GEOGRAFSKI OBZORNIK 4. POLETNI TABOR ŠTUDENTOV GEOGRAFIJE - KOROŠKA 2000 (OBRETANOVO, 4.-12. 7. 2000) Matija Zorn Društvo mladih geografov Slovenije je že četrtič zapored organiziralo poletni tabor za študente geo- grafije in sorodnih ved. Tabor je potekal med 4. in 1 2. julijem 2000 na slovenskem in avstrijskem Koroš- kem. Vsebinsko je bil tabor nadaljevanje prejšnjih treh, saj smo tudi tokrat kar nekaj časa namenili prekomej- ni problematiki in sodelovanju med Avstrijo in Slove- nijo ter manjšinskim vprašanjem, ki so letos zadevala koroške Slovence. Manjšinsko vprašanje je bilo tudi eden izmed glavnih razlogov, da smo si za območje spoznavanja izbrali Koroško. V letu 2000 mineva namreč 80. obletnica koroškega plebiscita, ki so ga izvedli 10. 10. 1920, kot eno izmed določil senžer- menske mirovne pogodbe, podpisane med Avstrijo in antanto po prvi svetovni vojni. Na podlagi plebiscí- tame odločitve je južna Koroška pripadla Avstriji, kra- ljevina SHS pa je po senžermenski mirovni pogodbi (10. 9. 1919) dobila Mežiško dolino in Jezersko. Pri terenskem delu smo medse povabili profesor- je, raziskovalce, kolege, domačine in lokalne politi- ke, ki se tako ali drugače v vsakdanjem življenju ali strokovno ukvarjajo s Koroško na naši ali na drugi stra- ni državne meje. V devetih dneh tabora smo v gosteh imeli 7 predavateljev, mnogo več pa je bilo tistih, ki so na Koroškem gostili nas. Na tem mestu, bi se radi vsem povabljencem in vsem tistim, ki so nas sprejeli medse, najlepše zahvalili, da so si vzeli čas in nam priskočili na pomoč ter s svojo udeležbo pripomogli k uspešni izvedbi tabora. Tabor pa ni bil namenjen le manjšinski in preko- mejni problematiki, pač pa smo skušali spoznati Koroško preko čim širšega spektra fizično- in družbe- nogeografskih tem. Upamo, da smo s tem udeležen- cem uspeli kar najbolje geografsko predstaviti to severno slovensko regijo. S programom smo začeli že prvi dan. Udeležen- ci so prvi dan predstavili referate z različno koroš- ko tematiko, ki smo jo spoznavali naslednje dni na terenu. Drugi dan se nam je pridružil prof. dr. Marijan M. Klemenčič (Oddelek za geografijo FF). Ker se je naša prva tematika navezovala predvsem na geogra- fijo podeželja, smo skupaj s prof. Klemenčičem obi- skali podjetje A. L. P. (Aktiviranje lokalnih potencialov) Peca d. o. o., ki deluje kot neprofitna in nevladna orga- nizacija. Ukvarja se z dejavnostmi, ki naj bi kar naj- bolje izkoristile naravne vire in potenciale, ki jih nudi Mežiška dolina. V svoje projekte so vključili že okrog 10% vseh kmetij v dolini. Izdelke pa tržijo pod skup- no blagovno znamko »Dobrote izpod Pece«. V okvi- ru svoje dejavnosti organizirajo tudi izobraževanja za kmete. Za tem smo se podali v dolino Koprivne, ki poleg dolin Tople in Bistre predstavlja območje z značilno poselitvijo s samotnimi kmetijami. Obiskali smo kme- tijo Jekl (1322 m), ki je druga najvišja slovenska kme- tija, in Planinski dom na kmetiji Kumer (1230 m). Na prvi kmetiji smo našli večinoma nepokošene travnike in kmetijo brez naslednika, pri drugi pa gre za kme- tijo, ki je uspela kmetijstvo uspešno povezati s turistič- no privlačnostjo tega območja, urejeno