ISSN 1318 - 7279 JUNIJ 23 / 2017 / 3 Ve nt il / j un ij / 2 3 / 2 01 7 / 3 Intervju Gradnja mikrostruktur z robotsko celico Vodenje sistemov Državna robotska tekmovanja Letalstvo Podjetja predstavljajo Aktualno iz industrije        Nakupi po spletu pri FESTU Autom@tion online Easy-to-buy “Autom@tion online” Več kot 20.000 izdelkov lahko po internetu kupite hitreje, bolj priročno in v vsakem trenutku. Vaše osebno geslo vam dovoljuje vstopanje v Festovo spletno trgovino 24 ur na dan, sedem dni na teden. Eno samo naročilo za karkoli, kar potrebujete, lahko vpišete hitro in elektronsko. Spletna trgovina Festo vključuje tekoče informacije o vseh naših izdelkih, cenah in razpoložljivosti. Modre zvezde označujejo naš standardni program, ki je praviloma na zalogi in dobavljiv v štirih delovnih dneh. Modro obrobljene zvezde so izpeljanke standardnega programa (modrih zvezd). Običajno so to konfiguracijski izdelki v sklopu standardnega programa. Izbira funkcije sledenja vam dovoljuje, da preverite status vseh vaših spletnih naročil – tudi tistih, ki ste jih posredovali po elektronski pošti, telefaksu ali telefonu. Za registracijo v spletno trgovino pojdite enostavno na https://www.festo.com/cms/ sl_si/index.htm in izpolnite prijavnico. Informacija v realnem času – s klikom na miško. Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-1236 Trzin Telefon: 01/ 530-21-00 Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line: 031/766947 sales_si@festo.com www.festo.si www.miel.si Ljubljana, Slovenija Gospodarsko razstavišče, www.icm.si 13.-15.02.2018 Mednarodni sejmi za avtomatizacijo, mehatroniko, robotiko, industrijsko in profesionalno elektroniko ter elektrotehniko International Trade fairs for automation, mehatronic, robotics, professional & industrial electronics, electrotechnics 175Ventil 23 /2017/ 3 VSEBINA Impresum 177 Beseda uredništva 177 ■ DOGODKI – POROČILA – VESTI 182 ■ NOVICE – ZANIMIVOSTI 190 Znanstvene in strokovne prireditve 238 Seznam oglaševalcev 242 ISSN 1318 - 7279 JUNIJ 23 / 2017 / 3 Ve nt il / j un ij / 2 3 / 2 01 7 / 3 Intervju Gradnja mikrostruktur z robotsko celico Vodenje sistemov Državna robotska tekmovanja Letalstvo Podjetja predstavljajo Aktualno iz industrije        Nakupi po spletu pri FESTU Autom@tion online Easy-to-buy “Autom@tion online” Več kot 20.000 izdelkov lahko po internetu kupite hitreje, bolj priročno in v vsakem trenutku. Vaše osebno geslo vam dovoljuje vstopanje v Festovo spletno trgovino 24 ur na dan, sedem dni na teden. Eno samo naročilo za karkoli, kar potrebujete, lahko vpišete hitro in elektronsko. Spletna trgovina Festo vključuje tekoče informacije o vseh naših izdelkih, cenah in razpoložljivosti. Modre zvezde označujejo naš standardni program, ki je praviloma na zalogi in dobavljiv v štirih delovnih dneh. Modro obrobljene zvezde so izpeljanke standardnega programa (modrih zvezd). Običajno so to konfiguracijski izdelki v sklopu standardnega programa. Izbira funkcije sledenja vam dovoljuje, da preverite status vseh vaših spletnih naročil – tudi tistih, ki ste jih posredovali po elektronski pošti, telefaksu ali telefonu. Za registracijo v spletno trgovino pojdite enostavno na https://www.festo.com/cms/ sl_si/index.htm in izpolnite prijavnico. Informacija v realnem času – s klikom na miško. Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-1236 Trzin Telefon: 01/ 530-21-00 Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line: 031/766947 sales_si@festo.com www.festo.si www.miel.si Naslovna stran: OPL Avtomatizacija, d. o. o. BOSCH Automation Koncesionar za Slovenijo IOC Trzin, Dobrave 2 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 560 22 40 Fax: + (0)1 562 12 50 FESTO, d. o. o. IOC Trzin, Blatnica 8 SI-1236 Trzin Tel.: + (0)1 530 21 10 Fax: + (0)1 530 21 25 Poclain Hydraulics, d.o.o. Industrijska ulica 2, 4226 Žiri Tel.: +386 (04) 51 59 100 Fax: +386 (04) 51 59 122 e-mail: info-slovenia@ poclain-hydraulics.com internet: www.poclain- -hydraulics.com OLMA, d. d., Ljubljana Poljska pot 2, 1000 Ljubljana Tel.: + (0)1 58 73 600 Fax: + (0)1 54 63 200 e-mail: komerciala@ olma.si Parker Hannifin Ges.m.b.H. Podružnica v Sloveniji Velika Bučna vas 7 8000 Novo mesto Tel.: + (0)7 337 66 50 Fax: + (0)7 337 66 51 IMI INTERNATIONAL, d.o.o. (P.E.) NORGREN HERION Alpska cesta 37B 4248 Lesce Tel.: + (0)4 531 75 50 Fax: + (0)4 531 75 55 MIEL Elektronika, d. o. o. Efenkova cesta 61, 3320 Velenje Tel: +386 3 898 57 50 Fax: +386 3 898 57 60 www.miel.si, www.omron- -automation.com S3C, d. o. o. Tržaška cesta 116 Tel.: +386 1 423 22 22 Faks: +386 1 423 22 00 www.landefeld.si VISTA Hidravlika, d. o. o. Kosovelova ulica 14, 4226 Žiri Tel.: 04 5050 600 Faks: 04 5191 900 www.vista-hidravlika.si OMEGA AIR, d. o. o., Ljubljana Cesta Dolomitskega odreda 10 1000 Ljubljana T + 386 (0)1 200 68 63 F + 386 (0)1 200 68 50 www.omega-air.si ■ INTERVJU DUOL – Slovenske strehe in pokriti prostori po celotnem svetu 178 ■ MIKROMEHATRONIKA Suzana URAN: Gradnja mikrostruktur z nanoprecizno robotsko celico 200 ■ SISTEMI VODENJA Milan ČURKOVIČ, Rok PUČKO, Mitja GOLOB, Aleš HACE: Dvoosni krmilnik za hitro eksperimentiranje v robotskih aplikacijah 208 ■ ROBOTIKA Janez POGORELC, Aleš HACE: Državna robotska tekmovanja za mlade v letu 2017 214 ■ LETALSTVO – INTERVJU Vojko Gantar – Gašo – Intervju s pilotom lovcem MiG-21 220 ■ AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Integrirani električni pogon EMCA (FESTO) 226 Sistemske rešitve ELS, TipUp in TMove (HENNLICH) 227 Univerzalni sistem zaklepanja predalnikov – UDL (HENNLICH) 228 ■ NOVOSTI NA TRGU Varna in enostavna izbira ter večja izkoriščenost z novimi univerzalnimi ventili (ALFA LAVAL) 230 Industrijski modemi (INEA RBT) 231 Svetlobne varnostne zavese Reer EOS4 (PS) 231 Novi vakuumski ejektorji STX brez loput – PIAB (INOTEH) 232 Večnamenska nizkotlačna gibka cev – Parker Push-Lok® (PARKER) 232 Nova linija cilindrov Clean Line (La & Co) 233 ■ PODJETJA PREDSTAVLJAJO Servisiranje vijačnih kompresorjev in opreme za stisnjen zrak (OMEGA AIR) 234 Blažilniki sunkov v industrijah pakiranja in polnjenja (KTS) 236 ■ LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA Literatura 239 Nove knjige 240 ■ PROGRAMSKA OPREMA – SPLETNE STRANI Zanimivosti na spletnih straneh 241 EL MaticTM PPT commerce d.o.o., Celovška 334, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija tel.: +386 1 514 23 54, faks: +386 1 514 23 55, e-pošta: info@ppt_commerce.si, www.ppt-commerce.si PPTcommerce d.o.o. HIDRAVLIKA IN PROCESNA TEHNIKA PRODAJA • PROJEKTIRANJE • SERVIS www.ppt-commerce.si 177Ventil 23 /2017/ 3 UVODNIK 173Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- niko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIĆ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIĆ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Večje slovensko podjetje izdeluje električne ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Večino svojih produktov v zadnjem obdobju iz- vozi proizvajalcem avtomobilov različnih znamk in različnih cenovnih razredov. Pred nedavnim se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji državi, že po nekaj sto kilometrih pokvaril. Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na električnem konektorju, ki je bil zvarjen z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno odgovornost, ki se bo kar nekaj časa poznala pri njegovem osebnem dohodku. Vsak bančni uslužbenec, ki dela za bančnim okencem in strankam izdaja gotovinski denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni blagajni. To pomeni, da mora v primeru preveč izdanega denarja določeni stranki razli- ko pokriti iz svojega žepa, s svojim denarjem. Podobno velja v gostinstvu. Če gostinski delavec ni pozoren in da stranki pri vračilu preveč denarja ali celo, da mu stranka pobegne brez plačila, bo moral celotni denarni primanjkljaj ob zaključku dneva plačati sam iz svojega dohodka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omenjene električne konektorje in v katerem se je zgodila napaka, ni nosil prav velike odgovornosti. Tudi pri osebnem dohodku se mu verjetno ni nič poznalo. Tud direktorji bank, ki odobrijo kredite, ki se ne vračajo so (vsaj pri nas je tako), so brez materialne odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak svojih zaposlenih in posledično za slabo poslovanje podjetja. Iz zgornjega opisa lahko preprosto zaključimo, da zaposleni na visokih položajih, ki so običajno tudi bolj izobraženi, razgledani in sposobni, ne nosijo nobene odgovornosti! Zaposleni na manj zahtevnih delovnih mestih, praviloma z nižjo izobrazbo, z nižjim osebnim dohodkom in pogostokrat manj sposobni v inteligentnem smislu nosijo večjo odgovornost. To pomeni, na čim višjem položaju si, manjša je tvoja odgovornost. Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela zelo težko ali sploh ne more meriti. Kakšno odgovornost imajo politiki, javni usluž- benci, učitelji, sodniki in profesorji na univerzah? Pogosto se sliši, da učenci po zaključku osnovne šole ne znajo dosti na primer kemije, tehnike, tujega jezika ali kakšnega drugega predmeta. Kdo je v naši državi odgovoren za presojo kakovosti izvajanja pouka v osnovnih šolah? Ali se zaposleni v osnovni šoli zavedajo, da lahko učenca v osnovni šoli z neodgovornim delom »uničijo« za celo življenje? Takšno napako, ki je storjena mlademu učencu v osnovni šoli, je praktično nemogoče popraviti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se vsi, ki delamo na fakultetah, ki izobražujemo študente višjih in visokih šol, magi- strskih in drugih programov, zavedamo svoje odgovornosti? Če bi danes to vprašanje postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti večdesetletne izkušnje in da smo preprosto dobri pedagogi. Kar pa vedno ne drži. Zelo redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili več argumentov. Osnovni argumenti za presojo kakovosti profesorja na univerzi bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; ocena študentov, ki so predavanja profesorja poslušali pred leti in so študij že zaklju-• čili. To pomeni, da so od ustanove, kjer je zaposlen profesor, popolnoma neodvisni; izdan vsaj en recenziran učbenik, ki obsega celotno snov, ki jo profesor oziroma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- dega pedagoga zelo jasno obrazložiti, kaj je pedagoško delo in tudi kako bo pri svojem delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh usmeritvah odločno premalo. Janez Tušek Odgovornost? © Ventil 23 (2017) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 23 (2017) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.revija-ventil.si -mail: ventil@fs.u i- j.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatr nics Letnik 23 Volume Letnica 2017 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstven-strokovni svet: prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIĆ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr. E vard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT , je upokojen prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, POCLAIN HYDRAULICS, Žiri izr. prof. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija doc. dr. Franc MAJDIČ, FS Ljubljana prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Gojko NIKOLIĆ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljublja a Janez ŠKRLEC, inž., Razvojno aziskovalna dejavnost, Zg. Polskava prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljan prof. dr. Željko ŠITUM, Fakultet strojarstva i brodogradnje Zagreb, Hrvaška prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio, d.o.o., Ljubljana Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Andrea POTOČNIK Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: Birografika BORI, d. o. o., Ljubljana Tisk: PRESENT, d. o. o., Ljubljan Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za stro ništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 1500 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 9,5-odstotni davek n dodano vrednost. Uvrstitve na lestvicah o načinu življenja, študija in podobno V zadnjih letih so postale priljubljene mednarodne raziskave o načinu delovanja ljudi in predvsem o kakovosti življenja v posam eznih državah. Nekatere so bolj odmevne v javnosti, druge manj. Prav go- tovo so za Slovenijo pomembne tiste lestvice uvr- ščanja, ki govorijo o korupciji, kjer smo zelo visoko, in tiste onkurenčnosti našega go podarstva, na katerih smo zelo nizko. V zadnjih tednih smo analizirali dve raziskavi in dve lestvici rangiranja, ki sta celo nekoliko v med- sebojnem nasprotju. Mednarodna organizacija Save the Children je objavila prvo poročilo, kako živijo otroci v posameznih državah po svetu. Med 172 državami je Slovenija uvrščena na prvo mestu skupaj z Norveško in pred Finsko, Nizozemsko in Švedsko. ZDA so na 36. mestu, na repu lestvice pa so afriške države, na zadnje mesto se je uvrstil Niger. Merili za oceno varnega otroštva sta bili zdravje in dobrobit otrok v posamezni državi, pri čemer se upoštevajo prehrana, dostop do šolanja, smrtnost doje čkov, otroške po- ok , otroško delo, najstniške nosečnosti in r gionalni konfl ikti. Organizac ja Save the Children tudi n vaja, da ima najm nj 700 milijonov otrok po svetu tako nevarno otro- štvo, da se njihovo življenje konča, preden odrastejo. Med glavnimi razlogi izpostavlja slabo zdravje, oborožene konfl ikte in nasilje. Slabo oceno so dobile vse države, v katerih so dovoljene otroške poroke, kar vodi do zgodnje nosečnosti, podhranjenosti, izklju- čenosti iz izobraževalnega sistema, in vse tiste države, v katerih obstaja, je dovoljeno oziroma se tolerira otroško delo. Raziskava in lestvica ne govorita o zadovoljstvu otrok, ampak o njihovi varnosti in brez- skrbnem odraščanju. To je za Slovenijo vsekakor zelo dobra novica. Druga mednarodn raziskava pa je pokazala, d je študij a slovenskih univerzah med najmanj privlačni v cel tni Evropi. Raziskave so bile nareje e v tridesetih evropskih ržavah. Slovenija je zasedla predzadnje mesto pred Ukrajino, ki je, k t vemo, v vojni. Pred nami pa so se uvrstile države, kot so Srbija, Madžarska, Poljska, Turčija in še druge. Na tej lestvici so zavzele prvo mesto Velika Britanija, Nizozemska, Švedska in Nemčija. To so pomembne informacije, ki bi jih morali obravnavati vlada ali vsaj ministrstvo za izobraževanje in predvsem slovenske univerze. Kako to, da za prelepo, urejeno in varno Slovenijo ni zanimanja tujih študentov za študij pri nas. Pri raziskavi o privlačnosti štu- dija v posameznih državah so merili predvsem stroške izobraževanja in bivanja, kako- vost izobraževalnega sistema, ugled univerz in možnost zaposlitve po zaključku študija. Prvo merilo za privlačnost študija v posameznih državah je strošek izobraževanja in bivanja. Ti so v Slove iji v primerjavi z zahodnimi državami relativno nizki in v primer- javi z jugovzhodnimi državami relativno visoki. To pomeni, da smo glede stroškov za študente nekje na sredini med vsemi evr pskimi državami. Kakovost študija in ugled slovenskih univerz je drugo merilo. Tu smo verjetno zelo nizko. Zakaj? Za ugled izobraževalne inštitucije se v kratkem času ne da narediti prav veliko. Med- narodni ugled neke univerze ali neke druge izobraževalne inštitucije je povezan z zgo- dovino, s tradicijo in tudi s politično ureditvijo v preteklosti. Tu si ne moremo in tudi ne smemo zatiskati oči. Prejšnji sistem, ki je bil pri nas, pač v svetu ne velja za demokra- tičnega, in to vpliva na ugled države in tudi univerz. Ugled slovenskih univerz je med mladimi in tudi ru imi v tujini zelo nizek. Kak ga dvigniti? Tretja pomembno merilo j zaposljivost diplomantov po zaključku študija. Zaposljivost diplomantov slovenskih univerz je slaba, in to velja tudi za študente iz tujine. Na tem področju pa se da v kratkem času veliko narediti. Zaposljivost diplomantov nekaterih naših fakultet je zelo dobra. Naloga vodstva univerz in ministrstva za izobraževanje je, da spodbuja mlade ljudi, da se odločajo za zaposljive študijske programe in poklice. Na ljubljanski in verjetno tudi na drugih slovenskih univerzah je bogokletno govoriti o zaposljivosti diplomantov naših fakultet. Na številnih tujih univerzah je zaposljivost diplomantov po zaključku študija merilo za fi nanciranje in vir državnega denarja. Kdaj bo to tudi pri s? Janez Tušek 178 Ventil 23 /2017/ 3 INTERVJU Ventil: Gospod Olaj, ali vas lahko na začetku najinega pogovora prosim, da na kratko opišite zgodovino va- šega podjetja. Dušan Olaj: Duol je nastal leta 1992. Letos tako praznujemo 25-letnico de- lovanja. Po kratkem začetnem obdo- bju poslovanja zgolj v Sloveniji smo se obrnili v svet in v tem času zrasli v mednarodno uveljavljeno podjetje, ki danes posluje z več kot 50 državami sveta. Smo tehnološki in tržni vodja te tržne niše. »Duol is Actor, others are only Reactors !