miru bil odlikovan z redom Sv. Save IV stopnje in Jugoslovanske Krone IV. in III. stopnje. Največji vojaški čudež sedanje vojne Podporočnikiz balkanske in prve svetovne vojne Dragoljub s pravicoljubnostjo. Ker se je kot je imel niz pomembnih preda-1 Mihajlovič, ki je v izredna osvo- Amt riške čete v severni Irslci dobivajo vedno več vodnih potrebščin iz Amerike. Slika nam kaže razlaganje bojnih tankov iz tovorne ladje med tem ko naši fantje stoje na stra--'i Slika je bila posneta v neimenovanem irskem pristanišču. ži j J o re vznemiriti potnikov ,:S'lK7»__ V. J. KRIŽANOVSKA: PAJČEVINA IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK Zboljšanje grofičinega zdra-, vja je bilo tako očitno, da je Aleksij upal na srečen izid; v resnici pa je bil to samo zadnji vztrepet pred smrtjo. Ponoči je grofico zadel nov napad, kateremu je podlegla. Sklenili so odpeljati mrliča v Petrograd in ga zagrebsti v družinski grobnici. Vkljub Aleksijevi želji, da bi čim prej odpotovali, sta prešla še cela dva dneva, predno so bile dokončane vse priprave za prevoz pokoj nice. Praznoverni Mihail Petrovič je bil ves iz sebe, ker je imel pod streho mrliča in so se vršile v hiši zadušne molitve. Še nikoli ni bil Liberman tako blizu izgnanja, kakor v tem času; toda za takrat ga je rešilo zagovarjanje in pokroviteljstvo Matilde Ferdinandovne, on pa je bil tako pameten, da se ni pokazal pred gospodarjeve oči, ampak je sedel doma. Prišel je dan odhoda. Pred hišo je stal mrliški voz in kočije za grofa in vso družino Ša-stunovih, ki so hoteli spremljati izprevod do sosedne ivasi, kjer se je morala vršiti pred cerkvijo molitev zadnje popotnice. Kmetje so se gnetli na dvorišču pred hišo in na cesti. Jurij je šel k vhodu, da bi dal še nekatera navodila, ko je v tem trenotku privozila iz drevoreda trojka in postala za kočijami. Iz voza je skočil Lolo in pomagal iz njega dami v žalni obleki, katero je prijel pod pazduho, in se začel skupaj z njo prerivati skozi množico k hiši. Libermanova brzojavka ga je našla v Berlinu. V prvem hipu je bil potrt in prestrašen zaradi posledic svojega dejanja: toda sebičnost in hladna preračunljivost sta mu prišepeta-li, da ima materina smrt, če zares umre, zanj tudi svojo dobro stran. On postane prost njenega nadzorovanja in bo razpolagal s polovico premoženja. Greta pa je bila vsa navdušena pri misli, da»ne bo več tašče, katere visoki ponos jo je vedno tlačil. Mladi par se je oblekel v žalno obleko in nastopil pot nazaj. Na postaji je zvedel o materini smrti in prisotnosti brata in njegove neveste v Vse-svjatskem. Lolo je bil tega vesel, ker se mu je nudila prilika, predstaviti sorodnikom ženo in jo uvesti v rodbino, zato je hitel, da bi prišel o pravem času. —Zdravo, Jurij. Strašno me je potrla ta nesreča. Toda dovoli, da ti najprej predstavim svojo ženo, — je rekel in iztegnil roko. Jurij se ni ganil z mesta in se delaC kakor da ne vidi ponujene roke. — Čudim se vaši trdi glavi, — je prezirno odgovoril Jurij. — Končno bi lahko uganili, da je vašo mater umorila vest o vaši sijajni ženitvi, vi ste se pa še drznili priti semkaj in žaliti njen spomn s svojo navzočnostjo in uvrstiti to osebo v izprevod za truplom vaše žrtve. — Za to nesramnost bom zahteval od vas odgovor, kakor tudi za žalitev moje žene, — je zavpil razsrjeni Lolo. — Moja žena in jaz siva najbližja sorodnika moje matere in imava pravico biti poleg njene krste. Hotel je stopiti v hišo, toda Jurij mu je zaštavil pot. — Oprostite! Tukaj niste v svoji hiši, in jaz ne dopuščam, da bi vi s svojo prisotnostjo žalili globoko žalost Aleksija in kneginje Talicine s hčerko. Slednjič pa vedite, Leonid Ar-senjevič, da vas je mati izključila iz rodbine in da vas bo nje- na oporoka neprijetno presenetila. Lolo je pobledel in se nehote umaknil. Iz notranjosti hiše se je razleglo mrtvaško petje, a črez nekaj trenotkov se je pojavil izprevod. Množica je za-valovala, a grof in njegova žena sta bila potisnjena daleč nazaj. Lolo je videl preko glav gneče, kako je njegov brat, ki je bil bled in je imel po joka nabrekle oči, nosil z ostalimi krsto. Za njim so šle jokajoče dame. Toda ta trenotek zadrege je kmalu