pa ima tudi nasledstvo. Tod smo iz ust gospodarja slišali recept, kako se da preživeti na teh odročnih kmetijah in bi brez pomislekov lahko veljal tudi za kmetijsko bolj ugod- ne predele: »Povsod se da preživeti, le pravilno se je potrebno usmeriti«. Sledil je obisk Hotela Krnes v Črni na Koroškem, katerega upravitelj se je odločil, da se bo usmeril v gor- sko kolesarjenje. Možnosti za to obliko turizma so tu zelo ugodne, saj je hotel lociran v centru, iz katere- ga se zvezdasto odpira sedem dolin. Danes imajo na voljo štiri označene kolesarske poti v skupni dolžini 300 km. Povezujejo se tudi z Jezerskim in Logarsko doli- no, kar jim je prineslo še dodatnih 200 km prog, v pri- hodnosti pa se nameravajo povezati s sistemom prog na južnem Koroškem, kar bo dolžino prog povečalo na 1000 km. Obiskali smo še vas Sentanel na pobočju Strojne, kjer so se začeli ukvarjati s kmečkim turizmom že leta 1969, kot eni prvih v Sloveniji. Danes se okrog 4 0 % vaščanov ukvarja s turizmom. Sledil je še obisk vasi Leše, po kateri nas je vodil domačin Donovan Pavlinec (absolvent zgodovine in umetnostne zgodovine). Za Leše, ki imajo danes okrog 300 prebivalcev, je značilna izrazita depopu- lacija mladega prebivalstva, kar ima za posledico pro- padanje nekdaj bogatih kmetij. V preteklosti so bile Leše znane po rudniku premoga, ki je deloval med leti 1818 in 1939 ter je v petdesetih letih 19. stol. veljal za največji rudnik na Slovenskem. Leta 1 847 so v leš- kem rudniku nakopali 33.200 ton premoga, v Hrast- niku, kot drugem največjem rudniku, pa v istem letu komaj 1.500 ton. Nad vasjo smo si ogledali tudi dve gotski cerkvici iz 15. stol., imenovani tudi leški dvoj- čici (sv. Ana in sv. Bolfenk), ki predstavljata enega izmed lepših primerov podeželske gotike na Slovenskem. Tretji dan smo posvetili industrijskim obratom, ki so v preteklosti s svojimi emisijami zelo bremenili Mežiš- ko dolino. Prvi izmed obratov, ki smo jih obiskali, je bila Železarna Ravne, ki stoji na današnji lokaciji že 375 let in je naslednica železarne na Prevaljah. Raz- pad Jugoslavije v letu 1991 J e pomenil krizo v žele- zarstvu in sledil je razpad Železarne Ravne na šest podjetij, ki so postala del državnega koncema Sloven- ske železarne. Ti obrati so: Metal, STO (Stroji in teh- nološka oprema), Noži, Stroji, Energetika in Translog. Železarna zaposluje danes okoli 3420 ljudi, kar 2 1 GEOGRAFSKI OBZORNIK pomeni občutno zmanjšanje zaposlenih glede na čas največje proizvodnje v sedemdesetih letih, ko je prihajalo na delo tudi do 6000 ljudi. Za starostno struk- turo zaposlenih je značilen velik delež mladih ljudi, ki so ustrezno izobraženi. Nimajo konstantne proizvod- nje, ampak izdelujejo proizvode po naročilu. Mi smo obiskali obrata Metal in STO. V prvem smo si ogle- dali proizvodnjo jekla, v drugem pa je bil najbolj zani- miv ogled lahkega oklepnega vozila Valuk, ki ga v STO-ju izdelujejo po licenci podjetja Steyer-Daim- ler-Puch. Glede ekološke sanacije železarne so nam povedali, da je bil največji ekološki problem železar- ne prah, ki ga sedaj odvajajo v odpraševalno napra- vo. Vodo pa, ki jo uporabljajo pri proizvodnem postopku, so povezali