« Bodoči izzivi pa so povezani z vesoljem. Smo del kon- zorcija podjetij iz vsega sveta, ki se ukvarja s problematiko in išče rešitve za gradnjo naselbin v vesolju ... Ventil: Naše bralce bo prav gotovo zanimalo, kako ste prišli na idejo za proizvodnjo in postavitve šotorov, napihnjenih hal in drugih monta- žnih objektov? Dušan Olaj: To je bil trenutni pre- blisk. Vprašali smo se, ali lahko kup- cu v izjemno kratkem času, v zah- tevnih klimatskih pogojih postavimo cenovno sprejemljiv športni objekt. In smo uspeli. Ta uspeh je rodil po- slovno idejo. Vse ostalo potem je trdo garanje … ni časa za udobje. Ventil: Pri vsakem vašem objektu so prav gotovo zelo pomembni materi- ali, ki jih vgrajujete. Gre za materia- le za nosilne elemente in streho. Ali lahko na kratko opišete te materiale in kakšen je razvoj na tem področju v svetu in pri nas, kateri materiali so se uporabljali v preteklosti in kateri se danes? Dušan Olaj: Materiali, iz katerih so zgrajene naše balonske hale, Slovenske strehe in pokriti prostori po celotnem svetu Janez TUŠEK Zelo uspešno slovensko podjetje Duol, d.o.o. je našlo tržno nišo na področju izdelave najrazličnejših »začasnih in premičnih« objektov, ki so sestavljeni iz zelo različnih nosilnih elementov s streho iz zelo različnih materialov. Na prvi pogled se zdi celotna izdelava teh objektov dokaj preprosta, če pa vzamemo v razmislek okolje, v katerem so ti objekti postavljeni, z vsemi vremenskimi neprilikami in če vzamemo v obzir varnost ljudi, ki se nahajajo v teh objektih in vso funkcionalnost, ki jo morajo prostori in objekti nuditi uporabnikom, je to zelo zahtevna, kompleksna in odgovorna tehnologija. Lahko celo zapišemo, da je vsak tak objekt z vsemi funkcijskimi elementi pravi mehatronski sitem. In prav zaradi zahtevnosti proizvodnje, opisanih objektov, smo prosili ustanovitelja in direktorja podjetja Duol, d.o.o., da nam na kratko predstavi podjetje. Kitajska. Univerza Nanjing. Ena najstarejših in najbolj prestižnih kitajskih univerz. Duol-ova večnamenska hala. Nova generacija mobilnih zemeljskih postaj za komunikacijo z jato manjših satelitov v nizkih orbitah 179Ventil 23 /2017/ 3 INTERVJU so v bistvu platna, na prvi pogled takšna, kot se uporabljajo npr. za cerade tovornjakov in prikolic. Se pa v teh materialih skriva ogro- mno tehnoloških izboljšav. Zdržati morajo ekstremne klimatske po- goje, kot so nizke temperature do –70 oC, visoke temperature do +70 oC, biti morajo odporne na UV- -žarke, zdržati 20–30 let ob tem, da se mehanske lastnosti bistve- no ne kvarijo, in še in še …Trendi materialov gredo v smer povečanja prepustnosti svetlobe in podaljše- vanja življenjskega cikla, ob tem pa so vedno bolj žive tudi ideje o implementaciji fotovoltaike v samo strukturo platen. Ventil: Kako je pri vas z raziskoval- nim delom? Ali ga imate v lastnem podjetju ali sodelujete z drugimi azi- skovalnimi ustanovami? Dušan Olaj: Registrirani smo tudi kot raziskovalna ustanova. Bodoč- nost Duola je v raziskovalnem in- ženiringu. Nabrali smo tako veliko izkušenj, da smo sposobni generi- rati razvoj te tržne niše. Seveda pa zelo tesno sodelujemo z domačimi in tujimi raziskovalnimi ustanova- mi in smo v kar nekaj raziskovalnih konzorcijih, ki razvijajo materiale in tehnologije jutrišnjega dne. Ventil: Kateri so vaši trgi pri nas in kateri v svetu? Dušan Olaj: Slovenija je za nas za- nimiva na področju športa in gra- dnje začasne industrijske in skla- diščne infrastrukture. V svetu pa ta trenutek delujemo v 54 državah. Šport, kmetijstvo, vojska, vesoljske tehnologije. En izdelek – ves svet. Ventil: Ali imate konkurenco in kje so vaše prednosti pred podobnimi podjetji? Dušan Olaj: Konkurenca vedno ob- staja. Pravzaprav jo z zanimanjem Duol in Renault skupaj na 2000m nadmorske višine. Tignes, Francija GreenDome – nova generacija rastlinjakov za prekritje velikih površin. Stalni dotok kontroliranega in filtriranega zraka omogoča idealno mikroklimo ter organsko gojenje rastlin. 180 Ventil 23 /2017/ 3 za naše izdelke ustvarjamo tudi sami … V svetu smo tri podjetja, ki deluje- mo globalno, pri čemer dve prihajata iz Amerike. V Evropi nam verjetno nih- če ne seže do kolen. Konkurenčni boj z Američani bijemo na tretjih trgih, še posebej v Zalivu in na Kitajskem. Težko je govoriti o prednostih in slabostih v primerjavi s konkurenco, vendar je, kot povsod poudarjam, naša največja prednost 1500 postavljenih objektov. To je neizmerno znanje in izkušnje. Ventil: Katera specifična znanja morajo imeti vaši zaposleni in kateri profil poklica je za vaše podjetje naj- primernejši? Dušan Olaj: Kadre ustvarjamo sami. Zaposlujemo nove kolege z znanji vsaj 2 ali 3 svetovnih jezikov in jih priučimo posebnosti našega dela. Bolj kot izobrazba nas zani- mata znanje jezikov in zmožnost tesnega timskega dela. Duol je mo- štvo brez solistov. Ventil: Ali imate težave s pridobiva- njem primerno izobraženih kadrov? Dušan Olaj: Če veš, kaj hočeš, boš to vedno tudi dobil. Težava ni pri- dobiti primerno izobražene kadre, ampak pravilno izbrati. Vrhunski posel ne dopušča napak. Ventil: Kakšni so vaši načrti za naprej? Dušan Olaj: Pripravljamo revo- lucionarne novosti v izolativnosti naših balonskih hal, s čimer bomo bistveno pocenili stroške obrato- vanja in naredili naše hale še bolj dostopne za uporabo v ekstremnih klimatskih pogojih, na kmetijskem področju se ukvarjamo s preno- som tehnologije znanja in izdelave napihljivih rastlinjakov v tujino. Na področju vesoljskih tehnologij pa skupaj s slovensko vesoljsko agen- cijo, z evropsko vesoljsko agencijo, NASO, Rusi in Kitajci delamo na uporabi naših hal v vesolju. Ventil: Hvala lepa za vaše odgovore, želimo vam uspešno delo v bodoče in predvsem veliko zadovoljstva pri delu. Prof. dr. Janez Tušek Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Helsinki, Finska. 120x71m hala s transparentno membrano INTERVJU ELEKTRIČNI PASTIRJI & pašna oprema DodatkiElektrični pastir 5ELU0057, 5ELU0058, 5ELU0059 M062, M062+ 5ELU0113, 5ELU0110, 5ELU0111 www.svet-el.si 181Ventil 23 /2017/ 3 STAINLESS STEEL CONNECTORS FROM PH. PH catalogue available as app for Android and iPad SAFETY FIRST PH Industrie-Hydraulik GmbH & Co. KG Stefansbecke 35-37, 45549 Sprockhövel, Germany Tel. +49 (0) 2339 6021, Fax +49 (0) 2339 4501 info@ph-hydraulik.de, www.ph-hydraulik.de Anzeige_A4_4c_2017_4c_RZ.indd 4 20.12.16 13:46 182 Ventil 23 /2017/ 3 DOGODKI - POROČILA - VESTI Posvet varilske stroke na mednarodnem Industrijskem sejmu 2017 v Celju Janez TUŠEK Prof. dr. Janez Tušek, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Varilstvo je izjemno obsežna stroka, ki vključuje materiale, stroje in teh- nologijo. Prav zaradi te obsežnosti smo prispevke na posvetovanju raz- delili v tri sklope. Prvi sklop smo po- imenovali: Zgodovinski razvoj varil- stva, materiali ter tehnologija varje- nja. V tem sklopu je prof. dr. Inoslav Rak imel izjemno zanimivo uvodno predavanje o varilni dejavnosti v obdobju največjega vzpona tovarne Metalna v Mariboru. Predstavil je nekaj praktičnih primerov varjenih konstrukcij, pri katerih je sodeloval, pripravljal varilsko tehnologijo in skrbel za kakovost izdelanih zvarnih spojev. Prof. Rak je po osnovni stro- ki diplomirani inženir metalurgije in se je po diplomi zaposlil v takratni Metalni kot vodja laboratorija za tehnično kontrolo. V okviru labora- torija je sodeloval pri mehanskih in metalografskih raziskavah zvarnih spojev iz različnih vrst jekel za zelo različne varjene konstrukcije. V svoji predstavitvi je s sliko in besedo opi- sal gradnjo stolpa in žerjavne proge za TE Šoštanj, več cevovodov za raz- lične hidroelektrarne in jeklene mo- stove v takratni državi ter gradnjo zelo zahtevne opreme, kot na pri- mer za primarni krog za NE Krško. Poleg opisa gradnje takratnih var- jenih objektov se je dotaknil števil- nih varivostnih preskusov in drugih ukrepov pred varjenjem, med njim in po njem, ki jih je sam uporabljal takrat in so aktualni še danes. Predstavnik podjetja Slovenska in- dustrija jekla Acroni z Jesenic je predstavil nerjavna jekla in njihovo uporabo v varilni stroki. Podal je nekaj splošnih lastnosti nerjavnih jekel, njihovo delitev in kako izbra- ti pravo nerjavno jeklo za varjene konstrukcije, ki bodo med upora- bo podvržene različnim agresivnim medijem. Zelo zanimivo predavanje so imeli avtorji članka z naslovom EPP (Elek- tro pod praškom) – varjenje odkov- kov iz jekla z oznako AISI 321. Pred- stavili so praktično izvedbo varjenja pod praškom v ozki reži na varjencu debeline 90 mm. Ena v svetu bolj poznanih tovarn za izdelavo dodajnih materialov je podjetje Elektroda z Jesenic. Pred- stavnik omenjenega podjetja je predstavil dodajne materiale za var- jenje nerjavnih jekel. Tudi tu smo sli- šali splošno delitev nerjavnih jekel, njihove značilnosti in vrste dodajnih materialov, ki jih uporabljamo za varjenje nerjavnih jekel po različnih varilnih postopkih. Drugi sklop predavanj je nosil na- slov: Postopki varjenja in rezanja. V okviru mednarodnega Industrijskega sejma Forma tool – orodjarstvo in strojegradnja, varjenje in rezanje, materiali in tehnologije ter napredne tehnologije, ki je bil letos aprila v Celju, je bil tradicionalno organiziran tudi posvet o varilski stroki. Posveta se je udeležilo presenetljivo veliko ljudi. To govori o potrebah po takšnih prireditvah pri nas in o zastopanosti varilstva v slovenski industriji. Slika 1. Varilcem se za prihodnost ni bati 183Ventil 23 /2017/ 3 DOGODKI - POROČILA - VESTI Zelo zahtevno in zanimivo predava- nje je imel g. Pührerfellner iz podje- tja Lorch iz Nemčije. Predavatelj je najprej predstavil zgodovino podje- tja in nadaljeval s prikazom razvoja, ki poteka v tem času. Podrobno je opisal varjenje MAG – varjenje ner- javnih jekel brez brizganja, s poseb- no oblikovanim utripom električne- ga toka. Z njim skušajo doseči, da se med varjenjem od žice enako- merno odtaljujejo kapljice enakih mas in enakih oblik. Plazemsko rezanje nerjavnih jekel je predstavil predstavnik podjetja Virs iz Lendave. Predavatelj je prikazal primerjavo rezanja nerjavnih jekel z laserskim žarkom, plazemskim oblokom in vodnim curkom. Poleg samega opisa je podal tudi stro- škovno primerjavo. Razvoj na področju varilstva je danes najbolj intenziven pri 3D-navarjanju in oblikovanju ter izdelavi produk- tov s to tehnologijo. Doc. dr. Damjan Klobčar s Fakultete za strojništvo iz Ljubljane je predstavil zelo zanimiv prispevek z omenjenega področja. Njegovo predavanje je temeljilo na eksperimentalnem delu, kar je še posebej pohvalno za predstavnika izobraževalne inštitucije. Na tokratnem posvetu o varilstvu smo imeli tudi predstavnike iz Ja- ponske. Avtorja prispevka z naslo- vom: Single Pass Full Penetration Joining for Heavy Plate Steel Using High Current GMA Prtocess (D- -ARC) prihajata iz korporacije Da- ihen, ki ima svoj proizvodni obrat tudi v Lendavi, in z varilnega inšti- tuta univerze v Osaki. Predstavljeno je bilo varjenje MAG – debelejših varjencev, v eni potezi, v zaščiti 100 odstotkov ogljikovega dioksida. To vsekakor zviša produktivnost varje- nja in zniža stroške izdelave. Uporabo nerjavnih jekel in drugih korozijsko odpornih materialov za farmacevtsko industrijo je pred- stavil predstavnik podjetja Brinox iz Sore pri Medvodah. Podjetje iz- deluje opremo, naprave in razne elemente za domačo in tujo far- macevtsko industrijo. Pri tem upo- rabljajo tudi avtomatsko orbitalno varjenje. Na splošno so vse naprave za orbitalno varjenje po postopku TIG ali MAG/MIG sestavljene iz vira toka, iz krmilne enote, vodno hla- jenega varilnega gorilnika z vsemi potrebnimi priključki in posebne enote, ki omogočajo vrtenje varilne glave z oblokom okoli cevi. Celoten del naprave, ki se vrti okoli cevi, naj- pogosteje imenujemo varilna glava. Njena izvedba in velikost morata biti prilagojeni preme ru cevi. Obi- čajno je en tip varilne glave name- njen za zvarjanje več različnih pre- merov cevi. Manjše premere cevi s tanjšimi stenami varimo po postop- ku TIG brez dodajnega materiala, v novejšem času z laserskim žarkom, prav tako brez dodajnega materia- la. Večje premere z debelejšimi ste- nami moramo variti s postopkom TIG z dodajnim materialom v obliki tanke žice, ki je lahko hladna ali vro- ča. Poleg postopka TIG za orbitalno varjenje debelejših cevi uporablja- mo tudi varjenje MAG/MIG in hibri- dno varjenje. Na sliki 2 sta dve fo tografiji dveh različnih naprav za orbitalno var- jenje sočelnih spojev iz cevi. Na levi strani je naprava z zaprto glavo in na desni naprava z odpr to varilno glavo. Zaprta glava je namenjena za varjenje tanjših cevi s tanjšo ste- no, odprta pa za varjenje debelejših cevi. Vir električnega toka mora biti pri- lagojen postopku in materialu, ki ga varimo. To pomeni, da mora mo za varjenje TIG uporabiti vire toka s padajočo statično karakteristiko in za varjenje MAG/MIG z vodoravno ali rahlo padajočo statično karakte- ristiko. Nadalje velja, da moramo za varjenje aluminija uporabiti vir toka, ki omogoča varjenje z izmeničnim varilnim tokom. Večina sodobnih virov toka za orbitalno varjenje de- luje na inverterski tehniki. Viri so di- gitalno krmiljeni z mikroprocesorji, imajo možnost nastavljanja utripnih varilnih tokov in drugih varilnih pa- rametrov v zelo širokem območju parametrov. Prav tako imajo sodob- ne naprave za orbitalno varjenje močno spominsko enoto, v ka teri shranjujemo varilne parametre za različne pogoje dela. Blaž Pavšič, direktor in lastnik podjetja Rotoinox iz Nove Gorice, je predstavil prispevek o zvišanju korozijske odpornosti nerjavnih jekel. Opisal je več kemičnih in elektrokemičnih procesov, ki se v praksi uporabljajo za čiščenje po- vršin okoli vara na nerjavnih jeklih in za njihovo zaščito pred agresiv- nimi mediji. Na sliki 3 je prikazana barvna le- stvica po ameriškem standardu z različno stopnjo obarvanja varov in toplotno vplivanega območja okoli vara na cevi iz nerjavnega jekla. Vari so bili varjeni v različnih pogojih in različnih zaščitnih medijih. Dr. Andrej Skumavc iz podjetja SIJ Acroni z Jesenic je predstavil var- jenje različnih jekel z valjanjem. Opisal je proces nastajanja spoja, tehnologijo valjanja, da zagotovi spajanje različnih jekel, in se dota- knil lastnosti na ta način izdelanih zvarnih spojev. Slika 2. Dve različni varilni glavi za orbitalno varjenje cevi 184 Ventil 23 /2017/ 3 Zagotavljanje kakovosti je na varil- skem področju izjemno zahtevno. V ta okvir spadata tudi pregled zvarov in ugotavljanje napak in nepopol- nosti v varih. Ena od bolj zanesljivih metod je rentgensko presevanje. Predstavnik QTechne iz Krškega je predstavil konvencionalno in digi- talno radiografi jo pri pregledu zva- rov v farmacevtski industriji. Na sliki 4 je shematsko prikazana tehnika računalniške radiografi je. Po načinu delovanja je metoda zelo podobna klasični radiografi ji, zato jo je enostavno zamenjati s klasično ra- diografi jo. Računalniška radiografi ja se izvaja v dveh korakih. Slika tako ne nastane direktno kot pri digital- ni radiografi ji, ampak v posebnem procesu branja. Zapis posnetka, ki je shranjen v slikovni plošči, se s po- močjo laserske stimulacije spremeni v svetlobo in šele potem v digitalno sliko. Za razliko od klasične radio- grafi je, pri kateri je latentna slika shranjena v zrnih srebrobromida, se pri računalniški radiografi ji latentna slika shrani v polprevodnem stanju, v fosfornem sloju, ki je občutljiv na sevanje. S sevanjem se na fosfor- nem sloju nekaj elektronov vzbudi in se ujamejo v polprevodnem vi- sokoenergetskem stanju. To naredi latentno sliko. Ti ujeti elektroni pa so lahko izpuščeni z energijo laser- skega žarka. Ta stimulacija povzroči, da elektroni oddajo vidno svetlobo, ki jo nato ujame fotomnožilna cev. Valovna dolžina laserja je 550 nm in oddana vidna modra svetloba 400 nm. Bralnik, ki se uporabi za branje slikovnih plošč, vsebuje fotomnožil- no cev in vso elektroniko, ki digitali- zirajo analogni svetlobni signal. V zborniku je objavljenih še nekaj člankov, ki pa na posvetovanju niso bili predstavljeni. Sejemska prireditev v Celju in po- svet o varilski stroki sta ponovno pokazala, da je na Slovenskem varil- na tehnika močno razvita. To lahko potrdimo s podatki iz preteklosti in sedanjosti. Že pred prvo svetovno vojno smo v Sloveniji imeli prvega v tujini izobraženega varilca. Takoj po prvi svetovni vojni so v to- varni v Rušah začeli s proizvodnjo kalcijevega karbida, iz katerega se pridobiva acetilen, ki je nujno po- treben za plamensko varjenje. V tri- desetih letih prejšnjega stoletja je g. Furlan v Črnučah razvijal in proizva- jal vire električnega toka za obločno in uporovno varjenje. V tistem času so na Jesenicah zagnali proizvodnjo dodajnih materialov za plamensko in obločno varjenje. Za sedanji čas pa lahko napišemo, da imamo več podjetij za proizvo- dnjo virov in naprav ter opreme za različne postopke varjenja, imamo več podjetij za proizvodnjo do- dajnih materialov in večino varje- nih izdelkov, proizvedenih v naših podjetjih, izvozimo na zahtevna zahodnoevropska tržišča. Večina slovenskih podjetij, ki delujejo na varilskem področju, je konkurenč- nih drugim proizvajalcem v svetu, kar dokazujejo rezultati izvoza teh podjetij. Zelo pomemben je tudi podatek, da imamo na število pre- bivalcev največ varilskih inženirjev z mednarodno priznano diplomo. Glede na vse zapisano je povsem ra- zumljivo, da v Sloveniji potrebujemo varilski sejem in posvetovanje o va- rilni stroki. Varilske sejme imajo prak- tično vse države na svetu. Nekatere države prirejajo samostojne varilske sejme, nekatere pa v okviru drugih dejavnosti, podobno kot pri nas. Sejemske prireditve so izjemno po- membne za vsako stroko in imajo več pomenov. Prav gotovo je prvi namen, da se razstavljavci predsta- vijo širšemu domačemu in tujemu občinstvu, prikažejo novosti in skle- nejo novo posle. Tudi posvetovanja in razna strokovna srečanja imajo več pomenov. Tudi tu je prvi namen predstaviti in spoznati nove ugotovitve, izboljša- ve, napredek in novosti. Drugi zelo pomemben pomen pa je druženje, spoznavanje novih ljudi, srečanje s starimi znanci in krepitev odnosov med posamezniki in podjetji. Vsi, ki smo letos že drugič sodelo- vali pri pripravi sejma in posvetova- nja, si zelo močno želimo, da bi se sodelovanje med vsemi deležniki v varilni stroki v Sloveniji okrepilo in poglobilo. Žal v preteklosti to sode- lovanje ni bilo prav zgledno. Varilska stroka v Sloveniji lahko na bogatih izkušnjah in tradiciji gradi naprej. Treba se je posvetiti razvo- ju in spremljati nove trende v svetu. Prav gotovo sta sejem v Celju in po- svetovanje priložnosti, da se dose- žejo novi in uspešni rezultati. Slika 3. Barvna lestvica varov in toplotno vplivanega območja okoli vara na cevi iz nerjavnega jekla Slika 4. Shematski prikaz tehnike računalniške radiografi je ■ DOGODKI - POROČILA - VESTI 185Ventil 23 /2017/ 3 DOGODKI - POROČILA - VESTI Vsak dogodek je najlažje opisati z besedami udeležencev, ti pa so za- dovoljni povedali sledeče: - »Najbolj všeč mi je bil obisk ste- klopihača!