prešel. Razsrjeni Lolo se je prerival naprej ter vlekel za seboj preplašeno in ozlovoljeno Greto, toda gneča je bila tako gosta, da si je težko pot delal vkljub obupnemu prerivanju in udarcem na levo in lesno, ki jih je spremljal z zmerjanjem. Nenadoma se je množica razdelila in v ozkem prehodu se je pojavil Aleksij, ki je prihajal Lo-lu naproti. — Ali te ni sram, da razgrajaš in to poleg materine krste, pred katero bi moral občutiti svojo krivdo, če imaš trohico vesti, — mu je rekel brat s strogim, toda mirnim glasom. — Jate vztrajam pri svoji pravici, iti za materino krsto, in vi ne smete poditi ne mene ne moje žene; če vam je všeč ali ne, ona je tudi članica naše rodbine, — je vpil do skrajnosti razsrjeni Lolo. — Motiš se! Mati te je zavrgla in od sedaj naprej je edina tvoja rodbina družina tvoje žene; nikoli ne bom pozabil, da si bil vzrok materine smrti. Da boš pa vedel, kaj ti preostane, evo, tu imaš. Vzel je iz listnice zapečaten ovoj in ga prožil bratu. — To je prepis oporoke, ki sem ti ga hotel poslati v Pariz, — je nadaljeval. — Preberi, pomisli in bodi pameten. Aleksij se je okrenil in stopil nazaj, a črez nekaj trenotkov se je sprevod začel pomikati naprej. Lolo je obstal, *ne vedoč, kaj bi napravil. Šele zdaj je nejasno razumel, da se je zvalilo nanj nekaj nepredvidevane-ga, ki je usodno poseglo v njegovo življenje. S povešeno glavo in potrt je izpustil roko Grete, ki je jokala od jeze, in s počasnim korakom se je napotil k oskrbniko-vi hiši. Vsa razburjena se je mina vrtela okrog Grete, ki jo je prijel živčni napad, a Lolo je sedel k oknu, zatopljen v mračne misli. Dolgo se ni upal odpreti' pisma, ki ga je še vedno držal v rokah; končno je nestrpno raztrgal ovoj in razgrnil papir. Jasno in točno je rajnica izjavljala, da smatra sinovo že-nitev z nikomur poznano deklino za nesramno žalitev svojih nazorov in svojega materinskega ugleda. V treh tednih ni mogoče spoznati značaja in nravstvenosti bodoče žene. Mati mu ni odpustila smrtnega udarca, ki ga je zadal njenemu ponosu in srcu, zato je razdedinila neposlušnega sina v korist mlajšega brata Aleksija; Leonidu je zapustila dosmrtno pokojnino v znesku tisočpetsto rubljev na leto. Ako se loči od žene, mu je brat obvezan izplačati stotisoč rubljev. Vsa ostala zapuščina pripade bratu, ker zapustnica ne more izročiti svojega premoženja človeku, do katerega nima zaupanja. Pri čitanju te listine se je Lolu zavrtelo v glavi; kaj takega ni pričakoval. Ko je črez četrt ure stopila Mina v sobo, ga je našla ležečega na tleh brez zavesti. VII. Nekaj dni je Lolo ležal v postelji z razbitimi živci, a Greta mu je stregla z nabreklim licem od solz. Namesto pričakovanih časti je trpela samo ponižanja in le Fenja, jo je na izrecno povelje nazivala "grofico" in "svetlost"; toda Greta je zapazila, kako se je ta hihitala v predpasnik za durmi. Matilda Ferdinandovna je poslala grofu juho in vino in sama ga je dvakrat obiskala, general pa, ki je povsod čutil duh po kadilnih in mrličih, je izrabil bratovo vabilo in se preselil v Turovo za ves čas novega preurejevanja sob pokojne Elizabete Ivanovne. Baron z ženo sta bila povabljena v goste za Zamensko in tako je Dila generalka sama. Črez deset dni je 'prinesla Matilda Ferdinandovna Lolu pismo od brata. Grof Aleksij se je že nekoliko pomiril, zato je svetoval bratu, naj se loči od žene. Ponujal je petdeset tisoč rubljev odškodnine Greti, če je pripravljena vrniti možu prostost in če se obveže, da ne bo nosila imena grofice Jura-sove. Celo generalka je pritrjevala temu predlogu, toda Greta se je vedla kakor blazna, dobila je histerične napade in ni hotela o tem nič slišati. Prišli so težki časi. "Krasno udobje" nemškega gnezda v Vsesvjatskem se je izpremeniT io v pravi pekel. Od jutra do večera so se vsi prepirali in obkladali drug drugega z očitki, ki kajpak niso mogli ugodno vplivati na Lolovo slabo razpoloženje. Zadirčni glasovi in' prostaške besede njegove nove družine so ga odbijali. Mračen in nestrpen je prese-deval po cele dneve ter molčal. Njegova ljubezen do Grete se je polegla, a zaradi njene odpornosti napram bratovemu predlogu jo je začel sovražiti. Možnost drugega