v zaprt krogotok tako, da tudi Meže nič več ne onesnažujejo. Sledil je ogled dveh obratov v naselju Žerjav in »Doline smrti«, t. j. nekdaj enega izmed najbo|j emi- sijsko obremenjenih delov Slovenije. V naselju Žerjav je namreč potekala separacija svinčevo-cinkove rude iz Rudnika Mežica, kar je pomenilo, da so letno v zrak spustili okrog 6.000 ton S02 . Najprej smo si ogledali Tovarno akumulatorskih baterij (TAB d. o. o.), potem pa še podjetje Metalurgi- ja, plastika inženiring (MPI d. o. o.), ki se ukvarja s pri- dobivanjem svinca iz odpadnih akumulatorjev. Ogledali smo si tudi gradnjo novega nadzemnega odlagališ- ča za nevarne odpadke, ki ga podjetje MPI gradi v Mrtvem dolu in naj bi služilo za odlaganje žlindre nadaljnjih petnajst let. Obiskali smo še t. i. Dolino dim- nikov, kjer je potekal dejanski izpust plinov in prahu (leta 1978 do 7.000 kg/dan] iz separacije. Veliki izpu- sti plinov so povzročili popolno uničenje vse vegeta- cije v območju Doline smrti, pospešili pa so tudi procese preperevanja na matični kamnini. Po opustitvi sepa- racije rude iz Rudnika Mežica, so se ekološke obre- menitve zelo zmanjšale, to pa je omogočilo naravi, da se je začela počasi obnavljati, tako da so nekate- ra pobočja okoli Žerjava zopet poraščena z drevesi. Na koncu delovnega dneva smo si ogledali še »Na- jevsko lipo«. Najevska lipa je ena izmed najbolj obi- skanih turističnih točk Koroške. Gre za najstarejšo lipo v Sloveniji, ki naj bi štela kar 770 let, njen obseg pa je 12,5 m. Leta 1991 je bilo pri tej lipi prvo srečanje slovenskih državnikov, združeno s prvim tekmovanjem z gorskimi kolesi. Ti dve prireditvi pa sta postali danes, 10 let kasneje že tradicionalni. Četrti dan smo si za temo izbrali geologijo Koroš- ke. S tem namenom smo medse povabili geologa Miho Pungartnika (Rudnik Mežica) s katerim smo si ogleda- li Rudnik svinca in cinka Mežica, skupaj pa smo si ogle- dali tudi kamnine ob periadriatskem šivu. Mežiško rudišče, kot eno od alpskih rudišč, se raz- prostira na precej velikem območju Zgornje Mežiške doline, od Mežice pa tja do konca doline Tople. Vsidra- no je med ladinijsko-karnijske, wettersteinske apnen- ce, v Topli pa med anizijski dolomit. Glavni minerali v rudišču so galenit, sfalerit in wulfenit, po katerem je rudišče tudi svetovno znano. Ruda je izredno čista, saj ne vsebuje žlahtnih kovin (zlato, srebro), kot je to pogo- sto v drugih rudnikih. Rudo so pričeli izkopavati že v 15. stoletju. V vseh teh letih so izkopali okrog 800 km rovov, ki se raztezajo v nadmorski višini 267-2000 m. V najboljših letih je rudnik zaposloval okoli 2000 delav- cev. V vseh letih rudarjenja so izkopali okrog 19 miljo- nov ton rude iz katere so pridobili 1 milijon ton svinca in pol milijona ton cinka. Do leta 2001 bo rud- nik v celoti zaprt, hkrati pa ga že od 1997. leta upo- rabljajo v turistične namene. Preteklo leto so sprejeli okrog 15.000 obiskovalcev. Peti dan smo zapustili Koroško in se podali v Šaleško dolino. Tu se nam je pridružil Matjaž Šalej (ERICo Velenje) z namenom, da nam predstavi eko- loško problematiko Šaleške doline. Šaleška dol ina, v kateri danes živi okrog 40.000 ljudi, je območje, kjer