« (Vid) - »Dneva odprtih vrat sem se ude- ležila prvič, super je, saj sem izve- dela veliko novega, najbolj všeč pa mi je bila robotika.« (Ana) - »Prišla sva, ker sina zanima pravzaprav vse, kar ponujate na ogled, je pravi mali raziskovalec. Želi si, da bi nekega dne prišel na raziskovalno ustanovo, kot je vaša, v službo. Danes naju je naj- bolj pritegnil odsek, ki se ukvarja z eksperimentalno fiziko osnov- nih delcev.« (Jože in Jože) - »Novice o IJS nas spremljajo že vse življenje, Institut je postal praktično del našega kulturnega vsakdana. Seveda pa je včasih lepo dejansko videti, kaj se na Institutu dogaja. Zaenkrat sem si ogledal dva laboratorija, najbolj zanimiv se mi je zdel laboratorij za umetno inteligenco, predvsem metapodatkovno indeksiranje besedil.« (Samo) - »Dneva odprtih vrat sem se udeležil, ker me zanima fizika in z njo povezane vede. Bilo je zelo zanimivo, saj so nam pokazali in razložili veliko stvari.« (Goran) - »Bilo je izjemno zanimivo, naj- bolj všeč mi je bilo to, da so nam stvari razložili na vsem razumljiv način.« (Nina) - »Prišel sem, ker gre za enega redkih znanstveno usmerjenih dogodkov, ki so odprti za širšo javnost. Seveda sem za Institut Jožef Stefan slišal že večkrat. Všeč mi je bilo veliko stvari in se kar težko odločim, kaj se mi je zdelo najbolj zanimivo, si bom pa šel ogledat še reaktor, česar se zelo veselim.« (Jan) - »Na obisk smo prišli predvsem zato, da bi si Institut ogledali naši otroci. Seveda so številne stvari zanimale tudi nas odrasle, mene osebno predvsem biomedicinske raziskave.« (Lidija) Ob koncu bi se želeli ponovno iskre- no zahvaliti koordinatorjem sodelujo- čih odsekov Instituta »Jožef Stefan«, saj smo le z njihovo pripravljenostjo za sodelovanje lahko uresničili želje in v tednu dni sprejeli takšno število obiskovalcev. Ob tem gre zahvala za razumevanje tudi vsem vodjem od- sekov in drugim zaposlenim na IJS, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi še enega Dneva odprtih vrat in vseh obiskov v tednu pred njim. Luka Virag, Center za prenos tehnologij in ino- vacij na Institutu »Jožef Stefan« Fotografije: Marjan Smerke Tudi ob zaključku letošnjih Ste- fanovih dni je Center za prenos tehnologij in inovacij v sodelo- vanju s preostalimi odseki IJS organiziral tradicionalni Dan odprtih vrat Instituta »Jožef Ste- fan«. Dogodek je potekal v so- boto, 25. 3., že ves teden pred tem pa so Institut obiskovale šolske in druge organizirane skupine. Sistem obiskov, v skla- du s katerim poteka tudi orga- nizacija Dneva odprtih vrat, je bil na IJS uveden že leta 2007 in predstavlja podlago za vsakole- tni uspeh dogodkov, s katerimi Institut svoja vrata odpira jav- nosti, še posebej mladim. Dan odprtih vrat Instituta »Jožef Stefan« Izvajanje poskusov s tekočim dušikom Obiskovalci ob ogledu naprav in laboratorijev 186 Ventil 23 /2017/ 3 DOGODKI - POROČILA - VESTI Že vse od leta 1999 je stalni cilj kon- ference predstaviti stanje na podro- čju avtomatizacije, robotizacije in industrijske informatike v slovenski industriji in gospodarstvu ter spro- žiti razprave o tej problematiki. Osrednja tema letošnje konference je bila Četrta industrijska revolucija – Industrija 4.0. Konferenco je po pozdravnem go- voru predsednika konference dr. Borisa Tovornika odprl dekan UM- -FERI prof. dr. Borut Žalik. Pozdrav- ni govor je imel tudi župan mestne občine Maribor dr. Andrej Fištra- vec. Letos smo sprejeli v objavo neko- liko manj člankov kot v preteklosti, ker nekateri od njih niso ustreza- li kriterijem in navodilom. Sprejeli smo 35 člankov, od katerih je bilo 7 študentskih. Študenti so tekmovali za lepe nagrade, ki so jih donirala podjetja: Miel, Emsiso in Siemens. Študentje so se zelo zanimali za bor- zo kadrov, na kateri so se predstavi- la podjetja – sponzorji konference. Konferenco je sponzorsko podprlo 18 podjetij, štiri strokovne revije so bile medijske pokroviteljice. Prvi dan konference je bilo v dvora- ni prisotnih preko 150 udeležencev, drugi dan pa okoli 50. Veseli nas, da je prišlo tudi veliko študentov elektro- tehnike iz Ljubljane in Maribora. Udeleženci so pokazali močan interes za vsa tri uvodna predavanja, ki so bila na temo Industrija 4.0. Prvo je pred- stavil dr. Dejan Gradišar, raziskovalec z Instituta Jožef Stefan. Sledila je Eli- za Ward MBA iz GE Digital Europe in nato še Leonhard Muigg MBA iz pod- jetja Siemens AG. Osrednji dogodek letošnje konference je bila okrogla miza z naslovom GO- STOP – Največji slovenski program na področju tovarn prihodnosti, ki jo je vodil dr. Igor Kovač, sicer tudi vodja EU projekta GOSTOP (Gradni- ki, orodja in sistemi za tovarne pri- hodnosti). Predstavili so štiri podro- čja, na katerih lahko Slovenija v bli- žnji prihodnosti doseže pomembne preboje. Ti so tehnologija vodenja, orodjarstvo, robotika in fotonika. Cilj predlaganega programa GO- STOP je pospešiti razvoj in izgra- dnjo koncepta pametnih tovarn v Sloveniji ter odgovoriti na aktualne potrebe slovenskega gospodarstva. Nekatera industrijska podjetja že skušajo uvajati koncept pametnih tovarn v svojo proizvodnjo. V nadaljevanju se je na kratko pred- stavila Tehnološka mreža TVP (Teh- nologija vodenja procesov). Ob tej priložnosti sta vodja TVP dr. Zoran Marinšek in dr. Nadja Hvala pode- lila nagrade za najboljše diplomske naloge iz preteklega šolskega leta. Tehnološka mreža TVP vsako leto razpiše natečaj za podelitev nagrad najboljšim diplomantom s tega po- dročja. Predstavljeni članki, ki so objavljeni v zborniku referatov AIG’17, so bili sprejeti z velikim zanimanjem, saj se je ob vsaki predstavitvi razvila živah- na strokovna diskusija. Boris Tovornik predsednik konference AIG’17 Konferenca Avtomatizacija v in- dustriji in gospodarstvu – AIG'17 – v organizaciji Društva avtoma- tikov Slovenije poteka vsaki dve leti. Letošnje, že deseto jubilej- no srečanje je bilo 6. in 7. aprila. Soorganizator je bila Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mari- boru ob sodelovanju Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Instituta Jožef Stefan Konferenca AIG’17 Sproščen pogovor med predavanji Udeleženci okrogle mize GOSTOP – največji slovenski program na področju tovarn prihodnosti 187Ventil 23 /2017/ 3 DOGODKI - POROČILA - VESTI 188 Ventil 23 /2017/ 3 DOGODKI - POROČILA - VESTI Inženirstvo je prihodnost Če naj domača industrija ostane v vlogi vlečnega konja oziroma steber slovenskega gospodarstva, se mora ustrezno pripraviti na prihodnost. V ospredju pa ne bosta le pospešena avtomatizacija in robotizacija kot go- nilo rasti t. i. industrije 4.0, temveč bit- ka za talente in inženirje. Kot so po- udarili številni predavatelji in govorci 9. Industrijskega foruma IRT, izziv 4. industrijske revolucije ni oziroma ne bo tehnologija, temveč predvsem ta- lenti in znanje. Inženir je poklic prihodnosti Talent in znanje sta namreč univer- zalna valuta v svetu industrije (in tudi širše). Posebej pester je bil pogovor na odprti okrogli mizi, ki se je zavlekla čez urnik. Sodelujoči na njej so ugo- tavljali, da je prav inženirski poklic ti- sti pravi poklic prihodnosti in da bo treba v gospodarstvu skladno z vsemi trendi ustvarjati delovna mesta, kjer bodo skupaj delali mladi in starejši – pa seveda tudi (sodelovalni) roboti. »Talenti naredijo ekipo, vrhunski pro- dukt, potem pa sledi trdo trdo delo. Brez trdega dela ni nič,« je poudari- la Urška Jež iz ABC-pospeševalnika Ljubljana. Rezultati so tisti, ki so da- nes pomembni, in tako danes svoje delo dojema generacija Y. »Gre za generacijo, ki ne pričakuje, temveč zahteva, je generacija, ki se uči s te- stiranjem,« je dodal Lovro Peterlin, direktor podjetja Linea Directa, d. o. o., in predsednik Sekcije mladih Združenja Manager. Sicer pa talent po prepričanju razpra- vljavcev na okrogli mizi o izzivih indu- strije 4.0 ni odvisen od starosti. »Pod- jetja so odgovorna za to, da dobimo najboljše in da jih potem znamo raz- vijati naprej in njihovo znanje pravil- no uporabiti,« je med drugim dejala Bojana Korošec iz podjetja Špica In- ternational, d. o. o. Mladi imajo danes po njenih besedah veliko znanja, ki ga je potrebno vplesti v obstoječi sistem. Ob tem je zelo pomembno zaupanje, ki ga je potrebno zgraditi s transpa- rentno komunikacijo. Gorazd Lampič, direktor podjetja Elaphe, d. o. o., in mladi manager 2016 je razkril enega izmed receptov uspeha: »Več informacij, kot si jih pri- pravljen deliti, več jih boš tudi prejel.« Lampič je sicer pojasnil, da se je za in- ženirski poklic odločil zato, ker ne želi bežati od problemov, temveč jih sku- ša razumeti. Edita Krajnović, Mediade, d. o. o., pa je dejala, da družba potre- buje vse poklice, le v pravem razmer- ju. Mladi naj po njenih besedah pri odločitvi o svojem poklicu razmišljajo o treh stvareh. Najprej naj se vpraša- jo, kaj jih zanima, kaj jih veseli. V čem tako uživajo, da pozabijo na čas. Dru- gič naj se vprašajo, v čem so dobri. Da to ugotovijo, morajo preizkusiti veliko stvari. Tretjič pa naj premislijo, kaj okolje potrebuje. In Evropa po besedah Krajnovićeve potrebuje ve- liko inženirjev, države Evropske unije bodo v naslednjih letih izrazito kadro- vsko podhranjene, ko gre za inženirje – primanjkovalo jih bo kar milijon, več tisoč tudi Sloveniji. Urška Stanovnik, ki v podjetju Op- tiweb, d. o. o., skrbi za srečo, je kot predstavnica generacije Y na okro- gli mizi zatrdila, da je tudi njena generacija za delo, ki ima smisel, pripravljena trdo delati. Po njenih besedah ima vsak posameznik ta- lent. »Najti mora tisto, kar mu daje iskrico v očeh.« Že 9. Industrijski forum IRT je postavil nov mejnik. Letos se je na dvodnevnem strokovnem dogodku v Portorožu zbralo več kot 500 domačih in tujih udeležencev, ki so predstavlja- li tako utrip kot izzive domače industrije. Sklep: Slovenija po- trebuje talente in inženirje, ve- liko njih. Okrogla miza Utrinek z otvoritvene slovesnosti 189Ventil 23 /2017/ 3 DOGODKI - POROČILA - VESTI Krajnovićeva je z udeleženci delila še en zelo pomemben podatek – med- tem ko so mladi praktično po vsem svetu optimistični in željno pričakuje- jo svojo prihodnost, slovenska mladi- na v naslednja leta zre pesimistično. Za razvoj mladih – in posledično svoje prihodnosti, če velja rek, da »na mla- dih svet stoji« – pa smo odgovorni vsi – starši, učitelji, mentorji, podjetja, družba. Nov programski sklop – kompoziti Na pobudo Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani je leto- šnji program Industrijskega foruma IRT obogatil še nov sklop, poimeno- van Kompoziti in lahke konstrukcije. 10 zanimivih predstavitev so opravila domača podjetja, ki delujejo na po- dročju aeronavtike, motošporta, nav- tike, gradbeništva, športa … in tako dokazala, da smo Slovenci v samem svetovnem vrhu obvladovanja lahkih materialov in njihove rabe. Rabo kompozitov pri izdelavi izpu- šnih sistemov so predstavili predstav- niki družbe Akrapovič, d. d., podjetje ELAN, d. o. o., pa je z udeleženci Indu- strijskega foruma IRT delilo izkušnjo in izzive glede izdelave enega najve- čjih ohišij za vetrno elektrarno. Da so lahko kompoziti očitna konkurenč- na prednost, je na primeru uporabe kompozitov pri izdelavi ultralahkih letal dokazovalo podjetje Pipistrel, d. o. o. Izdatno znanje s področja kom- pozitov je pokazala tudi akademska skupnost. Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani je pojasnila vpliv tehnologije izdelave na mehanske la- stnosti kompozita iz ogljičnih vlaken, Fakulteta za tehnologijo polimerov pa je predstavnikom domače indu- strije predstavila metode ugotavlja- nja vzrokov za napake na plastičnih izdelkih s pomočjo analize materiala oz. izdelka, predstavniki Naravoslov- no-tehniške fakultete Univerze v Lju- bljani pa so z njimi delili meritve teh- noloških parametrov komorne peči za toplotno obdelavo valjev. Več kot 50 razstavljavcev na stro- kovni razstavi Celotno dogajanje na forumu, kate- rega glavni pokrovitelj je švicarska korporacija ABB, vodilni svetovni pro- izvajalec robotov in robotskih rešitev, je dopolnila še strokovna razstava. Svojo ponudbo je predstavilo več kot 50 razstavljavcev iz Slovenije in tujine. Nekateri med njimi so razstavo reši- tev in storitev razširili še s posebnimi strokovnimi in tehnično-poslovnimi predstavitvami v konferenčnem delu foruma. Poleg »železnega repertoar- ja« razstavljavcev, ki že tradicionalno predstavljajo najrazličnejše rešitve in orodja za domačo industrijo, so neka- teri pokazali tudi rešitve za inženirsko delo v prihodnosti. V ospredju sta se znašli tako navidezna (VR) kot obo- gatena resničnost (AR). Praktična de- monstracija je dokazovala možnosti celovite izdelave modelov v navide- znem svetu in njihovega preverjanja ter interaktivnega sodelovanja inže- nirjev. Tehnologiji VR in AR obljubljata veliko, sploh slednja utegne poskrbeti za velike razvojne, tudi prebojne ko- rake na področju načrtovanja strojev ter orodij in njihovega vzdrževanja. Letos brez priznanja Taras Za piko na i je dogodku Industrijski forum IRT letos manjkal zgolj vrhunec. Tradicionalne vsakoletne podelitve prestižnega priznanja TARAS ni bilo. Kot je povedal alfa in omega IF IRT Darko Švetak, je očiten dvig aktivno- sti domačih podjetij te zaposlil do te mere, da se s prijavo svojih vrhunskih dosežkov niso imela časa ukvarjati. Or- ganizator bo zato prihodnje leto prija- ve projektov ali izdelkov za priznanje TARAS začel sprejemati v zgodnejšem terminu in obenem podjetjem dal več časa za pripravo predstavitev. Podrobnejši utrip z letošnjega Industrij- skega foruma IRT si lahko v sliki in vi- deo posnetkih ogledate na uradni sple- tni strani dogodka (www.forum-irt.si). Organizator Industrijskega foruma IRT družba ProfiDTP obljublja, da bo prihodnje leto dogodek še pestrejši, saj bo jubilejni, deseti. Okrogle oble- tnice pa se praznujejo. Miran Varga IRT3000 Predavanja so bila odlično obiskana Razstavni prostori 190 Ventil 23 /2017/ 3 Ob formalizaciji delovanja omrežja SLING podpisane organizacije pri- čakujemo, da se bo že doslej zelo dejavno sodelovanje ustanov v Slo- veniji na tem področju še okrepilo, še bolj pa si bomo prizadevali tudi za mednarodno sodelovanje ter za vključevanje konzorcija v mednaro- dne infrastrukture in projekte. Obe- nem bomo opozarjali na pomen superračunalniške infrastrukture v znanosti, spodbujali njeno uporabo ter poskušali doseči večja vlaganja v ta segment. Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut in Arnes skupaj premorejo več kot 22.000 računskih jeder, večinoma v superračunalniški konfiguraciji, ter več kot 30 vektorskih procesorjev NVidia, tako da predstavljajo jedro kapacitet omrežja SLING in sloven- ske raziskovalnorazvojne skupno- sti. Za širšo znanstveno javnost je posebej zanimiva gruča slovenske akademske in raziskovalne mreže Arnes, ki je na voljo vsem sloven- skim raziskovalcem in vsem upra- vičencem Arnesa, za njene uporab- nike pa Arnes v okviru dejavnosti omrežja SLING organizira delavnice in izobraževanja ter zagotavlja pod- poro pri nameščanju programske opreme ter paralelizaciji nalog. Vsi člani omrežja SLING sodelujejo pri razvoju infrastrukture ter izmenjavi znanja in tako spodbujajo uporabo mrežnih superračunaliških tehnolo- gij v Sloveniji, kar se v zadnjih letih kaže v močnem povečanju števila uporabnikov. S podpisom pisma o nameri je Ke- mijski inštitut pristopil k omrežju SLING in pridružil svoji dve super- računalniški gruči v skupnem obse- gu skoraj 5000 procesorskih jeder ter bogato znanje in izkušnje na področju molekularnih simulacij. Moderno zasnovan računski cen- ter Kemijskega inštituta je zgleden primer sodelovanja med skupinami, ki se močno razlikujejo po razisko- valni usmeritvi, a se zavedajo vse večjega pomena simulacijskih me- tod, ki močno izboljšajo tolmačenje eksperimentalnih rezultatov, pove- čujejo interdisciplinarnost raziskav ter omogočajo edinstven vpogled v lastnosti snovi. Računske in simulacijske metode, podprte z vse bolj zmogljivimi ra- čunalniškimi kapacitetami, so se uveljavile do tolikšne mere, da si brez njih na mnogih področjih ne moremo več predstavljati sodobne znanosti. Podpisniki pisma o na- meri opozarjamo, da v slovenskem raziskovalnem prostoru tovrstnih kapacitet primanjkuje in da so ob- stoječe kapacitete polno zasedene. Pomen računalniške infrastrukture v znanosti vsekakor upravičuje večje investicije v slovensko superraču- nalniško infrastrukturo za znanost. V nadaljevanju predstavljamo ne- kaj odmevnejših raziskovalnih pro- jektov in dosežkov, ki v bistvenem delu uporabljajo superračunalniško infrastrukturo. Slovenski znanstveniki že vrsto let sodelujejo pri mednarodnem ek- sperimentu ATLAS na velikem ha- dronskem trkalniku (LHC) v Evrop- skem laboratoriju za fiziko delcev v CERN-u v Švici. Za računske po- trebe eksperimentov LHC deluje v okviru konzorcija WLCG svetovno distribuiran superračunalniški sis- tem v 40 državah sveta in več kot 170 računskih centrih, kar omogoča izjemno zahtevne in napredne ra- čunske naloge. V konzorciju WLCG že od l. 2004 sodelujejo tudi centri, vključeni v SLING. Primerjava kakovosti napovednega modela Evropske vesoljske agencije (ESA) ter modela zmagovalne ekipe z odseka E8 Instituta Jožef Stefan. Direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Gregor Anderluh, di- rektor Arnesa mag. Marko Bo- nač in direktor Instituta Jožef Stefan prof. dr. Jadran Lenar- čič so konec aprila v prostorih Kemijskega inštituta slovesno podpisali pismo o nameri so- delovanja v Slovenskem super- računalniškem omrežju SLING in tako formalizirali sodelova- nje na področju porazdeljenih visokozmogljivih računskih ka- pacitet za znanost in raziskave v Sloveniji, ki pod tem imenom na osnovi večdesetletne tradi- cije poteka že od leta 2009 Slovesni podpis pisma o nameri sodelovanja v slovenskem nacionalnem superračunalniškem omrežju SLING Slovesni podpis pisma o nameri NOVICE - ZANIMIVOSTI 191Ventil 23 /2017/ 3 Zmagovalni model je porabo ener- gije v satelitu Mars Express napove- dal točneje kot model ESA, vendar je hkrati tudi računsko zahtevnejši: če uporabimo 64 jeder na enem strežniku, ga dobimo v 20 dneh. Z uporabo superračunalniških gruč so ta čas skrajšali na 15 ur. Nove tehnologije na področju do- ločanja zaporedja so s sekvencira- njem celotnega človeškega geno- ma omogočile revolucijo pri od- krivanju genetskih vzrokov bolezni človeka. Na Kliničnem inštitutu za medicinsko genetiko UKC Ljublja- na tovrstne pristope uporabljajo za odkrivanje genetskih vzrokov red- kih in pogostih bolezni. Tehnologije so podatkovno intenzivne in gene- rirajo obsežne količine podatkov, ki jih je mogoče na superračunalniških gručah ustrezno hitro in učinkovito obdelati in iz njih pridobiti klinično in biološko uporabne informacije. Sodelavci Kemijskega inštituta z metodami multiskalnih simulacij proučujejo delovanje encimov v centralnem živčnem sistemu. Pri- kazana je točkovna mutacija pre- ostanka izolevcina (zelena barva) v tirozin (rdeča barva). Mutacija vpliva na hitrost razgradnje ne- vrotransmiterjev (PEA) z encimom monoamino oksidazo. Reakcija je vir oksidativnega stresa, ki vodi v poškodbe in odmiranje nevronov ter posledično v nastanek nevro- degenerativnih bolezni, kakršni sta Alzheimerjava in Parkinsonova bolezen. Zaradi variacij v genomu imajo posamezniki lahko nekoliko različno sekvenco encima, zaradi česar so različno dovzetni za razvoj nevrodegenerativnih bolezni. Razi- skava povezuje klinično nevrologijo in kemijsko fi ziko ter pripomore k personalizirani medicini, pri čemer je simulacija odlično napovedno orodje in bistveno cenejša od eks- perimentalne študije. Simulacije so bile opravljene v računskem centru Kemijskega inštituta. Brigita Pirc www.ki.si NOVICE - ZANIMIVOSTI Tako kot motoristi tekmujejo na Moto GP, naši roboti tekmujejo v industriji. Napovedujemo začetek dirke z novima tekmovalcema: MOTOMAN GP7 in MOTOMAN GP8! Sta izjemno hitra in samozavestno narekujeta tempo. Večji pospeški, hitrejši takti ter krajši časi zagona. Robota serije MOTOMAN GP sta pripravljena na »veliko nagrado«. V vašem podjetju bosta zagotovo povečala učinkovitost in izboljšala gospodarnost. NOVO YASKAWA Slovenija d.o.o. · T: +386 (0)1 83 72 410 · YSL-info@yaskawa.eu.com · www.yaskawa.eu.com NAREKUJEMO TEMPO 192 Ventil 23 /2017/ 3 NOVICE - ZANIMIVOSTI Maj je tako tudi v Sloveniji že vrsto let zaznamovan kot mesec mero- slovja in merjenj. V tem času se pod okriljem Urada RS za meroslovje zvrsti vrsta dogodkov, s katerimi želimo širšo javnost na različne na- čine opozoriti na pomen meritev in merjenj kot tudi na poslanstvo Urada RS za meroslovje. Tako smo v spomin na ta dogodek 10. maja obeležili Dan meroslovja 2017 z na- slovom Merjenja za transport. V okviru Dneva meroslovja je bil 10. maja z nami tudi dr. Martin Milton, direktor Mednarodnega urada za uteži in mere iz Pariza, ki je v svoji predstavitvi »BIPM in svetovno me- roslovje« poudaril vlogo meritev in merjenj ZA naše življenje in V našem življenju. Meritve imajo z razvojem in nači- nom življenja vedno večji pomen. Pri tem pa imata ključno vlogo tudi transport in hitrost prenosa tako informacij kot tudi surovin, izdel- kov, ljudi itd. K vsem tem ciljem je usmerjen tudi razvoj Urada RS za meroslovje, ki si želi ustvariti čim bolj fleksibilen, učinkovit in ciljno usmerjen sistem, ki bo omogočal doseganje strateških gospodarskih, družbenih in razvojnih ciljev Repu- blike Slovenije. George Bernard Shaw je nekoč de- jal: »Ljudje, ki na tem svetu zmagu- jejo, so tisti, ki vstanejo in se ozrejo po okoliščinah, ki jim ustrezajo. Če jih ne najdejo, si jih ustvarijo.« To so torej ljudje, ki ne iščejo čudežev okoli sebe, ampak v sebi; vse tisto, s čimer lahko oplemenitijo svoj dan, svoje življenje in posledično tudi ži- vljenje drugih. To ne velja le za po- sameznike, temveč tudi za skupine, time, organizacije, ki predstavljajo žarke svetlobe, v katerih sta skrita mavrica in celotno življenje. Te meroslovne žarke bodo lahko okusili in preizkusili tudi številni osnovnošolci in dijaki, ki bodo v okviru Dnevov odprtih vrat obiska- li Urad RS za meroslovje v Ljubljani (23. 5.) in v Celju (25. 5. in 26. 5.). Mag. Dominika Rozoničnik, Odnosi z javnostmi na Uradu RS za meroslovje V soboto, 20. maja, smo prazno- vali svetovni dan meroslovja v spomin na podpis Metrske kon- vencije leta 1875. Takrat je bil v Parizu ustanovljen Mednarodni urad za uteži in mere (BIPM), hkrati pa so bili vzpostavljeni osnovni pogoji za poenotenje merskih enot in mednarodno primerljivost merjenj. V Sloveniji pokriva področje merjenj in zanj tudi skrbi Urad RS za meroslovje, ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologi- jo. Urad RS za meroslovje je del mednarodnega meroslovnega sistema in med drugim soustvar- ja pogoje za globalno primerlji- vost, konkurenčnost slovenske- ga gospodarstva in za kakovost življenja z razvojem in raziskava- mi na področju meroslovja Svetovni dan meroslovja Direktor Urada RS za meroalovje dr. Samo Kopač in dr. Martin Milton, di- rektor BIPM na Dnevu meroslovja 10. maja 2017 Metrska konvencija 258 Ventil 18 /2012/ 3 LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA Nove knjige [1] Anonim: Kompone ten für die Automatisierungstechnik – ef- fiziente und nachhaltige Tech- nologien – Strokovni združenji za pogonsko (Antriebstechnik) in fluidno tehniko (Fluidtechnik) v okviru VDMA sta ob letošnjem sejmu v Hannovru skupaj izdali brošuro Komponente za avtoma- ti acijo – uči kovi e in trajnostn tehnologije. Težiščne vsebine so predstavitve učinkovitosti član- stva. Prispevke iz znanosti in o smereh razvoja zaokroža izčrpni seznam izdelovalcev in dobavite- ljev tovrstne opreme. [2] Bock, W.: Hydraulik-Fluide als Konstruktionselement – Hi- dravlični fluid je kot pomemben konstrukcijski element nujno treba upoštevati že pri načrtova- nju, projektiranju in zagonu hi- dravličnih naprav. Sposobnosti hidravličnih tekočin nesporno odločujoče vplivajo na trajnost in zanesljivost delovanja hidrav- ličnih naprav in njihovih sestavin. Žal to mnogi uporabniki pre- večkrat pozabijo. Priročnik na ta vprašanja zanesljivo odgo varja! Sedaj je na voljo tudi v angleš- kem jeziku. – Zal.: Vereinigte Fach verlage GmbH, Vertrieb, Post fach 10 04 65, 55135 Mainz, BRD; tel.: +06131/992-0, e-po- šta: vertrieb@vfmz.de; ISBN: 978- 3-7830-03628; obseg: 144 strani; cena: 15,00 EUR. BASCOM AVR VISUAL BASIC www.svet-el.si // 01 549 14 00 stik@svet-el.si tecaji za zacetnike programiranja vec znanja vec moznosti... Oglaševalci ABB, d. o. o., Ljubljana 198 AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana 258 CELJSKI SEJEM, d. d., Celje 189 DAX, d. o. o., Trbovlje 259 DOMEL, d. d., Železniki 244 DVS, Ljubljana 215 ENERGETIKA PEČNIK, Velenje 169 FESTO, d. o. o., Trzin 169, 260 HAWE HIDRAVLIKA, d. o. o., Petrovče 227 HYDAC, d. o. o., Maribor 169 ICM, d. o. o., Celje 231, 247, 251 INEA, d. o. o., Ljubljana 235 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 169 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 181 KLADIVAR, d. d., Žiri 169, 170 KTS, Ljubljana 197 LOTRIČ, d. o. o., Selca 169, 238 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 169 MAPRO, d. o. o., Žiri 169 MOTOMAN ROBOTEC, d. o. o., Ribnica 172 OLMA, d. d., Ljubljana 169, 196 OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin 169, 239 PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), Novo mesto 169 PH Industrie-Hydraulik, Germany 185 PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana 194 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 187, 191, SICK, d. o. o., Ljubljana 169 STROJNISTVO.COM, Ljubljana 238 TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana 186, TRC Ljudmila Ličen s. p., Kranj 169, 199 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 209, 221 257Ventil 18 /2012/ 3 LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA Avtor knjige, ki je ustrezno doku- mentirana, je opravil temeljito pre- iskavo nesreče. Najprej je analiziral potnike in se vprašal, kako lahko tak v liko let lo izgine brez sle- du štiri ure in 14 mi ut po vzletu z m dnarodnega letališča Galeao Antonio Carlos Jobin pri Riu de Ja- neiru. Izginul letalo je bilo oprem- ljeno z najsodobnejšo avioniko. To pomeni, da je letalo upravljal raču- nalnik, z drugimi besedami pove- dano, da je letalo narejeno tako, da vsako napako v pilotiranju prepre- či. Avtor nadaljuje z razmišljanjem o črni skrinjici, o napakah pilotov in Pitotovi cevi, ki je morda vzrok tragičnemu poletu AF 447. V vsa- kem primeru je v središču pozor- nosti pri takih nesrečah odnos med človekom in strojem. Zato je simu- Roger Rapport, CRASH Rio – Paris, Les secrets d'une enquête, Editions ALTIPRESSE, november 2011, 249 strani Založba ALTIPRESSE že nekaj časa izdaja temeljna dela s pod- ročja letalstva. V zbirki je mogo- če najti številne dokumentirane izdaje, ki se nanašajo na različne dogodke v letalstvu (nesreče, srečni pristanki, napake pilotov, črna skrinjica, neobvladljivi pot- niki, letalske karte in podobno). Ena takih izdaj je posvečena tudi nesreči letala AIR FRANCE 447 (Airbus330, registriran F-GZCP), ki je 31. maja 2009 strmoglavilo v Atlantski ocean. Avtor je Ame- ričan, raziskovalni novinar, ki je opravil vzporedno preiskavo te tragične nesreče, v kateri je iz- gubilo življenje 216 potnikov in 12 članov pos dke. lacija nesrečnega poleta potreb- na, čeprav piloti simulacij nimajo preveč radi (cit. str. 67: »Les pilotes détestent les simulateurs.«). Simu- laciji sledi proučevanje pilotov. Če- prav je po mnenju predstavnikov Evropske agencije za letalsko var- nost (EASA) težko sklepati o tem, kaj se je dejansko dogajalo v kabini letala (kot je znano, so obe skrinjici že našli, vendar po izidu knjige), če ni podatkov iz snemalnika zvoka, t. i. »voice recorderja«, je vse bližje sklep, da je bila v tem primeru od- ločilna človeška napaka. Seveda se človek lahko vpraša, čemu tako velik interes ameriške javnosti. Med ponesrečenimi potniki sta bila tudi Američana. Po mednarodnem letalskem pravu je mogoče, da v preiskovalni komisiji sodelujejo tudi predstavniki držav, iz katerih so po- nesrečenci. Ali so piloti res samo šo- ferji taksijev in nič več, se sprašuje avtor? In dodaja: ali morda tehno- logija presega človeško znanje/spo- sobnost? Kaj pa glavni računalnik na letalu? Zakaj ta ni preprečil napake in opo- zoril pilota, kako naj pravilno vodi letalo? Nadaljuje z vprašanjem, po kakšnih pravilih se ravnamo pri pre- iskovanju letalske nesreče v morju? Gre morda za kaznivo dejanje – kdo je kriv? In spet se postavlja vpraša- nje: kaj se zgodi, ko se srečata civilna in kazenska preiskava letalske nesre- če? Kdo ima prednost, kar z drugimi besedami pomeni iskati vzroke za nesrečo ali iskati krivce za nesrečo? Zdi se, da se v primeru letal četrte generacije postavlja vprašane, kdaj popolnoma odklopiti računalnik in kdaj mu popolnoma zaupati? Avtor se dotakne tudi poročanja medijev in se vpraša, ali je letalo narejeno tako, da ga je mogoče odkriti v vodi? Avtor zaključi knjigo s trditvijo, da je 228 razlogov, da se spomnimo poleta letala Air France 447. »Mais n'était-ce qu'une erreur de pilotage.« Ali mor- da res ni šlo za napako v pilotiranju? Knjiga, ki te drži v napetosti vse do konca, odličen študijski pripomoček, in knjiga, ki je ne bo mogoče prezre- ti francoskim preiskovalcem nesreče letala Air France 447. Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav., UL, Fakulteta za strojništvo 193Ventil 23 /2017/ 3 Platforma Open I SME združuje informacije o več kot 10 milijonih raziskovalcev. Na voljo so povzet- ki njihovih znanstvenih člankov in patentov. Platforma uporabnikom na podlagi ključnih besed razvrsti najprimernejše strokovnjake. Za majhna in srednje velika podjetja je uporaba do maja 2018 brez- plačna. Na platformi lahko: • najdete in preko Centra za pre- nos inovacij in tehnologij na Institutu »Jožef Stefan«, ki je partner pri projektu, navežete stik s strokovnjaki, s katerimi bi želeli sodelovati; • pregledate stanje tehnologi- je na področju, ki vas zanima (osnova je preko 200 milijonov znanstvenih člankov in evropskih patentov), • iščete nove razvojno- -projektne ideje, jih preverite itd. Če vas zanima, pišite na e-naslov marjeta.trobec@ ijs.si, da vam oblikujemo geslo. www.ijs.si Lani je bilo predstavljenih in iz- danih v zborniku 31 prispevkov s tehničnih in netehničnih področij. Tematike prispevkov so bile zelo raznolike, kar je dalo konferenci poseben pridih, saj so študentje in raziskovalci videli možnosti inter- disciplinarnega povezovanja raz- ličnih tem in področij med seboj. Vsi sprejeti prispevki bodo obja- vljeni v zborniku, ki bo zaveden v COBISS-u. Izbrani prispevki bodo ob privoli- tvi avtorjev objavljeni v reviji Ventil. Posebej bo nagrajena tudi najbolj- ša predstavitev na konferenci. Več informacij najdete na spletni strani: https://www.fs.uni-lj.si/raziskovalna_ dejavnost/raziskovalna_dejavnost/ raziskovalna_dejavnost_studentov/ studentska_tehniska_konferenca_ stekam/ Organizacijski odbor: doc. dr. Tomaž Berlec, univ. dipl. inž. str. doc. dr. Miha Brojan, univ. dipl. inž. str. asist. dr. Boštjan Drobnič, univ. dipl. inž. str. Platforma za inovativna podjetja NOVICE - ZANIMIVOSTI www.openisme.eu Platforma za inovativna podjetja NAPREDEN SPLETNI SEMANTIČNI SISTEM 200+ MILIJONOV ZNANSTVENIH ČLANKOV UPORABNIKU PRIJAZEN ISKALNIK 10+ MILIJONOV STROKOVNJAKOV S CELEGA SVETA Inovirajte bolje, hitreje, ceneje Uspešna inovacija se začne s sodelovanjem. Najdite pravega strokovnjaka za vaša vprašanja. Na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani bo 14. 