izhoda, t. j. skromno, tiho in delovno življenje, mu ni prišla niti na um. Nekega jutra je Lolo rekel ženi, da bo poskušal urediti svoj položaj. Zato se misli obrniti do svoje krstne botre, katera mu bo nakazala takšne dohodke, da bo lahko primerno živel v inozemstvu, dokler ne bo čas zakril sramote. Greta je bila soglasna s tem predlogom; če ni mogla doseči slave tu, se bo mogla v inozemstvu brez strahu ponašati kot svetska dama. Naslednjega dne po tem dogovoru, se je Lolo hladno poslovil od žene, ji pustil petdeset rubljev do nove pošiljatve in odpotoval iz Vsesvjatskega Zdelo se je, da bo življenje proti Valerijami Petroviču; to-(očitanja; — verujte mi, da sem da general ni še prebolel jeze. jaz goreč priataš in odobravam polagoma zavzelo svojo običaj- zaradi zadeve Jurasove, ki mu nagin vaših soplemenjakov je povzročila dvakrat glavobol, I Nemčiji napram inozemcem. no pot; toda bržkone je bilo v zvezdah zapisano, da bo tisto leto polno vznemirjenj za družino Šastunovih, in vzroki novih nesoglasij so se neprestano porajali. Prvo vznemirjenje so povzročile upravne preuredbe Valerijana Petroviča v Turovem. Hkratu je odslovil osem Nemcev, ki so zavzemali glavna mesta na posestvu in v tvor-nici, ter jih zamenjal z Rusi, za generalnega knjigovodjo pa je bil imenoan Verigin, varovanec očeta Nikandra. Nepričakovano izgnani Nemci so dvignili silen krik, ki se je razlegel po vseh sosednih naselbinah, Mina Bogdanovna pa je tako vneto razširjala razne povesti o grozotah tega "izgona," da je končno prišla vest tudi do generalke. Ona, sin in nevesta so bili v djio duše vznemirjeni. Matilda Ferdinandovna je skušala nahujskati moža mu pripravila mrliča v hišo in ga obsipala z neprijetnostmi, da ne govorimo o stroških — zato je kratkomalo rekel: ne. — Pusti me na miru, stara, s svojo nemško sodrgo, in bodi zadovoljna s tem, da sem na tvoje jadikovanje obdržal ničvrednega Libermana! Valeri-jan ima pravico držati ljudi po svojem okusu in izgnati, kogar hoče..' Pomisli, kako bi se ti obregnila, če bi se on začel vmešavati v to, da mi odslavljamo Ruse in nameščamo Nemce, — je rekel jezno Mihail Petrovič. Ko je Matilda videla, da pri možu ničesar ne opravi, je začela obdelovati Valerijana Petroviča, očitajoč mu krivičnost in krutost, ker je vrgel na cesto nedolžne ljudi. Toda tudi tu je generalka doživela poraz. — Draga svakinja, — je s hladno vljudnostjo odgovoril Valerijan Petrovič na njena Če so začeli tam smatrati za krivično in škodljivo, da obiskujejo vaše šole in vaša vseučilišča naši mladeniči in naša dekleta, in delajo naši mladini vsakojake težkoče, da bi jim onemogočili učenje, tedaj dovolite, da smatram tudi jaz za krivično in škodljivo, da bi na tisoče inozemcev odjedalo kruh našim. In nikakor vam ne prikrivam, da bom v kratkem odstranil s Turovega še ostale Nemce. Še se ni poleglo razburjenje zaradi teh dogodkov, ko sta druga dva dogodka povzročila nemir, takrat pa sredi ruskega prebivalstva v Vsesvjatskem in okolici. (Dalje prihodnjič) o Imenik raznih društev DRUŠTVO SV. NEŽE. ŠT. 139 C. K. OF OHIO Predsednica Mary Ivane, 1165 E. 60. St.; podpredsednica Frances Baraga; tajnica in blagajničarka Jennie M. Yelitz. 1267 E. 169. St.; zapisnikarica Louise Pikš, 1172 E. 71. St.; vratarica Frances Kasunič; nadzornice: Mary Skuly, Anna Godlar, Louise Hrovat; dr. Šeliskar, dr. Perme. Se.ie so vsako tret.io sredo v mesecu. DRUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr.. podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Joseph J. Nemanich, 1145 E. 74. St.; blagajnik Louis Kraje, za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo vratar Matevž Debevc. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Zastopnika za klub društev fare sv. Vida: Andrej Tekavc in John Prebil. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni popoldne v dvorani št. 3. staro poslopje. V društvo se sprejema člane od 16. do 45. leta. SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lock-year Ave.; podpredsednik Jernej Kra-sovec. tajnik Frank Bavec. 1097 E. 66th St.; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave. Nadzorni odbor: John Lokar, John Sterle, Charles Koman. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, soba št. 4, staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od' 16. do 45. leta s prosto pristop- Društvo Prva ženska v diplom^; >5 nn ski službi je gotovo S^orx' ' ta Teresa Rosa Durland, » ^n, je dospela 'kot ataše kuban- Knsk, skega poslaništva v London. pe Šest let je študirala med«* ™ redno pravo ,v Havani P'™' ij.o je mogla, stopiti v dw0' matsko službo republike Kube v mesčcu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Me- ' nir.o in zdravniško preiskavo, sečni asesment se začne pobirati ob I plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden 1:00 in 25. v mesecu v dvorani zvečer! bolniške podpore. Asesment je $1.00 ob šestih. Od 26. pa do konca meseca | mesečno. Za snrejem ali pregled novih na domu tajnika cd članstva, ki mu ni i članov so vsi slovenski zdravniki. "" megeče plačati peprej. V društvo se nadaljne informacije - ~u sprejemajo novi člani in članice od 16. | Jnisivene zastopnike. e jim nudi pet vrst se obrnite do 60. leta in re jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7.00 ali 314.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in kar- DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV. ŠT. 138, C. K. of OHIO Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st„ finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave.; zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka Joseph Hrovat, 6731 Edna Ave.; bla- to in ravna naj se po pravilih Jed-! gajn:k Frank Turek. Nadzorniki: Geo. aote- __i Turek, Joseph Kostanjšek, Jqseph Pajk. ~____ . ,... . i Vratar Anton Gregorač. Društvo zbo- SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA , ^ ysak tmji pondeijek v mesecu ob Predsednik Louis Erste. 6205 Whit- 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. tier Ave.; podpredsednik Andrew Te- vida kavec, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. --- St.; blagajnik Anthony J. Fortuna, zapisnikarica Frances Baraga, nadzorniki: Jcseph J. Nemanich, Frank Skerl. Frank Stefe.. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva. ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo. kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno arosi. da se redno udeležujejo sej in sporečajo o njih delovanju na društvenih sejah. GENE KRUPA W00DY HERMAN SKINNAY E N N IS VAUGHN MONROE and others ?/ £ S* '•4-f KEEP FIT FOR VICTORY! Save tires . . . save gasoline . . . it's only a ie# miles to nearby Cedar Point Easily reached by rail, bus, steamer or auto. Every summer resort recreation! Swim in the blue waters of Lake Erie . . . relax °n the white, sandy beach. All sports and amusements . . . iennis, riding, boating golf, fishing, etc____Hotel Breakers has 1000 outside rooms . . . Excellent fo°d- Rail or bus to Sandusky. Steamers from C,_ev:',a"fr and Detroit. On U. S. Route 6, Ohio 2. Ask your local Travel Bureau or Auto Club for folder, or write Cedar Polnt-on-Lake Erie, Sandusky, Ofio. u'lIIIIIIMIlllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllflll111111"" )( I KUHINJSKE PEČI itc = Ako je vaša stara kuhinjska peč nerabna, lahko kup j " - "a[0K i (e,n jrri- DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik John Levstik. 646 E. 115. St.; podpredsednik Anton Hlapše, 10fj2 E. 72. St.; tajnik Franfc A. Turek. 985 Addiscn Rd.; blagajnik Andrej Teka-vec. 1023 E. 72. Pl.; zapisnikar Matija Oblak, 1235' E. 60. St.. nadzorniki John Prime. John Ježek in Matija Oblak, SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary Grdinal. prva tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave., telefon EN 0729; blagajničarka Louise Pikš. finančna tajnica Mary Bradač, odbcrnice: Mary Skulj, Anna Erbež-nik, nadzornice. Genovefa Zupan, Jennie Brodnik, Agnes Udovich, redi-teljica Frances Kasunič, bolniška nadzornica Louise Pikš, zastopnica, za skupna društva fare sv. Vida: Mary Pristov. Mary Tekavec; za klub društev 3ND in konferenco SND Mary Stano-nik; društveni zdravniki: dr. Seliškar st., dr. Seliškar ml., dr. Perme, dr. Oman, dr. Perko, dr. Opaskar. Društvo zboruje v stari šoli sv. Vida vsako