je zaradi intenzivne- ga rudarjenja prišlo do močne degradacije tal (one- snaženja prsti in spremembe reliefa) ter zaradi uporabe lignita v Termoelektrarni Šoštanj (TES) tudi do velike onesnaženosti zraka in vodotokov. Zaradi pre- mogovništva se je v preteklih 120 letih spremenil relief, ker je prišlo do ugrezanja površja. Prizadetih je že okrog 6 km2 površja (oz. tretjina dolinskega dna), naj- globlji deli ugreznin pa segajo 90 m pod dolinsko dno. Del ugreznin, 2 km2, je zalila voda in nastala so tri šaleš- ka jezera (Družmirsko, Velenjsko in Škalsko). Ogleda- li smo si brežine jezer, mesto Velenje kot primer t. i. parkovnega mesta in TEŠ. Slednja predstavlja glavni vir onesnaževanja zraka v Šaleški dolini, je pa tudi največji onesnaževalec ozračja z dimnimi plini v Slo- veniji. Danes predstavlja TES 28% vseh slovenskih zmogljivosti proizvodnje elektrike. Od začetka obra- tovanja leta 1954 pa do 1998 je proizvedla 36 ,4% slovenske energije, za kar so porabili 1 11 milijonov ton velenjskega lignita. Uporaba lignita pa je pome- nila velike emisije raznih strupenih plinov. Tako so leta 1983 v zrak spustili okrog 123.000 ton S0 2 , po zgraditvi razžvepljevalne naprave na bloku IV, pa so emisije leta 1998 znašale okrog 55.000 ton. Ogledali smo si tudi dva kulturno-zgodovinska objekta. V Topolšici mesto in spominsko sobo, kjer je general Alexsander von Lohr v noči od 9. na 10. maj 1945 podpisal kapitulacijo nemške vojske za celotno območje jugovzhodne Evrope. Ogled tega mesta je bil povezan z ogledom kraja Poljane na Koroš- kem, kjer so potekali zadnji boji med drugo svetovno vojnovEvropi (15.5. 1945). Drugi kulturno-zgodovin- ski objekt, ki smo ga obiskali, je bila Kavčnikova dim- nica v Zavodnjah, ki velja za najjužnejši ohranjeni primerek dimnice v evropskem alpskem prostoru. Te vrste stavb so v našem prostoru prevladovale med 1 1. in 18. stol., tedaj pa so jih oblasti začele preganjati zara- di pogostih požarov. Nadomestile so jih sodobneje zasnovane zgradbe s t. i. črno kuhinjo. 2 2 GEOGRAFSKI OBZORNIK Šesti dan smo se podali na vrh Uršlje gore, popoldan pa so nam Korošci pripravili etnografski večer s tradicionalno koroško poročno večerjo, glasbo in koroškimi »bajžami« (pripovedkami). Sedmi dan se nam ¡e pridružil Mauro Hrvatin (Geo- grafski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), s katerim smo se podali v dolino Koprivne oz. na severna poboč- ja Olševe, kjer se nahaja pleistocenski morenski mate- rial, ki je v tem delu Koprivne prekril cono karavanškega tonalita. Ta je značilen za območje periadriatskega šiva, ki predstavlja geološko mejo med Dinaridi na jugu in Alpidi na severu in poteka skozi to dolino. G. Hrva- tin nam je predstavil tudi rokovanje s t. i. schmidtovim kladivom, ki se uporablja za ugotavljanje mehanske odpornosti kamnin in njegovo uporabnost v geomor- fologiji. Poleg tega je udeležencem pokazal še delo- vanje t. i. hidrometričnega krila, s katerim smo merili pretoke Meže. Po tem je sledilo še krajše predavanje o zadnjih raziskavah na Triglavskem ledeniku, ki so jih raziskovalci Geografskega inštituta ZRC SAZU izved- li v prvih dneh julija 2000. Isti dan zvečer