09. ob 9. uri potekala študentska tehniška konferenca »ŠTe- Kam«, na kateri bodo študen- tje prve in druge stopnje in mladi raziskovalci tehnike in drugih študijskih smeri pred- stavili rezultate svojega razi- skovalnega dela. Utrinek z lanskoletnega dogodka 194 Ventil 23 /2017/ 3 NOVICE - ZANIMIVOSTI Bionični implantat za ciljno doziranje zdravilnih učinkovin Novodobni čipi na fl eksibilnem substratu (fi lmu) za medicinske in druge aplikacije Čeprav so nekatere tehnologije vi- deti daleč pred časom, nas usme- ritve na Svetovnem ekonomskem forumu in drugih v tehnološko pri- hodnost naravnanih dogodkih pre- pričujejo, da se spremembe doga- jajo nad vsemi pričakovanji in da se pogosto zabriše sled med realno- stjo in futurističnostjo. Še pred leti se nam je zdelo 3D-tiskanje znan- stvena fantastika, danes se srečuje- mo že s 4D-tiskanjem in tiskanjem umetnih človeških organov in ne nazadnje s tiskanjem izvornih ce- lic, ožilja, hrustancev, kosti, umetne kože, organov (srca, ledvic, jeter), umetne trebušne slinavke (pankre- as), umetnega mehurja ipd. K temu razvoju in tovrstnim aplikacijam nas silijo sodobna medicina, novodob- ne raziskave, študije bolezni in iska- nje rešitev v mnogih novih vedah, še zlasti v bioniki. Pred časom sem se lotil projekta in razvoja prvega bionskega človeka v Evropi za izobraževalne namene bodočih inženirjev bionike. V pro- jektu sodelujejo visoka strokovna šola za bioniko na Ptuju, višja stro- kovna šola ŠC Ptuj, podjetje INTI in drugi. V razvoj postopoma vključu- jemo tudi fakultete in inštitute. V bionskega človeka želimo integrirati ves podporni svet sodobne medicine, od preprostejših do zahtevnejših vsad- kov (implantatov) do najrazličnejših spodbujevalnikov in senzorjev, bi- onske roke, noge, slušnega vsadka, bionskega očesa in drugo. Naslednji model bo načrto- vano že natisnjen s 3D-tehnologijami in posebnimi materiali ter v celoti podprt s ko- munikacijskimi sistemi. Predvideni vsadki so: kardiodefi brilator, srčni spodbujevalnik (cardiac pacema- ker), spodbujevalnik mišic, mož- ganska vsadka DBS in TMS za mož- gansko stimulacijo pri Parkinsonovi bolezni, epilepsiji, tresavici idr., va- gusni stimulator, stimulator hrbte- njače, stimulator želodca (gastric stimulator), alfa črpalka, inzulinska črpalka itd. Integriran bo sistem brezžičnega napajanja vsadkov in možnosti različnih nadgradenj glede na razvoj tovrstnih tehnolo- gij, vključno z uporabo tehnologij MEMS in BioMEMS. Ker gre v da- nem primeru seveda za bionskega človeka za izobraževalne namene, se bodo razvijali tudi specifi čni multifunkcijski vsadki, ki se trenu- tno v medicinskih aplikacijah še ne uporabljajo oz. se uporabljajo še zelo omejeno. Po dvanajstih uspešnih nanoteh- noloških dnevih, mnogih tehno- loških dnevih in drugih strokovnih dogodkih, ki smo jih nekaj časa or- ganizirali tudi v OZS, lahko strnem nekaj konkretnih smernic o tren- dih tehnološkega razvoja, še zlasti na področju bionike, podpornih tehnologij sodobne medicine in nanotehnologije. Nekaj naprednih tehnologij in tudi inovacij smo predstavili na nedavnem medna- rodnem sejmu sodobne medicine – MEDICAL, nekaj pa jih načrtuje- mo na letošnjem Stičišču znanosti in gospodarstva v okviru sejma MOS 2017 ter na našem nasle- dnjem nanotehnološkem dnevu Bionika in revolucionarne nove tehnologije Vedno več je poudarka tudi na medicinski bioniki, vsadkih, umetnih organih … 195Ventil 23 /2017/ 3 NOVICE - ZANIMIVOSTI In pogled v nekoliko oddalje- no prihodnost – kaj nas v resnici čaka (za zdaj se sliši še celo malo futuristično)? Čakajo nas aktivna manipulacija snovi na atomskem in molekular- nem nivoju in nova umetna oblika življenja, preurejanje atomov enega materiala v drugega. Težko je sicer napovedati posledice za transfor- macijo fi zičnega sveta in biološke- ga človeka. Prišla bo doba nanoro- botov s funkcijo ciljnega doziranja zdravilnih učinkovin le v obolele ce- lice. Prišel bo čas možnosti popra- vljanja poškodovanih celic in zdra- vljenja duševnih bolezni z natančno dovajanimi zdravili do možganov. Čakajo nas gensko zdravljenje, gen- ske manipulacije in oblikovanje ge- nov ter iskanje zdravil za večje število dednih bolezni. Čakajo nas intenzivni genski inženiring rastlin, živali, spre- mljanja informacij v DNK in reševanja pomembnih človeških problemov. Človeštvo bo postavljeno pred nove izzive neozdravljivih bolezni, ustvarjanja novih organov, popra- vljanja obstoječih – vse za izbolj- šanje kakovosti življenja. Realnost bosta izdelava sintetičnih organov in kloniranje. Čeprav se zdi never- jetno in bo zagotovo tudi večkrat etično vprašljivo, bo prej kot slej prišlo do združevanja človeka in stroja (obsežne integracije bionskih delov) ob podpori naših možganov in s pomočjo računalniške podpore in vmesnikov človek-računalnik-člo- vek. Vmesniki z možgani in računal- niki bodo izvedeni znotraj in izven človeškega telesa. Umetne roke, noge, ušesa, oči in drugi deli člo- veškega telesa bodo vsebovali po- sebne čipe, procesorje, biočipe za nadzorovanje avtonomnih sistemov telesa in do kompleksnih komuni- kacij z možgani. Regenerativna medicina bo omogo- čala zamenjavo in regeneracijo tkiv, organov, ki bodo poškodovani zara- di poškodb ali bolezni. Vključevanje celičnih terapij, tkivnega inženir- stva, ustvarjanja regenerativnih spojin, novih orodij in naprav bo del obetavne prihodnosti in tudi estet- ske medicine. Pomembno vlogo bo dobila človeška bionika oz. bioni- ka človeka. Nepredstavljivo vlogo bosta dobili sintetična biologija in želja znanstvenikov ustvariti ume- tno življenje in razviti nove oblike encimov, genetskih vezij in drugih bioloških komponent za pomoč pri reševanju zahtevnih in kompleksnih problemov. Že danes se postavlja zanimivo vprašanje, ali bo mogoče Pametni prah (smart dust) prinaša revolucionarne rešitve na različnih po- dročjih, tudi v medicini. Gre za napravice v velikosti zrna peska in manjše s podobno funkcijo, kot jo imajo danes (MEMS) tehnologije, vendar govorimo že o nanotehnoloških aplikacijah. Shematski prikaz vgradnje določenih vsadkov (danes že realnost), razvojnokoceptualni prikaz nanotehnološkega čipa 196 Ventil 23 /2017/ 3 NOVICE - ZANIMIVOSTI z uporabo laboratorijske opreme, nekoč v prihodnosti mogoče tudi takšne, ki jo bo mogoče kupiti po spletu, izvesti gensko testiranje? Ali bodo biohekerji človeštvo reševali ali ga uničevali? Veliko je že danes pričakovanj, povezanih z genskim in tkivnim inženiringom, predvsem kako izboljšati, obnoviti ali ohrani- ti funkcije tkiva. Kako z zdravili iz- boljšati telesne funkcije, energijo, spomin in delovanje možganov. In postavlja se zanimivo vprašanje, kakšna bodo zdravila prihodnosti? Kakšni bodo novi medicinski pripo- močki, vsadki, uporabljeni materiali in kakšni bosta seveda varnost in še zlasti učinkovitost? Danes strokovnjaki kar učinkovito opazujejo delovanje možganov in pretok krvi v možga- nih v realnem času, kljub temu pa je od- prtih veliko vprašanj diagnosticiranja in razlikovanja med psi- hiatričnimi motnjami, prepoznavanja trav- matskih poškodb mo- žganov in preprečeva- nja kroničnih bolečin in ne nazadnje vpliva posameznih zdravil na naše možgane. Možgansko- računalniški vmesniki Bolniki po možganski kapi, paraplegiki in druge osebe z omeje- no možnostjo gibanja bodo lahko svoje misli spreminjali v določe- na dejanja. Vključitev in vgradnja vmesni- kov ter brezžične po- vezave do možganov bodo morale zagotavljati najvišjo obliko varnosti in zaščite. Izjemno pomembno vlogo bosta imeli psi- hiatrija in vedenjska medicina, še zlasti pri uporabi zdravil za odpra- vo kemičnega neravnovesja v mo- žganih, ki povzroča bolezni, kot so motnje razpoloženja in shizofrenije. Seveda bo vse to povezano s soci- alnimi vprašanji in vprašanji psiho- loškega vpliva. Računalniško in robotsko podpr- ta kirurgija Ni skrivnost, da so vedno večje te- žnje opraviti operacijo s čim manj invazivno kirurgijo in vedno ve- čjo natančnostjo. Računalniško in robotsko podprta kirurgija bo omogočala operacije na daljavo. Vgradnja ciljno naravnanih dozir- nih sistemov za zdravila bo nekoč rešena z mikročipi, ki bodo skrbeli ne samo za ciljno doziranje zdra- vilnih učinkovin v obolele celice in tkiva, ampak bo ta proces lahko izveden samodejno in časovno po- gojeno ali pa s pomočjo zdravnika na daljavo. Stimulacije možganov Že danes, še zlasti pa v prihodno- sti bo mogoče s posebnimi teh- nikami in stimulatorji na neboleč način stimulirati možgane za bolj- še učenje, boljši spomin, duševno zdravje in inteligenco. Seveda se postavi vprašanje razsežnosti to- vrstnih stimulacij in učinkov? Če upoštevamo poslanstvo bionike, ki posnema naravni svet in na ino- vativen način rešuje probleme da- našnjega tehnološkega sveta, smo lahko vsaj malo optimistični. Kdo bi si na primer mislil, da dajejo lov- ke meduze navdih za zdravljenje raka? Seveda je bionika veliko več kot posnemanje nekaterih živali in samo določenih izjemnih lastno- sti, ki jih najdemo v naravi. Zaradi hitrega razvoja na področju bio- medicinskih znanosti je presajanje organov danes običajna praksa. Navedene smernice bodo naša re- alna prihodnost. Umetno gojenje človeških organov v laboratoriju poznamo že danes kot in vitro in vivo z uporabo matičnih celic. Na dokončen odgovor, kaj bo jutri in v daljni prihodnosti, pa bo potrebno seveda počakati. Janez Škrlec, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava za znanost Prikaz vgradnje vsadka za možgansko stimulacijo pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo in epilepsijo 197Ventil 23 /2017/ 3 NOVICE - ZANIMIVOSTI Prvi slovenski nanosatelit s podpo- ro ESE (Evropske vesoljske agen- cije) snujejo strokovnjaki FERI, Univerza v Mariboru, in podjetje SkyLabs, ki je specializirano za mi- niaturizacijo vesoljskih tehnologij. Projekt so poimenovali Misija Tri- sat. Nanosatelit z maso 5,5 kilo- grama je zdaj v zaključni fazi kritič- nega preverjanja, ki ga usklajujejo z ESO. Inženirski model nanosate- lita so testirali v vakuumskih raz- merah pri različnih temperaturah in izvedli vibracijske in druge teste. Opremljen bo z infrardečo kame- ro, ki temelji na visokotehnološki platformi PicoSky, ki jo je razvilo podjetje SkyLabs in jo bodo upo- rabili tudi za krmiljenje in nadzor kamere. Večspektralna kamera bo med drugim omogočila zaznavanje vulkanskega prahu, žarišč velikih požarov, razlitja nafte v oceanih in odkrivala dragocene rudnine pod Zemljino površino. Osrčje satelit- ske platforme je majhno proce- sno jedro, ki ga je razvil SkyLabs. Kot pravi direktor podjetja dr. To- maž Rotovnik, gre za inovacijo na evropskem trgu, za katero se za- nimajo velika podjetja, kot je Air- bus. V prvi slovenski nanosatelit bodo vgrajene tudi sončne celice, ki jih po slovenskih načrtih izdeluje špansko podjetje, saj pri nas še ni- mamo dostopa do te tehnologije. Vrednost nanosatelita Trisat znaša milijon evrov, doslej so vanj vložili več kot 350.000 evrov. Kot pojasnjuje vodja projekta dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in in- formatiko na Univerzi v Mariboru, bodo Trisat v nizko Zemljino orbi- to izstrelili prihodnje leto (predvi- doma v prvem trimesečju 2018). S katero raketo bo poletel, pa še trenutno ni javno znano (saj se do- govarjajo za najbolj ugodno ceno). Ponudnikov je več, med drugim tudi iz Indije. S tem se bo Slovenija pridružila 50 državam, ki že imajo svoje satelite v vesolju. Življenj- ska doba nanosatelitov, kakršen je slovenski, je od pet do šest let, še pravi Kramberger, potem pa izgo- rijo. To je nujno, da ne pride do ve- rižnih trkov, saj je Zemljina orbita že precej zasičena s takimi sateliti, v prihodnje pa jih bo še več. Nanosatelit bo z gradniki in pod- pornimi tehnologijami predsta- vljen na sejmu MOS 2017 v okviru projekta MIZŠ Stičišča znanosti in gospodarstva. Na sejmu bodo stro- kovnjaki predstavili razvoj in delo- vanje posameznih gradnikov. Bo pa tudi v živo izveden prikaz delovanja večspektralne kamere! Na stičišču znanosti bodo letos sodelovale vse pomembnejše razvojno-raziskoval- ne inštitucije, ugledne fakultete in visokotehnološka podjetja. Janez Škrlec, inž. meh., Janez Škrlec, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava Stičišče znanosti in gospo- darstva je projekt Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Letos se bo na Stičišču predstavilo več kot 50 inova- cij, osrednja bo zagotovo prvi slovenski satelit. Ker je zanima- nje za sodelovanje na Stičišču izjemno veliko, že ob tej prilo- žnosti izpostavljamo nekaj ko- ristnih informacij. Na Stičišču znanosti in gospodarstva na 50. sejmu MOS bo tudi prvi slovenski satelit Razvojni model prvega slovenskega nanosatelita Trisat 258 Ventil 18 /2012/ 3 LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA Nove knjige [1] Anonim: Komponenten für di Automatisierungstechnik – ef- fiziente und nachhaltige Tech- nologien – Strokovni združenji za pogonsko (Antriebstechnik) in fluidno tehniko (Fluidtechnik) v okviru VDMA sta ob letošnjem sejmu v Hannovru skupaj izdali brošuro Komponente za avtoma- tizacijo – učinkovite in trajnostne tehnologije. Težiščne vsebine so predstavitve učinkovitosti član- stva. Prispevke iz znanosti in o smereh r zvoja zaokroža izčrpni seznam izdelovalcev in dobavit - ljev tovrstne opreme. [2] Bock, W.: Hydraulik-Fluide als Konstruktionselement – Hi- dravlični fluid je kot pomemben konstrukcijski el m nt nujno t ba upoštevati že pri načrtova- nju, projektiranju in zagonu hi- dravličnih naprav. Sposobnosti hidravličnih tekočin nesporno odločujoče vplivajo na trajnost in zanesljivost delovanja hidrav- ličnih naprav i njihovih sestavin. Žal to mnogi uporabniki pre- večkrat pozabijo. Priročnik na ta vprašanja zanesljivo odgo varja! Sedaj je na voljo tudi v angleš- kem jeziku. – Zal.: Vereinigte Fach verlage GmbH, Vertrieb, Post fach 10 04 65, 55135 Mainz, BRD; tel.: +06131/992-0, e-po- šta: vertrieb@vfmz.de; ISBN: 978- 3-7830-03628; obseg: 144 strani; cena: 15,00 EUR. BASCOM AVR VISUAL BASIC www.svet-el.si // 01 549 14 00 stik@svet-el.si tecaji za zacetnike programiranja vec znanja vec moznosti... Oglaševalci ABB, d. o. o., Ljubljana 198 AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana 258 CELJSKI SEJEM, d. d., Celje 189 DAX, d. o. o., Trbovlje 259 DOMEL, d. d., Železniki 244 DVS, Ljubljana 215 ENERGETIKA PEČNIK, Velenje 169 FESTO, d. o. o., Trzin 169, 260 HAWE HIDRAVLIKA, d. o. o., Petrovče 227 HYDAC, d. o. o., Maribor 169 ICM, d. o. o., Celje 231, 247, 251 INEA, d. o. o., Ljubljana 235 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 169 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 181 KLADIVAR, d. d., Žiri 169, 170 KTS, Ljubljana 197 LOTRIČ, d. o. o., Selca 169, 238 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 169 MAPRO, d. o. o., Žiri 169 MOTOMAN ROBOTEC, d. o. o., Ribnica 172 OLMA, d. d., Ljubljana 169, 196 OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin 169, 239 PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), Novo mesto 169 PH Industrie-Hydraulik, Germany 185 PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana 194 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 187, 191, SICK, d. o. o., Ljubljana 169 STROJNISTVO.COM, Ljubljana 238 TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana 186, TRC Ljudmila Ličen s. p., Kranj 169, 199 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 209, 221 257Ventil 18 /2012/ 3 LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA Avtor knjige, ki je ustrezno doku- entirana, je opravil temeljito pre- iskavo nesreče. Najprej je analiziral potnike in se vprašal, kako lahko tako veliko letalo izgine brez sle- du štiri ure in 14 minut po vzletu z mednarodnega letališča Galeao Antonio Carlos Jobin pri Riu de Ja- neiru. Izginulo letalo je bilo oprem- ljeno z najsodobnejšo avioniko. To pomeni, da je letalo upravljal raču- nalnik, z drugimi besedami pove- dano, da je letalo narejeno tako, da vsako napako v pilotiranju prepre- či. Avtor nadaljuje z razmišljanjem o črni skrinjici, o napakah pilotov in Pitotovi cevi, ki je morda vzrok tragičnemu poletu AF 447. V vsa- kem primeru je v središču pozor- nosti pri takih nesrečah odnos ed čl v kom in strojem. Zato je simu- Roger Rapport, CRASH Rio – Paris, Les secrets d'une enquête, Editions ALTIPRESSE, november 2011, 249 strani Založba ALTIPRESSE že nekaj časa izdaja temeljna dela s pod- ročja letalstva. V zbirki je mogo- če najti številne dokumentirane izdaje, ki se nanašajo na različne dogodke v letalstvu (nesreče, srečni pristanki, napake pilotov, črna skrinjica, neobvladljivi pot- niki, letalske karte in podobno). Ena takih izdaj je posvečena tudi nesreči letala AIR FRANCE 447 (Airbus330, registriran F-GZCP), ki je 31. maja 2009 strmoglavilo v Atlantski ocean. Avtor je Ame- ričan, raziskovalni novinar, ki je opravil vzporedno preiskavo te tragične nesreče, v kateri je iz- gubilo življenje 216 potnikov in 12 člano posadke. lacija nesrečnega poleta potreb- na, čeprav piloti simulacij nimajo preveč radi (cit. str. 67: »Les pilotes détestent les simulateurs.«). Simu- laciji sledi proučevanje pilotov. Če- prav je po mnenju predstavnikov Evropske agencije za letalsko var- nost (EASA) težko sklepati o tem, kaj se je dejansko dogajalo v kabini letala (kot je znano, so obe skrinjici že našli, vendar po izidu knjige), če ni podatkov iz snemalnika zvoka, t. i. »voice recorderja«, je vse bližje sklep, da je bila v tem primeru od- ločilna človeška napaka. Seveda se človek lahko vpraša, čemu tako velik interes ameriške javnosti. Med ponesrečenimi potniki sta bila tudi Američana. Po mednarodnem letalskem pravu je mogoče, da v preiskovalni komisiji sodelujejo tudi predstavniki držav, iz katerih so po- nesrečenci. Ali so piloti res samo šo- ferji taksijev in nič več, se sprašuje avtor? In dodaja: ali morda tehno- logija presega človeško znanje/spo- sobnost? Kaj pa glavni računalnik na letalu? Zakaj ta ni preprečil napake in opo- zoril pilota, kako naj pravilno vodi letalo? Nadaljuje z vprašanjem, po kakšnih pravilih se ravnamo pri pre- iskovanju letalske nesreče v morju? Gre morda za kaznivo dejanje – kdo je kriv? In spet se postavlja vpraša- nje: kaj se zgodi, ko se srečata civilna in kazenska preiskava letalske nesre- če? Kdo ima prednost, kar z drugimi besedami pomeni iskati vzroke za nesrečo ali iskati krivce za nesrečo? Zdi se, da se v primeru letal četrte generacije postavlja vprašane, kdaj popolnoma odklopiti računalnik in kdaj mu popolnoma zaupati? Avtor se dotakne tudi poročanja medijev in se vpraša, ali je letalo narejeno tako, da ga je mogoče odkriti v vodi? Avtor zaključi knjigo s trditvijo, da je 228 razlogov, da se spomnimo poleta letala Air France 447. »Mais n'était-ce qu'une erreur de pilotage.« Ali mor- da res ni šlo za napako v pilotiranju? Knjiga, ki te drži v napetosti vse do konca, odličen študijski pripomoček, in knjiga, ki je ne bo mogoče prezre- ti francoskim preiskovalcem nesreče letala Air France 447. Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav., UL, Fakulteta za strojništvo 198 Ventil 23 /2017/ 3 Pnevmatski pogoni za avtomatizacijo procesov so v za- dnjem času pogosta tema pogovorov, saj se mnogi znani proizvajalci pnevmatskih komponent trenutno ukvarjajo s tem vprašanjem. Toda le malo ljudi ve, da vam S3C, d. o. o., skupaj s svojim dobaviteljem nudi več desetle- tij izkušenj na tem področju. Visoko kakovostni pnevmatski pogoni (Made in Germany), ki jih je sestavil in preizkusil nji- hov dobavitelj, dosegajo 100-odstotno delovanje do enega milijona preklopnih operacij. Na podlagi ustreznih izkušenj so ti izjemno kompaktni pogoni na voljo z opremo, kot so krogelni ventili iz medenine ali nerjavečega jekla, visoko- tlačni krogelni ventili, prirobnični krogelni ventili in lopute. Vsi pnevmatski pogoni iz programa imajo ATEX odobritev, lahko se uporabljajo v nevarnih območjih in so na voljo kot dvojno ali enojno delujoči. Poleg tega nudijo celoten pro- gram tudi kot alternativo z električnimi pogoni napetosti od 12 V DC do 240 V AC. V programu podjetja S3C, d. o. o., boste tudi hitro in eno- stavno našli pravo dodatno opremo za nadzor in spremlja- nje vaših avtomatiziranih procesov, kot so na primer ventili NAMUR. Ti so zaradi standardizirane prirobnice primerni za neposredno montažo na pogon. Izbirate lahko tudi zelo ugodne serije alternativnih izdelkov, ventilov proizvajalcev Festo, Aventics ali Airtec (Eco-Line serija). Ventili NAMUR in univerzalne signalne škatle za spremljanje položaja so na vo- ljo tudi z odobritvijo ATEX. Izberite artikle iz široke ponudbe dodatne opreme v spletni trgovini www.s3c.si ali povprašaj- te po sklopih, ki vam ustrezajo, da vam jih v celoti sestavijo. Registrirajte se v spletno trgovino še danes: www.s3c.si. Za podporo pokličite: 01 423 22 22. Dolgoletne izkušnje z opremo za avtomatizacijo procesov Laboratoriji na čipu Otočec, 19. in 20. oktober 2017 www.tpvs.si 27. TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE NASVIDENJE na 27. TEHNIŠKEM POSVETOVANJUVZDRŽEVALCEV SLOVENIJE ki bo 19. in 20. oktobra 2017 na Otočcu BREZ UČINKOVITEGA VZDRŽEVANJA ... ... NI ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 199Ventil 23 /2017/ 3 Dolgoletne izkušnje z opremo za avtomatizacijo procesov Otočec, 19. in 20. oktober 2017 www.tpvs.si 27. TEHNIŠKO POSVETOVANJE VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE NASVIDENJE na 27. TEHNIŠKEM POSVETOVANJUVZDRŽEVALCEV SLOVENIJE ki bo 19. in 20. oktobra 2017 na Otočcu BREZ UČINKOVITEGA VZDRŽEVANJA ... ... NI ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 200 Ventil 23 /2017/ 3 MIKROMEHATRONIKA Gradnja mikrostruktur z nanoprecizno robotsko celico Suzana URAN ■ 1 Uvod Razvoj področja nano- in mikroizde- lave zahteva bazične raziskave na šti- rih raziskovalnih področjih: - raziskave postopkov samosesta- vljanja [1, 2], - sestavljanje z nanomanipulacijo [3, 4], ki prenaša in sestavlja nano-/ mikroobjekte, izdelane s postop- ki samosestavljanja v kompleksne strukture, - množično vzporedno sestavljanje in - razvoj računalniških orodij za na- nomehansko načrtovanje. Ta prispevek se dotika raziskovalnega področja »sestavljanje z nanomani- pulacijo« in podrobneje obravnava praktično izgradnjo zanesljivega na- nopreciznega 3D-robotskega meha- nizma in njegovega podsistema pri- jemal za objekte v dimenzijskem ob- močju 1–100 µm, s katerimi bi lahko opravljali gradnjo 3D-mikrostruktur za mikrostroje, MEMS-e (mikroelek- tromehanske sisteme), mikrozobni- ke, mikroreduktorje itd. Predstavljena dva različna postopka prijemanja pre- mikanja in odlaganja objektov (eno- prsto prijemalo, osnovano na van der Waalsovi sili, in enoprsto prijemalo, osnovano na kapilarni sili) sta alterna- tivi drugim postopkom, npr. optičnim pincetam [5], ki so namenjene premi- kanju nanoobjektov z dielektričnimi snovnimi lastnostmi v tekočinskem mediju. Razvita in aplikativno prika- zana postopka prenašanja objektov s pomočjo enoprstih prijemal, osnova- nih na van der Waalsovi ali kapilarni sili, sta primerna za objekte velikosti 1–100 µm v zraku pri pritisku 1 bar ali vakuumu vse do tlaka 0,1 mbar. Prenašanje (prijemanje, premikanje, odlaganje) objektov, večjih od 100 µm, ni strokovno zahtevno. Dejan- sko lahko v teh primerih posnemamo mehanska dvoprsta ali troprsta prije- mala iz makrosveta, seveda v skrajno pomanjšani obliki, za motorje pa se uporabljajo piezoelektrični pogoni namesto električnih motorjev. V teh primerih so mikroobjekti še dovolj težki, da se zaradi gravitacijske sile pri odlaganju odtrgajo od prijemala in jih lahko namestimo na odlagal- no površino. V splošnem prijemanje in premikanje mikroobjektov ni pro- blematično. Povsem drugačna pa je zgodba, ko imamo opravka z odlaga- njem objektov, manjših od 100 µm. V tem primeru zaradi kapilarne sile, ki je posledica kondenzacije vlage iz zraka, van der Waalsove sile, vedno prisotne šibke medmolekularne privlačne sile ali parazitne elektrostatične sile, od- laganje mikroobjektov na odlagalno površino ni mogoče. Velikost privlač- ne kapilarne ali van der Waalsove sile med objektom in prijemalom prese- že gravitacijsko silo objekta, kadar so objekti manjši od ok. 100 µm, ali po iznosu preseže gravitacijsko silo za nekaj 100-krat, kadar imamo opravka z objekti velikosti okoli 1–10 µm. Našteti problemi pri odlaganju so v zadnjem desetletju vodili do razvoja množice postopkov odlaganja objek- tov (nanospajkanje, nanovarjenje, dielektroforeza, lepljenje objekta na površino, sintranje …) [4, 5, 6, 7]. Vse te metode delujejo za posamezne materiale ali oblike objektov in še ve- dno potrebujejo gravitacijsko silo za odlaganje objektov. Posebne rešitve predstavljajo enoprsta ledna prijema- la, ki delujejo na principu mehanske sklopljenosti med ledom, ki primrzne in zaobjame mikroobjekt v vodnem mediju [8] ali v zraku [9]. Njihov glav- ni problem je nezanesljivo in nena- tančno odlaganje, kar velja tudi za postopke odlaganja z inercijsko silo (vibracijo konice enoprstega prijema- la) ali pnevmatsko silo [10, 11, 12]. V članku predstavljena postopka eno- prstih prijemal sta izjemno primerna za objekte dimenzij 1–100 µm in sta neobčutljiva na obliko in material objekta. Vse aplikacije gradnje 2D- in 3D-objektov, predstavljene v tem članku, so bile opravljene s tema dve- Izvleček: Prikazana sta razvoj in zgradba nanoprecizne robotske celice z natančnostjo vodenja vrha robota +/–3,9 nm v odprti položajni zanki oziroma +/–61 nm v zaprti položajni zanki. Uporabljeni piezoelektrični motorji zagotavljajo prostornino delovnega območja robotske celice ok. 1,5 cm3. Prikazana sta dva postopka prijemanja, premikanja in odlaganja mikroobjektov (steklene ali polistirenske kroglice premera 1–100 µm): enoprsto prijemalo, osnovano na van der Waalsovi sili, in enoprsto prijemalo, osnovano na kapilarni sili. Prikazani so primeri gradnje enostavnejših mikrostruktur (pokončni trikotnik, 3D-piramida) in bolj zapletena mikrostruktura zobnika premera 150 µm. Ključne besede: nanoprecizni robot, gradnja mikrostruktur, prijemala za mikroobjekte Doc. dr. Suzana Uran, Uni- verza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalni- štvo in informatiko 201Ventil 23 /2017/ 3 MIKROMEHATRONIKA ma enoprstima prijemaloma, ki zago- tavljata zanesljivo odlaganje (skoraj 100 % odlaganj kroglastih objektov je opravljenih brez problemov) in na- tančno odlaganje, kjer je bila napaka pri odlaganju manjša od 0,5 µm. Mi- kroobjekti, s katerimi smo gradili mi- krostrukture, so imeli kroglasto obliko s premerom 30–50 µm, materiala sta bila steklo ali polistiren. ■ 2 3D-nanoprecizna robotska celica Robotska celica je predstavljena na sliki 1. Sestavljajo jo: 3D-nanoprecizni manipulator, podsistem enoprstega prijemala, krmilnik robotske celice, vakuumska posoda, vakuumska in turbomolekularna črpalka, podsistem za regulacijo temperature, vlažnosti in tlaka v vakuumski posodi, sistem hlajenja in optični mikroskop. 3D-na- noprecizni manipulator (glej sliko 2) je nameščen v vakuumski posodi in je tako zaščiten pred prašnimi delci, ki lebdijo v zraku. S pomočjo dveh zaporednih vakuumskih črpalk v va- kuumski posodi reguliramo tlak v ob- močju od 1 µ bara do 1 bara in rela- tivno vlažnost v območju od 10 % do 90 %. Dvostopenjska vakuumska ro- tacijska črpalka lahko zniža tlak v va- kumski posodi od 1 bara do 1 mbara. Tej dvostopenjski vakuumski črpalki je zaporedno vezana turbomolekularna črpalka, ki lahko še dodatno zniža tlak v vakuumski posodi za faktor 1000- krat, vse do tlaka 1 µbar. Tlak na ce- lotnem omenjenem območju reguli- ramo s proporcionalno-integrirno-di- ferencirnim (PID) regulatorjem tlaka, vlažnost pa s PID-regulatorjem tem- perature Peltierjevih elementov. Pelti- erjevi elementi hladijo ali grejejo zrak v neposredni okolici prijemala. Skozi okence vakuumske posode opazu- jemo vrh prijemala in mikroobjekte s pomočjo optičnega mikroskopa z žariščno razdaljo leče 21 mm. To nam omogoča opazovanje objektov večjih od 2 µm. Dva računalnika, povezana v mrežo, s pomočjo FPGA-karte NI- -PCI7356 proizvajalca National In- struments in z aplikacijo programa LabView skrbita za krmiljenje in regu- lacijo položaja posameznih osi mani- pulatorja s časom tipanja 1 µs. Piezo koračni modul TMCM-090 služi kot krmilnik piezoelektričnih motorjev za X-, Y- in Z-os (glej sliko 2). Oboje je izdelalo podjetje PiezoLEGS. ■ 2.1 Mehanizem 3D-nanopreciznega manipulatorja Odločili smo se za zasnovo X/Y- -manipulatorja, podprtega z eno podajalno mizico, ki deluje v smeri Z-osi. Sama izvedba manipulatorja je izvedena fleksibilno in omogo- ča implementacijo različnih orodij na vrhu X/Y-manipulatorja. Slika 2 pa prikazuje primer zgradbe labo- ratorijskega 3D-nanopreciznega manipulatorja s ponovljivostjo na- stavljanja položaja v nanoobmočju in z natančnostjo vodenja vrha ro- Slika 1. Zgradba nanoprecizne robotske celice Slika 2. 3D-nanoprecizni manipulator 202 Ventil 23 /2017/ 3 bota +/–3,9 nm v odprti položajni zanki oziroma +/–61 nm v zaprti položajni zanki. Delovno območje vrha nanopreciznega manipulatorja je okoli 1,5 cm3 (10 mm x 10 mm x 15 mm). Dva motorja, skupaj z magnetnima linearnima inkrementalnima dajal- nikoma, sta pritrjena na osnovno aluminijasto ohišje. Izjema je motor Y-osi, ki je pritrjen na pomični vozi- ček linearnega vodila X-osi. Motorja X-osi in Y-osi tvorita X/Y-manipula- tor in sta orientirana pravokotno drug na drugega in med sabo po- vezana z elastičnim sklepom. Bolj podroben prikaz načrtovanja, iz- delave in delovanja nanoprecizne robotske celice je podan v [13, 14]. ■ 2.2 Podsistem enoprstega prijemala Podsistem enoprstega prijemala je razdeljen na dva dela. Prvi del je na vrhu X/Y-manipulatorja in vsebuje nosilec za dvostopenjski Peltierjev element, hladilnik ter enoprsto pri- jemalo (zlata žička). Medtem ko je drugi del na vrhu Z-osi manipula- torja in vsebuje dvostopenjski Pel- tierjev element, hladilnik ter stekle- no odlagalno površino (glej sliki 2 in 3). Oba Peltierjeva elementa sta hlajena na vroči strani s hladilniko- ma sekundarnega hladilnega kroga. Temperatura vode v sekundarnem hladilnem krogu se ves čas vzdržuje z regulatorjem primarnega hladil- nega kroga na ok. 2–3 °C. PID-regu- latorja temperature pa hladno stran Peltierjevih elementov regulirata na temperaturo od –40 °C do +40 °C na 1 °C natančno. Natančno in hitro nastavljena temperatura Peltierje- vih elementov je bistven parameter obeh enoprstih postopkov prijema- nja (osnovanega na van der Waal- sovi ali kapilarni sili), ki omogoča kvalitetno in učinkovito delovanje obeh enoprstih prijemal. ■ 2.3 Izdelava enoprstih prijemal Enoprsto prijemalo je izdelano iz zlate žičke s premerom 50 µm. Zlata žička je bila uporabljena zato, ker ima zelo velik koeficient toplotne prevodnosti (318 W/mK) in ne ko- rodira. Zlata žička enoprstega prijemala, osnovanega na van der Waalsovi sili, ima na spodnjem koncu ostro koni- co. Konica se izdela s postopkom elektrokemičnega jedkanja, opisa- nega v [15]. Raztopina, ki se uporabi za jedkanje konic iz zlata, je v raz- merju solna kislina : vodikov pero- ksid : destilirana voda (3 : 1 : 1,5). Žička iz zlata je objeta z raztopino v obliki membrane, ki z vseh strani s časom najeda površino žičke. Di- namika jedkanja je odvisna od raz- topine, velikosti toka, čistosti mate- MIKROMEHATRONIKA Slika 3. Podsistem enoprstega prijemala Slika 4. Ostra konica s premerom sto nanometrov, izdelana iz zlate žičke s premerom 50 μm in slikana z elektronskim mikroskopom (SEM) 203Ventil 23 /2017/ 3 rialov, temperature itd. Jedkanje je nadzorovano in poteka nekaj minut, dokler spodnji del jedkane žičke ne odpade. Končni premer konice lahko znaša od le nekaj sto nano- metrov do nekaj mikrometrov. Bolj kot je konica prijemala ostra, lažje je odlaganje mikroobjektov. Konico je potrebno pred vpetjem preveriti z elektronskim mikroskopom (SEM). Primer dobro jedkane konice, za enoprsto prijemalo, osnovano na van der Waalsovi sili, je na sliki 4. V primeru izdelave konice za prena- šanje mikroobjektov s kapilarno silo je potrebno na ravno odrezan del zlate žičke prilepiti stekleno ali po- listirensko mikrokroglico ustreznih dimenzij (premera 20–30 µm). Zlata žička se z zgornjim delom pritrdi na Peltierjev element na vrhu X/Y-ma- nipulatorja, spodnji odrezani konec žičke pa se potopi v kapljico lepila na stekleni odlagalni površini. Pri tem ostane na spodnjem delu žič- ke del lepila, v katero nalepimo mi- krokroglico. Pritrditev je odvisna od materiala in vrste lepila. Uporabimo dvokomponentno lepilo za poli- stirenske kroglice ali UV-lepilo za steklene kroglice. Primer prilepljene steklene kroglice na zlato žičko pri- kazuje slika 5. ■ 2.4 Mikroobjekti Pri delu smo uporabili steklene (SiO2) kroglice (amorfna struktu- ra) s premerom 2–10 μm, 10–30 μm in 50–100 μm proizvajalca PolySciences, Inc. (Warminster, PA, ZDA). Polistiren- ske kroglice pre- mera 30–40 µm je proizvedel Kisker Biotech GMBH & Co. KG (Steinfurt, Nemčija). Prije- malo je narejeno iz zlate žičke (Pre- mion 99,995%) s premerom 50 μm, proizvajalec Alfa Aeser GmbH & Co. KG (Karlsruhe, Nemčija). ■ 3 Prenašanje mikroobjektov z enoprstim prijemalom Mikroobjekte je možno prenašati z enoprstim prijemalom na osnovi van der Waalsove sile ali kapilarne sile ter jih sestaviti v mikrostrukturo. Pri tem med mikroobjekti, prijema- lom, stekleno odlagalno površino in okolico nastopajo sile z različni- mi vplivi glede na geometrijo mi- kroobjektov, strukturo in površino materialov, elektrokemijske vezi, atmosfero, čistost itd. ■ 3.1 Enoprsto prijemalo, osnovano na van der Waalsovi sili Enoprsto prijema- lo na osnovi van der Waalsove sile izkorišča privlačno silo, ki nastane med molekulami različ- nih materialov, ki so zelo blizu (do raz- dalje 100 nm) ali v kontaktu. Različni pari materialov, ki nastopajo v kontak- tu, imajo različne t.i. Hamakerjeve kon- stante, ki vplivajo na velikost privlačne sile. Tako je privlač- na sila idealnega stika zlata in stekla v vakuumu večja kot stekla in ledu, stekla in stekla itd. Zaradi različnih kristalnih struktur, nano- in mikro- hrapavosti in deformacij površine materialov je pomembno poznava- nje kvalitete stika. Že želimo vplivati (povečati/zmanjšati) na privlačno silo med materiali, je pri enaki Ha- makerjevi konstanti potrebno pove- čati/zmanjšati stično površino ozi- roma količino stikov. To lahko izve- demo s povečanjem površine ledu na prijemalu ( jedkana zlata žička). Za tvorjenje in spreminjanje površi- ne ledu na prijemalu je uporabljen znan princip fizikalnega učinka H2O depozicije ali sublimacije pod t. i. trojno točko v diagramu vode pri- tisk/temperatura (6 mbar, 0 °C) 16] (glej sliko 6). Sublimacija je fizikalni proces, pri katerem se trdni material spremeni v plinastega ob dodajanju toplotne energije brez vmesne te- kočinske faze; pri obratnem procesu depozicije pa se material iz plinaste- ga stanja spreminja v trdno stanje, spet brez vmesnega kapljevinastega stanja. Glede na ta učinek se depo- zicija kristala H2O (ledu) prične, ko je pritisk hlapov H2O okoli konice pri- jemala manjši od 6 mbar in tempe- ratura konice prijemala manjša od 0 °C. Velja tudi obratno: če se tempe- ratura konice nekoliko poveča čez 0 °C, kristal H2O na konici sublimira v hlape. Hitrost rasti kristalne plasti H2O okoli konice enoprstega pri- jemala lahko krmilimo z natančno nastavljenimi vrednostmi pritiska in MIKROMEHATRONIKA Slika 5. Na spodnji konec zlate žičke prilepljena steklena kroglica Slika 6. Fazni diagram H2O 204 Ventil 23 /2017/ 3 temperature v vakuumski posodi od debeline plasti kristala nič do ne- kaj nm ali pa nekaj μm v samo 4–6 sekundah. Seveda velja, če je plast kristala H2O tanjša, tedaj je za rast kristala potreben krajši čas. Slika 7 a prikazuje konec depozicijskega pro- cesa, ko je kontaktna površina med konico, obloženo z ledom, in objek- tom večja od kontaktne površine med objektom in odlagalno površi- no. Zaradi tega je van der Waalso- va sila med prijemalom, obloženim z ledom, in objektom večja od van der Waalsove sile med objektom in odlagalno površino in je prijemanje objekta na prijemalo izvedljivo. Slika 7 b pa kaže sublimacijsko fazo, v kateri je objekt odložen s konice enoprstega prijemala na odlagal- no površino. V tem primeru je van der Waalsova sila med odlagalno površino in objektom večja od van der Waalsove sile med objektom in ostro konico enoprstega prijemala, zato je odlaganje objekta na odla- galno površino izvedljivo. ■ 3.2 Enoprsto prijemalo, osnovano na kapilarni sili Uporaba kapilarne sile pod nadzo- rovanimi okoljskimi vplivi omogoča natančno in zanesljivo prenašanje mikroobjektov. Velikost kapilarne sile med tekočino in objekti dolo- čajo lastnosti tekočine (viskoznost, površinska napetost), okoljski pa- rametri (temperatura, relativna vla- žnost in tlak), površina objektov, določena z geometrijo (polmer ukrivljenosti, dimenzij in hrapavost), in elektrokemijski vplivi (elektrosta- tični naboj, kot meniskusa v stiku objektov). S