drugo, nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejemajo v društvo do 40. leta. ieL 1 novo brez vsakega zadržka. Oglejte si našo veliko z^ . ae, | Grand, Magic Chef, Norge in Roper plinske peči, ter | gidaire električne peči; cene od $82.95 naprej. Imamo tudi v zalogi električne čistilce: Royal, Pi"ern Hoover in Progress. Ujne Philco in Zenith radijske aparate, A. B. C. avtom81 pralne stroje itd. Lahka mesečna odplačila! NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE nmone ohio's heroes £xp6yie OAčo "My Jewels" Monument, State Capitol, Columbus. The Revolution was over. Men with years of war excitement in their blood returned to the humdrum of peace-time existence. In many cases their homes, their farms had been destroyed and they faced the task of rebuilding. It was natural, therefore, that immediately following the close of the war, a great trek to the West should begin. It was also natural that the Ohio Country, with its rich, untouched lands waiting the plow, should be the focal point for many of the adventurous, the alert and ambitious, for whom the Eastern Seaboard had already become crowded! Ohio, after all, was the gateway to the West. Indians, frontier hardships, hunger and danger meant little to these sturdy pioneers. They willingly gave up established homes in settled communities to establish new homes in a wilderness. Even the journey to these new homes represented difficulties far beyond modern comprehension. For weeks, wagons toiled through virtually untouched wilderness, or by means of primitive flat-boats the pioneers utilized the broad rivers to carry them into the Ohio Country. Because Ohio's early settlers were men and women of this type, it is only natural that in this State should have been born men and women of equal courage, of equal spirit, who have brought renown to the Buckeye State. Whatever the field may be, Ohio men and women stand in the front ranks. Eight Presidents, scientists, authors, soldiers, businessmen, statesmen are among the men and women who helped make not only Ohio, but their country, great. Here is a partial list of Ohio's "hall of fame": Authors—Zane Grey, Henry Howe, William Dean Howells, Paul Laurence Dunbar, Harriet Beecher Stowe, Sherwood Anderson. Soldiers—U. S. Grant, William Te-cumseh Sherman, Philip Henry Sheridan, the famous McCook family. Teachers—William Holmes McGufTey, Horace Mann, Joseph Ray. Religion—David Zeisberger, Washington Gladden. Industry— M. A. Hanna, the Seiberlings, John D. Rockefeller, Jay Cooke. Pioneers—Rufus Putnam, Manasseh Cutler, Simon Kenton, John Brown. Then there were such famous people as Whitelaw Reid, the noted editor; Alfred Kelley, the father of Ohio's canals; George Bellows, the painter; Brand Whit-lock, Mayor of Toledo, author and diplomat; Benjamin R. Hanby and Dan Emmett, whose songs will live through the years. 819 E. 185th St; I I 6104 St. Clair Ave. ?(IIIIIIIIIIUIIIIIIIlll!lllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllll>l»ljl. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jan*0* Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA 5Dl< * iCU Najstarejša slovenska podporna organih v Ameriki . . . Posluje že 49. leto Članstvo 38,200 Premoženje $5,OOO,O<>0 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 127.24% jbolJš*- P"' pro" Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri na; šteni in nadsulventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTl kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, opera bolezni in onemoglosti. 60- lct9 ' K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In ženske od 16. otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikat« dobe od $250.00 do $5.000.00. nI«' 61»" K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot. Če P°* ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organi trudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podr"1"' v se obrnite na uradnike in uradnice1 krajevnih dru® K. S. K. Jednote. ali pa na: GLAVNI URAD . \\\. 351-353 No. Chicago St. Job«1' I Ha kc 01000002000201020202020102010053010101010102020000000001000202 555555555555555555555555X5555