nas je obiskal prof. dr. Dušan Nečak (Oddelek za zgodovino FF), ki je imel zanimivo pre- davanje z naslovom »Koroški Slovenci v drugi avstrij- ski republiki«, poleg tega pa nam je predstavil še zgodovinsko ozadje koroškega plebiscita. Predavanje prof. Nečaka je bilo uvod v osmi dan našega tabora, ko sta se nam pridružila dr. Jernej Zupančič (Inštitut za geografijo) in Igor Roblek (absol- vent geografije Univerze v Celovcu) in se z nami poda- la na avstrijsko Koroško z namenom, da nam osvetlita problematiko slovenske manjšine na Koroškem danes. Pod njunim vodstvom smo si v Avstriji najprej ogleda- li Katoliški dom Prosvete »Solidaritas« v Tinjah/Tainach, potem pa smo se odpravili v Celovec, kjer smo obi- skali prostore in se srečali s predstavniki obeh osred- njih političnih organizacij koroških Slovencev. Najprej nam je svoje poglede na manjšinsko problematiko v deželi in širše predstavil dr. Marjan Sturm, predsed- nik Zveze Slovenskih organizacij (ZSO), za njim pa še glavni tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) dr. Franc VVedenig. V pogovoru z obema smo iz prve roke slišali, kakšni so trenutni problemi, s kate- rimi se sooča manjšina in kakšni so dolgoročni projek- ti obeh organizacij. Sledil je obisk Gostišča Miklavž v kraju Bilčovs/Ludmannsdorf, kjer smo se srečali z ravnateljem Višje šole za gospodarske poklice v Št. Petru/St. Peter mag. Štefanom Schelladrom, ki nam je predstavil šolo, ki jo vodi in sistem dvojezičnega šols- tva na avstrijskem Koroškem. Za tem smo se odpravi- li v Sele/Zell, kjer smo se pogovarjali z županom te občine o potrebah lokalnih skupnosti, depopulaciji, turiz- mu in o prekomejnem sodelovanju s Slovenijo. Obči- na Sele ima po statističnih podatkih največji odstotek Slovencev med občinami na avstrijskem Koroškem. Pri ogledu vasi tudi nismo spustili ogleda lokalnega poko- pališča, kot trajnega pomnika slovenstva v teh krajih. Na koncu bi se radi za uspešno izvedbo tabora še enkrat zahvalili vsem predavateljem, domačinom in sponzorjem, ki so nam bili pripravljeni pomagati in so s svojim sodelovanjem pripomogli k uspešni izved- bi že četrtega študentskega geografskega tabora. 18. ZBOROVANJE SLOVENSKIH GEOGRAFOV (LJUBLJANA, 19.-21. OKTOBER 2000) Simon Kužar 18. zborovanje slovenskih geografov je poteka- lo med 19. in 21. oktobrom 2000 v Ljubljani pod geslom Ljubljana - geografija mesta in mesto geogra- fije. Organiziralo ga je Ljubljansko geografsko druš- tvo v sodelovanju z Društvom učiteljev geografije in Zvezo geografskih društev Slovenije. Namen srečanja je bil predstavitev dosežkov in strokovnih spoznanj ter izmenjava idej in izkušenj preteklega obdobja. V ospredju strokovnega zanimanja je bilo mesto Ljub- ljana, ki je bilo v preteklosti zapostavljeno v geograf- skem proučevanju. Rezultati raziskav niso predstavljeni v zborniku prispevkov kot je bilo to običajno na dose- danjih zborovanjih, ampak prvič v samostojni knjigi v obliki monografije. V monografski knjigi z naslovom Ljubljana - geografija mesta so predstavljene urbano- Predsednik organizacijskega odbora dr. Matej Gabrovec v delovnem pogovoru z dr. Lucom V. Zwaenepoelom ¡foto: Igor Lapajnej. 2 3