pomočjo spremembe površine in temperature (vlage) je mogoče velikost meniskusa in kapi- larne sile spreminjati ter posledično vplivati na postopek prijemanja oz. odlaganja mikroobjektov. Postopek prijemanja in odlaganja s kapilarno silo Postopek prijemanja in odlaganja s kapilarno silo deluje na podlagi ustvarjenega tankega sloja konden- zirane vode iz okolice na površini objektov pri tlaku 1 bar. Sloj vode se s pomočjo temperature nadzorova- no tvori med mikroobjekti in konico enoprstega prijemala ali med mikro- objekti in stekleno odlagalno povr- šino. Sloj vode se kondenzira v 1–2 s za predmete s premerom 10–50 μm, potem ko se temperatura objek- ta zniža pod temperaturo rosišča v vakuumski posodi. Temperatura ro- sišča vode je med 10–20 °C pri nor- malnem atmosferskem tlaku 1 bar in pri relativni vlažnosti 30–60 %. Pred postopkom prenašanja mikro- objektov s kapilarno silo je potreb- no določiti točko rosišča v vakuum- ski posodi, saj se ta zaradi okoljskih vplivov (temperatura, vlaga) in dol- žine konice spreminja. Običajno je temperaturo rosišča potrebno do- ločiti enkrat dnevno. Postopek do- ločitve poteka tako, da po korakih zmanjšujemo temperaturo konice oziroma odlagalne površine (spo- dnja steklena površina), dokler ne dosežemo zanesljivega prijemanja/ odlaganja mikroobjektov. Pred pri- jemanjem/odlaganjem sta tempera- MIKROMEHATRONIKA Slika 7. a) prijemanje in b) aktivno odlaganje objekta s postopkom depozi- cije/sublimacije 205Ventil 23 /2017/ 3 turi konice in površine za prijemanje oziroma odlaganje običajno podob- ni. Če torej želimo objekt prijeti, je potrebno konico ohladiti na tem- peraturo pod temperaturo rosišča, odlagalno površino in s tem mikro- objekt pa segreti nad temperaturo rosišča. Obratno velja za odlaganje. Postopek prijemanja je opisan v na- slednjih korakih: - Temperatura konice (Peltierjev element na vrhu X/Y-manipula- torja) se zniža pod temperaturo rosišča. To ustvari tanko plast kondenzirane vode na prijema- lu in konici (kroglica) v približno 2–3 sekundah (slika 8 a). - Konica s tanko plastjo vode se premakne nad mikroobjekt in se ga s konico dotakne. To pov- zroči tvorbo meniskusa vode in kapilarno silo med konico in mi- kroobjektom (slika 8 b). Spodnjo stran objekta (steklena odlagalna površina) smo segreli (Peltierjev element na Z-osi) do temperatu- re, ki je nekoliko višja od rosišča, dokler voda pod mikroobjektom ne izhlapi in ostane le van der Waalsova sila med mikroobjek- tom in spodnjo stekleno odlagal- no površino. - Kapilarna sila med mikroobjek- tom in konico je tako večja od van der Waalsove sile med ste- kleno odlagalno površino in mikroobjektom. To omogoča zanesljivo prijetje mikroobjekta na konico med premikom Z-osi navzdol (slika 8 c). Postopek odlaganja je opisan v na- slednjih korakih: - Temperatura konice (Peltierjev element na vrhu X/Y-manipula- torja) se poveča tako, da je tem- peratura konice prijemala nad temperaturo rosišča. Voda meni- skusa izhlapi v času 2–3 sekunde (slika 9 a). Pri tem ostane edina privlačna sila med mikroobjek- tom in konico le van der Waalso- va sila. - Temperatura steklene odlagal- ne površine (Peltierjev element na vrhu Z-osi) se zmanjša pod temperaturo točke rosišča v času 2–3 sekunde, kar povzroči tvor- bo tankega sloja kondenzirane vode iz okoliškega zraka pri tlaku 1 bar. Stekleno odlagalno povr- šino s slojem vode premaknemo pod mikroobjekt. Nato z Z-osjo dvigujemo odlagalno površino, dokler se z odlagalno površi- no rahlo ne dotaknemo objek- ta, prijetega na konici. Ob stiku objekta in odlagalne površine se takoj ustvari meniskus vode med mikroobjektom in stekleno odla- galno površino (slika 9 b). - Nato se steklena odlagalna po- vršina (Z-os) premakne navzdol in mikroobjekt ostane na površi- ni odlagalnega stekla (slika 9 c), ker je kapilarna sila med stekle- no odlagalno površino in mikro- objektom večja kot van der Wa- alsove sila med konico prijemala in mikroobjektom. ■ 4 Primeri uporabe V okviru razvoja enoprstega pri- jemala smo preizkušali postopka prijemanja/odlaganja z van der Wa- alsovo in kapilarno silo ter kombi- nacije obeh. Prenašanje objektov večinoma ni bilo problematično pri nobeni metodi, razen v prime- ru nečistoč, površinskih deformacij mikroobjektov ali nepredvidljivih vplivov (parazitna elektrostatika). MIKROMEHATRONIKA Slika 8. Postopek prijemanja s pomočjo kapilarne sile. Opombe: I – Peltierjev element na vrhu X/Y-manipulatorja, II – hidrofobično lepilo, III – tanka plast kondenzirane vode na konici, IV –Peltierjev element na Z-osi, V – termalno prevodna pasta, VI – tanka plast kondenzirane vode, VII – mikroobjekt) Slika 9. Postopek odlaganja s pomočjo kapilarne sile 206 Ventil 23 /2017/ 3 Običajno smo gradili mikrostrukture iz polistirenskih kroglic, ki so bile po končni gradnji sintrane v mikropeči. Postopek sintranja poteka 6–7 minut pri temperaturi zraka 190 °C. Obča- sno lahko nehomogeno temperatur- no polje v notranjosti peči povzroči lokalno pregrevanje/podhlajevanje mikroobjekta in material je lahko preveč ali premalo sprijet. Nekaj apli- kacij sestavljanja 3D-mikrostruktur je prikazanih na slikah 10, 11 in 12. Zobniški prenosi so zanimivi za iz- delavo mikrostrojev. Mikrostruktura zobnika in os kot elementa mehan- skih prenosov omogočata gradnjo zahtevnih miniaturnih sistemov. Sli- ka 10 a prikazuje zobnik, sestavljen s pomočjo prijemala, osnovanega na kapilarni sili, in primer sintranja zobnika na sliki 10 b. Za potrebe testiranja trdnosti pod- pornih mikrokonstrukcij smo zgra- dili tristrano prodnožje iz 13 poli- stirenskih kroglic, ki nosi veliko ste- kleno kroglico. Učinek kapilarne sile se uporablja tudi za poravnavo in stabilizacijo kroglic (Slika 11) v isti plasti med gradnjo, saj voda veže kroglice med sabo. Primer gradnje v višino je na sliki 12, kjer je pokončni tri- kotnik sestavljen s prijemalom, osno- vanim na kapilarni sili. Gradnja v višino brez vmesnega sin- tranja plasti je za- radi vodnih spojev v praksi izvedljiva le za nekaj nivojev. V tem primeru je potrebno uporabiti prijemalo in posto- pek, osnovan na van der Waalsovi sili, saj je privlačna sila zaradi Hama- kerjeve konstante med materiali v vakuumu večja kot v vodi. ■ 5 Zaključek Članek prikazuje načrtovanje in zgradbo nanoprecizne robotske celice in delovanje dveh enopr- stih prijemal (enoprsto prijemalo, osnovano na van der Waalsovi sili ali kapilarni sili) mikroobjektov. Obe prijemali sta plod originalnega raz- iskovalnega dela v Laboratoriju za kognitivne sisteme v mehatroniki na Univerzi v Mariboru. Razloženi so osnovni problemi prijemanja in odlaganja mikroobjektov z dimen- zijami med 1–100 μm. V nekajletni praksi laboratorijskega prenašanja mikroobjektov in gradnje mikro- struktur iz teh objektov se je poka- zalo, da imata obe v članku predsta- vljeni prijemali bistvene prednosti pred primerjanimi prijemali, kot so dvoprsta ali pnevmatska prijemala za mikroobjekte, ki uporabljajo gra- vitacijsko silo ali inercijsko silo za odlaganje objekta. Prednost van der Waalsove sile je v možnosti gradnje v višino, saj osta- jajo spodnji sloji trdni, pri kapilarni sili pa zaradi vodnih meniskusov niso. Prednost prijemala, osnovane- ga na kapilarni sili, pa je v hitrosti, saj je tvorba tankega sloja vode pri atmosferskem tlaku 1 bar hitrejša kot tvorba ledu na konici prijemala (postopek, osnovan na van der Wa- alsovi sili) pri tlaku 100 μbar. MIKROMEHATRONIKA Slika 10. Zobnik premera 150 μm, zgrajen iz polistirenskih kroglic premera 30 μm s pomočjo enoprstega prijemala na osnovi kapilarne sile Slika 11. Podnožje v dveh plasteh, zgrajeno iz polistirenskih kroglic premera 30 μm, na katerem leži steklena kroglica s premerom 60 μm, narejeno z eno- prstim prijemalom na osnovi van der Waalsove sile: a) pogled od zgoraj; b) pogled od strani. Slika 12. Pokončni trikotnik iz polistirenskih kroglic dimenzije 30 μm, narejen z enoprstim prijemalom, osnovanim na kapilarni sili a) b) a) b) 207Ventil 23 /2017/ 3 MIKROMEHATRONIKA Literatura [1] Eigler Donald, M. in Schwe- izer, E. K. 1990 Positioning single atoms with scanning tunelling microscope, Natu- re, št. 344, str. 524–526. [2] Custance, Oscar et al. 2009. Atomic force microscopy as a tool for atom manipulati- on, Nature nanotechnology, št. 4, str. 803–810. [3] Fukuda, Toshio et al. 2003. Assembly of nanodevi- ces with carbon nanotubes through nanorobotic mani- pulations, Proc. of the IEEE, Special Issue on Nanoelec- tronics and Nanoprocessing, št. 91, pp. 1803–1818. [4] Wich, Thomas in Hulsen, Helge. 2008. Robot-based Automated Nanohandling. In Fatikow, S., Editor, Au- tomated Nanohandling by Microrobots, Springer-Ver- lag, str. 23–54. [5] Weir, Nathan A., et al. 2005. Review of Research in the Fi- eld of Nanorobotics, Sandia report, SAND2005-6808. [6] Dejeu, Jerome et al. 2011. Adhesion Control for Micro- and Nanomanipulation, ACS Nano, št. 5, str. 4648–4657. [7] Lambert, Pierre. 2007. Capil- lary Forces in Microassem- bly, Springer, str. 121. [8] López-Walle, Beatriz et al. 2010. Dynamic modelling for a submerged freeze micro- gripper using thermal net- works, J. Micromech. Micro- eng., št. 20, str. 237–246. [9] Liu, Jing et al. 2004. Freeze tweezer to manipulate mini/ micro objects, J. Micromech. Microeng., št. 14, str. 269– 276. [10] Fan, Zenghua et al. 2015. A single-probe capillary microgripper induced by dropwise condensation and inertial release, J. Micro- mech. Microeng., št. 25, 115011. [11] Fan, Zenghua et al. 2015. Dropwise condensation on a hydrophobic probe-tip for manipulating micro-objec- ts, Appl. Phys. Lett., št. 106, 084105. [12] Rong, Weibin et al. 2014. A vacuum microgripping tool with integrated vibration releasing capability, Rev. Sci- ent. Instr, št. 85, 085002. [13] Šafarič, Riko in Lukman, Da- vid. 2014. One-fi nger gri- pper based on the variable van der Waals force used for a single nano/micro-sized object, J. Micromech. Micro- eng, št. 24, 085012. [14] Škorc, Gregor in Šafarič, Riko. 2012. Adaptive Positi- oning Of Mems Production System With Nano-Resoluti- on, Intell. Autom. Soft Comp, št. 18, str. 381–398. [15] Kulawik, M, et al. 2003. A double lamellae dropoff et- ching procedure for tung- sten tips attached to tuning fork atomic force micros- copy/scanning tunneling microscopy sensors, Review of Scientifi c Instruments, št. 74, str. 1027–1030. [16] Sears, Mark W. in Zemansky, Francis W. 1963. University Physics, Third Edition-Com- plete, Addison-Wesley Pu- blishing Company, Hannover and New York, str. 398–401. Building of microstructure with nano-precision robot cell Abstract: A development and a structure of a nano-precision robot cell with positional accuracy of a robot tip +/–3,9 nm in a positional open-loop, or +/–61 nm in a positional closed-loop is presented. Used piezo- -electric motors provides the volume of the robot work space of 1,5 cm3. Two different procedures of gripping, transferring and releasing of micro-objects (spherical glass or polystyrene objects with diameter between 1–100 µm) are presented: one-fi nger gripper based on van der Waals force and one-fi nger gripper based on capillary force. Applications of building simpler microstructures (an up-right triangle and 3D pyramid) and more complicated building of micro-structure – gear wheel with diameter of 150 µm are shown. Keywords: nano-precision robot, microstructures assembly and building, grippers for microobjects NEPOGREŠLJIV VIR INFORMACIJ ZA STROKO VSAKA DVA MESECA NA VEČ KOT 240 STRANEH UGODNOSTI ZA NAROČNIKE REVIJE www.irt3000.com Povprašajte za cenik oglaševalskega prostora! • 01 5800 884 • 051 322 442 • info@irt3000.si PROIZVODNJA IN LOGISTIKA · ORODJARSTVO IN STROJEGRADNJA NEKOVINE · SPAJANJE, MATERIALI IN TEHNOLOGIJE NAPREDNE TEHNOLOGIJE · VZDRŽEVANJE IN TEHNIČNA DIAGNOSTIKA 208 Ventil 23 /2017/ 3 ■ 1 Uvod Sistemi vodenja postajajo vse kompleksnejši, ker se zahteve gle- de vodenja vedno bolj zaostruje- jo. Po drugi strani tem zahtevam sledijo tudi mikrokrmilniki in di- gitalni signalni procesorji – DSP [1]. Postajajo vse zmogljivejši tako po moči procesorja in po komple- ksnosti dodatnih enot. Izstopajo aritmetična enota za računanje s plavajočo vejico in periferni vme- sniki, kot so pulznoširinski mo- dulatorji, merilniki položaja in hitrosti s položajnim kodirnikom, različni komunikacijski kanali in drugo. Z nižanjem cen mikrokrmilnikov se širi področje uporabe teh sis- temov. Izrazita je tudi zahteva po skrajšanju časa razvoja izdelka in s tem po hitrejšem prihodu na trg, kar pa se ne sklada s poveča- njem kompleksnosti programske opreme. Povečano kompleksnost programske opreme obvladuje- mo z uporabo visoko nivojske- ga razvojnega okolja in s temu okolju prilagojenimi prevajalniki oziroma generatorji kode [2], [3]. Model simulacije uporabimo za avtomatsko generiranje kode za vgrajen procesor, ki deluje v re- alnem času. Tak pristop odpravlja komunikacijo sistemskega inže- nirja po sistemskih specifikacijah s programskim inženirjem, ki po- tem po teh specifikacijah pripravi programsko opremo [4]. Seveda je posledica nenatančnosti v spe- cifikacijah oziroma napačno razu- mevanje programskega inženirja nepravilno delovanje takega sis- tema. Pri na modelih osnovanem programiranju izvede kompleten Dvoosni krmilnik za hitro eksperimentiranje v robotskih aplikacijah Milan ČURKOVIČ, Rok PUČKO, Mitja GOLOB, Aleš HACE Dr. Milan Čurkovič, univ. dipl. inž., Rok Pučko, dipl. inž., Mitja Go- lob, izr. prof. dr. Aleš Hace, univ. dipl. inž., vsi Univerza v Maribo- ru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Izvleček: Predstavljeni dvoosni krmilnik omogoča poenostavljeno in hitro izvajanje laboratorijskih eksperimen- tov v robotskih in podobnih aplikacijah. Krmilnik je zasnovan na zmogljivem DSP-procesorju TMS320F28335, ki je sicer namenjen za vodenje servomotorjev. Pri snovanju in implementaciji algoritmov vodenja lahko uporablja- mo računanje s plavajočo vejico, programiramo pa ga lahko kar v okolju Matlab/Simulink. Elektronsko vezje kr- milnika je zasnovano tako, da omogoča robustno delovanje krmilnika tudi v industrijskih razmerah. Funkcionalna razširitev krmilnika je možna z notranjimi komunikacijskimi vmesniki. Krmilnik smo uporabili v okviru evropskega projekta FP7 HYPSTAIR za napredni HMI s haptičnim vmesnikom za manjše hibridno električno letalo. Ključne besede: vodenje robota, haptični vmesniki, vodenje sile, hitra izvedba algoritmov vodenja SISTEMI VODENJA Slika 1. Laboratorijski mehanizem SCARA 209Ventil 23 /2017/ 3 postopek sistemski inženir, koda se generira avtomatsko, kot doku- mentacija pa služi model sistema. Velika prednost takega pristopa je možnost uporabe že izdelanih, tudi že certificiranih modelov. V nadaljevanju bomo predstavili zgradbo namenskega dvoosne- ga krmilnika [5]. Njegova tipična robotska aplikacija, tj. vodenje preprostega dvoosnega mehaniz- ma SCARA, je prikazana na sliki 1. Sestavne enote našega dvoosne- ga krmilnika in način sestavljanja programskih aplikacij za krmilnik bomo prikazali na primeru haptič- ne pogonske ročice [6], [7] in [8]. Ta primer je samo enoosni, vendar smo ga izbrali zaradi enostavnosti in s tem preglednosti. Sama apli- kacija je podrobno opisana v [9]. Na koncu bo nakazana aplikacija na dvoosnem sistemu za upravlja- nje letala. ■ 2 Komponente sistema Blokovno shemo krmilnika na sliki 2 sestavljajo digitalni signalni pro- cesor, komunikacijski in vhodno-iz- hodni vmesniki ter napajalna eno- ta. Vhodno-izhodni vmesniki in na- pajalna enota so galvansko ločeni. ■ 2.1 Digitalni signalni procesor – DSP Procesorski modul sestavlja- jo Digitalni signalni procesor TMS320F28335 družine Delfino, oscilator, vezje za zagon in vezje za nastavitev obnašanja DSP ob zagonu. Uporaba mikrokrmilnika z vgrajeno procesno enoto, po- mnilnikom in perifernimi enotami bistveno zmanjša zahtevnost izde- lave tiskanega vezja in s tem tudi vpliv zunanjih motenj. Ključne lastnosti TMS320F28335 pri izbiri: - delovna frekvenca 150 MHz, - enota za izvajanje 32-bitnih operacij s plavajočo vejico (IEEE754 Single Precision FPU), - pomnilnik 68 kB RAM, 512 kB FLASH, - 18 izhodov PWM (od tega 6 HRPWM z resolucijo 150 ps), - vmesnik za dva inkrementalna kodirnika položaja, - komunikacijski vmesniki: 2 x CAN, 3 x SCI (UART), SPI, I2C, - 12-bitni ADC, 16 kanalov, 80 ns, 2 x S/H, - sinhronizacija PWM in ADC in ključno - podpora za generiranje izvršne kode iz modela Simulink s knji- žnico perifernih enot DSP-ja [10]. ■ 2.2 Napajanje in gal- vanske ločitve Galvanska ločitev mikrokrmilnika preprečuje vpliv zunanjih motenj. Analogni vhodi sicer niso galvan- sko ločeni, uporabljamo pa nasta- vljivo diferenčno vhodno stopnjo. Napajalno napetost lahko spremi- njamo v širokem območju. Poraba je odvisna od števila in vrste pri- klopljenih enot. Za zmanjšanje mo- tenj v analognih signalih analogne vhodne stopnje napajamo izolirano. Galvansko ločene enote zahtevajo tudi zunanje napajanje, pri enostav- nejših aplikacijah lahko uporabimo neizoliran notranji napajalnik. ■ 2.3 Analogni vhodi ADC-modul mikrokrmilnika ima na vhodu dva osemkanalna mul- tiplekserja s po enim zadrževalni- kom sample/hold. Zasnova omo- goča sočasni zajem vzorcev na obeh kanalih in nato zaporedno analogno digitalno pretvorbo. 12-bitni ADC potrebuje za pre- tvorbo 80 ns. Modul vsebuje tudi posebno vezje, ki strojno izbira analogne vhode, starta posame- zne ali več zaporednih pretvorb in zapiše rezultate pretvorb v ustre- zne registre. Na sliki 3 je prika- zana blokovna shema analogne vhodne stopnje. Vhodne signale najprej filtriramo z nizkopasov- nim filtrom prvega reda. Sledi na- stavljiv diferenčni ojačevalnik, pri katerem izberemo ojačenje, zamik (offset) in lomno frekvenco filtra z vrednostmi uporabljenih pasivnih elementov. Ojačenje lahko nasta- vljamo v širokem območju. Zadnje nizkopasovno sito je neposredno pri vhodnem priključku DSP. SISTEMI VODENJA Slika 2. Blokovna shema krmilnika Slika 3. Analogna vhodna stopnja 210 Ventil 23 /2017/ 3 ■ 2.4 Inkrementalni kodir- niki položaja Vhodni signali inkrementalnega kodirnika položaja na sliki 4 se najprej zaključijo. S tem prepreči- mo odboj signalov na koncih linije in zmanjšajo motnje. Uporabljeno asimetrično vezje omogoča tudi neposreden priklop dajalnikov brez protifaznih signalov. Sledi RS422 sprejemnik in nato galvan- ska ločitev. Ker je sprejemno vez- je galvansko ločeno, ga moramo napajati od zunaj. Pri tem nam je na voljo lokalna napetost, galvan- sko ločena od DSP, ni pa ločena od vhodnega napajanja. ■ 2.5 Digitalni vhodi Posebnost logičnih vhodov je zelo široko območje vhodnih in napajal- nih napetosti. Vezje deluje z logič- nimi nivoji TTL kakor tudi s 24-vol- tnimi signali. Pri tem pa imamo možnost uporabe internega vezja pull-up ali pull-down. Pull-up vezje deluje samo pri 5-voltnih signalih, na višje napetosti pa zaradi dio- de ne vpliva. S tokovnim ponorom kot pull-down vezjem pokrijemo široko območje vhodnih napetosti, pri tem pa se vho- dni tok bistveno ne spreminja. Na sliki 5 je blokovna shema izvedbe digitalnega vhoda, nivo preklo- pa nastavimo s sti- kali. Sledi galvanska ločitev. ■ 2.6 Digitalni izhodi Tudi digitalni izhodi so galvansko ločeni. Podpirajo široko območje napajalnih napetosti od 5 V do 24 V. Dva izmed štirih izhodov sta hitra in omogočata prenos podatkov s hitro- stjo do 10 Mbps. Oba logična nivoja izhodne stopnje sta aktivna. Druga dva izhoda sta počasnejša, vendar tokovno zmogljivejša. Hitrost preno- sa je 100 bps, izhod pa je izveden kot dvosmerno stikalo. Z mostičkoma lahko za vsak izhod izberemo pull- -up ali pull-down način delovanja. Vsi izhodi so galvansko ločeni. ■ 2.7 Pulznoširinski mo- dulator Mikrokrmilnik vsebuje posebno enoto PWM. Štirje izmed šestnajstih PWM-izhodov DSP so speljani na zunanje priključke. Vsi so galvansko ločeni, uporabljajo pa enako vezje in izhodni gonilnik kot hitri digi- talni izhodi. Maksimalna frekvenca je 10 MHz in s tem zagotavlja ne- spremenjeno prevajalno razmerje (ang. Duty cycle) PWM-signalov. Območje izhodne napajalne nape- tosti je 5 V do 24 V. ■ 2.8 Komunikacijski vme- sniki Povezava krmilnika z ostalimi napra- vami poteka s komunikacijskimi vme- sniki. Tako sam DSP kot celoten krmil- nik vsebujeta veliko komunikacijskih vmesnikov: SCI – RS232, SCI – USB in CAN. USB uporabljamo predvsem za povezavo z osebnim računalnikom za spremljanje in nadzor izvajanja apli- kacije, RS232 in CAN pa za povezavo z ostalimi enotami. Vsi komunikacij- ski vmesniki so galvansko ločeni. ■ 2.9 Razširitveni priključki Funkcije krmilnika lahko razširimo z dodatnim vezjem, priklopljenim na razširitvene priključke. Med dru- SISTEMI VODENJA Slika 4. Vhodna stopnja RS422 za inkrementalni kodirnik položaja Slika 5. Digitalni vhodi Slika 6. Digitalni izhodi Slika 7. Dvoosni krmilnik 211Ventil 23 /2017/ 3 gim lahko povečamo število meril- nikov položaja. S posebno izvedbo merilnika, s katerim nadomestimo vključeno eQEP-enoto, zmanjšamo težave pri merjenju majhnih hitrosti v področju pod nekaj pulzov na me- rilni interval. Na sliki 7 je dvoosni krmilnik. Razvojno okolje za programsko opremo na osnovnem nivoju je Code Composer Studio (CCS), ki podpira programira- nje v C-jeziku. CCS uporabljamo tudi pri delu v na modelih osnovanem visokonivojskem programiranju za prevajanje z generatorji kode ustvar- jene kode C. Razporeditev priključkov krmilnika je podana na sliki 8. ■ 3 Hitra gradnja pro- gramske opreme Hitra gradnja programske opreme (ang. Rapid Prototyping) za vode- nje mehatronskih sistemov izhaja iz na modelih osnovanega pristo- pa k načrtovanju sistemov vodenja. Matlab/Simulink oziroma njuni od- prtokodni izvedbi Octave/Scilab so vedno bolj razširjeni pri snovanju in testiranju delovanja različnih dina- mičnih sistemov. Grafični uporabni- ški vmesnik je pregleden in enosta- ven za uporabo. Izdelan simulacijski model vodenja pretvori generator kode v izvršno kodo mikrokrmilnika oziroma DSP-ja in s tem opravi im- plementacijo. ■ 3.1 Sistem haptične po- gonske ročice Haptična pogonska ročica je vme- snik med človekom in strojem. Z velikostjo in obliko povratne sile pri premikanju ročice uporabniku sporoča različne informacije o sta- nju pogonskega sistema [9]. Sistem haptične pogonske ročice na sliki 9 sestavljajo: haptični krmilnik, servo- pogon, haptična pogonska ročica in uporabniški vmesnik HMI. Aktuator v pogonski ročici poganja zanj pri- rejen servopogon oziroma regula- tor toka. Na vhod za referenčni tok je priklopljen PWM-izhod krmilni- ka. Haptična pogonska ročica ima vgrajen senzor dejanske sile, s kate- ro človek deluje na ročico in senzor položaja ročice. Delovanje sistema smo preizkusili s sinusnim referenčnim signalom sile. Položaj ročice nastavljamo z roko, pri čemer se meri dejanska sila. Razliko med referenčno in dejansko silo vodimo na regulator sile, katere- ga izhod kot referenco toka posre- dujemo servopogonu. Na osebnem računalniku teče oddaljena aplikaci- ja uporabniškega vmesnika, ki preko navideznega serijskega vmesnika na USB-vodilu sprejema podatke o položaju, referenčni in dejanski sili. Zaradi kratkega časa vzorčenja (100 µs) in počasne komunikacije z upo- rabniškim vmesnikom na oddalje- nem računalniku sprotni prenos vseh zajetih podatkov ni mogoč, zato jih shranjujemo v RAM-pomnilnik na DSP-ju in prenašamo na zahtevo. Na sliki 10 je Matlab/Simulink mo- del vodenja haptične pogonske ro- čice implementiran na haptičnem krmilniku. Povezava z oddaljeno aplikacijo je izvedena v podsistemu from/to host. Sprejema se signal SISTEMI VODENJA Slika 8. Razporeditev priključkov dvoosnega krmilnika Slika 9. Haptična pogonska ročica Slika 10. Testni model – Simulink 212 Ventil 23 /2017/ 3 Enable, ki omogoči močnostni oja- čevalnik aktuatorja in s tem vode- nje. Ko se Enable umakne, je izho- dni ojačevalnik spet onemogočen, zajeti podatki pa se prenesejo na oddaljeni računalnik. Uporabniški vmesnik na oddaljenem računalniku je predstavljen na sliki 11. Z ročnim stikalom omogočamo ozi- roma onemogočamo močnostni oja- čevalnik aktuatorja. Po izklopu stikala se blok podatkov prenese in zapiše v delovni prostor Matlaba. V nadaljevanju eksperimentalni re- zultati prikazujejo odziv sistema na sinusno obliko referenčne sile ob interakciji s človekom. Na sliki 12 skuša človek držati ročico pri miru, na sliki 13 pa jo premika. V obeh pri- merih, ne glede na položaj ročice, regulator sile zagotavlja ustrezno sledenje dejanske sile referenčni. Izvedeni aplikaciji služita le za po- trjevanje delovanja strojne opreme. Opis uporabe eksperimentalnega sistema haptične pogonske ročice letala s hibridnim električnim pogo- nom je predstavljen v literaturi [9]. Opisani sistem je enoosni. Krmilnik pa omogoča tudi vodenje dvoo- snih sistemov, ki pa so mehansko kompleksnejši. Na sliki 14 je primer dvoosnega sistema za vodenje le- tala (ang. Fly by Wire), primernega za vodenje s predstavljenim krmil- nikom [11]. Dva motorja z dajalnikoma položaja sta povezana s prečnima zobnikoma, vzdolžna zobnika se prosto vrtita na svoji osi, povezani z ročico. Na ročici so prilepljeni merilni lističi za merje- nje vzdolžne in prečne sile. Vrtenje obeh motorjev v isto smer pomeni premik ročice prečno, nasprotno vr- tenje motorjev pa vzdolžno. ■ 4 Zaključek Dvoosni krmilnik poenostavlja ra- zvoj in izvedbo krmiljenja različnih mehatronskih sistemov. Zmogljiv procesor, ki podpira računanje s plavajočo vejico, poenostavlja sno- vanje in izvedbo sistema vodenja in tako povečuje preglednost sistema. SISTEMI VODENJA Slika 11. Aplikacija na oddaljenem računalniku Slika 12. Regulacija sile pri mirujoči ročici Slika 13. Regulacija sile pri gibajoči se ročici 213Ventil 23 /2017/ 3 Sistem dopušča tudi ročno optimi- zacijo posameznih delov algoritma in s tem še dodatne pospešitve pri izvajanju. Isti model lahko poganja- mo na ciljnem krmilniku in v simu- latorju. Eksperimentalni rezultati pri sinusni obliki referenčne sile so pokazali dobro sledenje dejanske sile refe- renčni in s tem potrdili pričakovanja. Načrtujemo dodatno vezje na razši- ritvenem SPI-vodilu z dvema doda- tnima vmesnikoma za inkrementalni kodirnik položaja. Tako bi lahko opi- sani dvoosni krmilnik uporabili tudi za štiriosne aplikacije. Z vezjem bi tudi izboljšali meritev hitrosti s pul- znim kodirnikom položaja. Lahko rečemo, da je Rapid pro- totyping tisto orodje, s katerim pretvorimo visokonivojski opis ali model, uporabljen pri simulaciji, v nizkonivojsko kodo, primerno za prevajalnike uporabljenega mikro- krmilnika. Viri [1] Texas Instruments Incorporated: »TMS320F28335 Delfino Microcontroller | TI.com« [elek- tronski]. Available: http://www. ti.com/product/TMS320F28335/ technicaldocuments. [Poskus do- stopa 2. 3. 2017]. [2] N. Semenič, A. Sarjaš, R. Svečko in A. Chowdhury: »De- sign and Implementation of Rapid Control Prototyping Sys- tem with Matlab/Simulink,« Informacije MIDEM, 2011. [3] B. d. Santos, R. E. Araujo, D. Varajao in C. Pinto: »Rapid Prototyping Framework for Real-Time Control of Power Electronic Converters Using Simulink,« v IECON 2013 – 39th Annual Conference of the IEEE Industrial Electronics Society, Vienna, 2013. [4] M. Ahmadian, Z. J. Nazari, N. Nakhaee in Z. Kostic: »Model based design and SDR, « v The 2nd IEE/EURASIP Conference on DSPenabledRadio, London, UK, 2005. [5] M. Golob, R. Pučko, M. Čurkovič in A. Hace: »Hypstair Haptics Control Board Design 2.0, V1.3,« Laboratorij za in- dustrijsko robotiko, FERI, Maribor, 23. 3. 2015. [6] »Uradna spletna stran projek- ta HYPSTAIR«: [elektronski]. Available: http://www.hypstair. eu/. [Poskus dostopa 2. 3. 2017]. [7] A. Hace: »Haptics in cockpit environment (HYPSTAIR pro- ject – haptic interfaces),« v Symposium E2-Fliegen, Stuttgart, Germany, 18. February 2016. [8] A. Hace: »Experimental proto- type system for haptic power lever: HYPSTAIR T3.3 Report No. 2: project task summa- ry version 1.0.,« UM-FERI, Maribor, 2016. [9] M. Golob, R. Pučko, M. Čurkovič in A. Hace: »Eksperimentalni sistem za haptično pogonsko ročico letala s hibridno elek- tričnim pogonom,« v AIG'17, Maribor, 2017. [10] The MathWorks, Inc.: »TI C2000 Support from Embedded Coder - Hardware Support - MATLAB/Simulink, « [ele- ktronski]. Available: https:// www.mathworks.com/hard- ware-support/ti-c2000.html. [Poskus dostopa 2. 3. 2017]. [11] R. L. Hermans: »Design of an actuated side stick control- ler for the SiMoNa research simulator, « Doctors thesis, Delft University of Technology, Delft, 1999. [12] M. Čurkovič, R. Pučko, M. Golob, in A. Hace: »Dvoosni krmilnik za hitro eksperimenti- ranje v robotskih aplikacijah,« v AIG'17, Maribor, 2017. SISTEMI VODENJA Two-axis controller for a rapid experimentation in robotic applications Abstract: The presented two-axis controller allows simplified and rapid implementation of laboratory experi- ments in robotics and similar applications. The controller is based on a powerful DSP processor TMS320F28335, which can implement control of servomotors. Design and implementation of control algorithms include usa- ge of floating point calculations. The system is programmable in Matlab/Simulink environment. The elec- tronic controller circuitry design enables a robust operation of the controller even in industrial conditions. Functional extensions of the controller are possible with the internal communication interface. The controller was applied within the European FP7 HYPSTAIR project for an advanced HMI with a haptic interface of a light hybrid electric aircraft. Keywords: Robot control, Haptic interfaces, Force control, Rapid control prototyping Zahvala Projekt HYPSTAIR je bil financiran iz 7. okvirnega programa EU za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitve s sporazumom št. 605305. Partnerji v projektu so bili Pipistrel, d. o. o., Ajdovščina (Slovenija), Siemens AG (Nemčija), MBVision (Italija), Univerza v Pisi (Italija) in Univerza v Mariboru (Slovenija). Članek je bil predho- dno objavljen na deseti konferenci Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu AIG’17 6. in 7. aprila 2017 v Mariboru [12]. 214 Ventil 23 /2017/ 3 ROBOTIKA Državna robotska tekmovanja za mlade v letu 2017 Janez POGORELC, Aleš HACE V prispevku sta predstavljena razvoj in izvedba slovenskih državnih robotskih tekmovanj RoboT, ROBOsled in RoboCupJunior v letu 2017, ki jih od leta 2000 organizira Inštitut za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru v sodelovanju s srednjimi in osnovnimi šolami za slovenske osnovnošolce, srednješolce in študente. Za uspešno izvedbo tekmovanj je nujno izobraževanje tako mladih kot njihovih mentorjev na vseh nivojih – od učencev OŠ, dijakov SŠ do študentov, kar izvajamo v obliki tematskih delavnic in krožkov robotike. ■ 1 Uvod V torek, 16. maja, je bila na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) Univerze Maribor (UM) tradicionalna celodnevna pri- reditev Mariborski robotski izziv, ki združuje državna tekmovanja v ro- botiki za osnovnošolce, srednješol- ce in študente. Državno tekmovanje ROBObum, ki zajema ROBOsled in ROBOCupJunior, se tradicionalno izvaja skupaj z državnim tekmova- njem za študente in dijake RoboT. Namen organizacije državnih tek- movanj je popularizacija roboti- ke, mehatronike, avtomatike in na splošno tehnike ter spodbujanje inovativnosti in tekmovalnosti med mladimi vseh starosti. V kategoriji RoboT (vožnja po velikem labirin- tu) je sodelovalo 28 ekip iz srednjih tehniških šol, med njimi tudi 6 štu- dentskih ekip. V disciplini ROBO- sled (sledenje črti) je sodelovalo 41 ekip. Največ tekmovalcev je sode- lovalo v disciplinah RoboCupJuni- or Reševanje Črta (36 ekip iz OŠ in 23 ekip iz SŠ), med njimi tudi ekipe iz Hrvaške, Avstrije in Slovaške. V disciplini RoboCupJunior Nastop je sodelovalo kar 14 ekip, od tega 10 iz OŠ. Med najbolj atraktivnimi je bila disciplina RoboCupJuni- or Nogomet, kjer so sodelovale 4 ekipe. Letos je bilo izvedeno tudi tekmovanje RoboCupJunior Reše- vanje CoSpace, kjer je sodelovalo 9 ekip. Skupno se je tekmovanj ude- ležilo okrog 200 ekip, sestavljenih iz več kot 400 otrok in nad 70 men- torjev ter spremljevalcev. Na regij- skih predtekmovanjih je sodelovalo nekajkrat več otrok, saj so si mnogi morali priboriti nastop za finalna državna tekmovanja. Za uspešno udeležbo na državnem tekmovanju ROBOsled in RoboCupJunior smo podelili zlata, srebrna in bronasta priznanja, nagrade sponzorjev pa so prejele prve tri ekipe v posa- mezni disciplini. Najboljše ekipe z letošnjega državnega tekmovanja se bodo lahko udeležile svetovne- ga robotskega tekmovanja Robo- CupJunior 2018, ki bo izvedeno konec junija 2018 v Montrealu v Kanadi. V osemnajstih letih se je na robot- skih tekmovanjih po Sloveniji zvr- stilo več tisoč osnovnošolcev, okrog 1000 srednješolcev in okrog 100 študentov. Tekmovalci SŠ prihajajo večinoma iz srednjih strokovnih šol s programi Mehatronika, Elektroteh- nika, Računalništvo in vse več tudi iz tehniških in splošnih gimnazij. Otvoritev robotskih tekmovanj je bila skupna in je potekala v avli stav- be G2, kjer so v nadaljevanju pote- kala tekmovanja RoboCupJunior Mag. Janez Pogorelc, univ. dipl. inž., izr. prof. dr. Aleš Hace, univ. dipl. inž., oba Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Slika 1. Robot se bliža cilju na tekmovalni areni »veliki labirint« 215Ventil 23 /2017/ 3 ROBOTIKA Reševanje Črta in RoboT 2017. Ob otvoritvi je v imenu vodstva UM-FERI zbrane tekmovalce in njihove men- torje pozdravil predstojnik Inštituta za robotiko prof. dr. Miro Milanovič. ■ 2 Tekmovanje v vožnji po labirintu RoboT 2017 Na državnem tekmovanju z mobil- nimi roboti RoboT 2017 se je v vo- žnji (slika 1) z lastno konstruiranimi avtonomnimi mobilnimi roboti po labirintu (velikosti 2,5 x 2 m z več kot 15 m poti, slepimi hodniki in okrog 36 zavoji) pomerilo 22 dija- ških ekip iz štirih srednjih tehniških elektro, strojnih in računalniških šol in 6 študentskih ekip iz UM-FERI in Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. To je tudi robotsko tekmovanje z najdaljšo tradicijo v Sloveniji, na ka- terem se je v osemnajstih letih tovr- stnih tekmovanj udeležilo že okrog 100 študentov in nad 400 dijakov z mentorji iz celotne Slovenije ter so- sednjih Hrvaške in Avstrije. Za lovorike tekmovanja RoboT 2017 je štela boljša izmed dveh voženj. Najuspešnejšim trem tekmovalcem so bile podeljene svečane diplome, denarne in praktične nagrade spon- zorjev. Najhitrejši je bil študent Me- hatronike na UM-FERI Matej Boro- vec s časom 29,20 s, sledila sta mu dijaka ŠC Nova Gorica – ERŠ Matej Vrban s časom 31,50 s in Tine Šuli- goj s časom 33,09 s. Tradicionalno so se najbolj vztrajni dijaki srednjih šol že enajstič po- merili tudi za lovoriko RoboLiga 2017 (finalno tekmovanje v seriji Slovenske robotske lige), kajti pred tem so bila izvedena tekmovanja: RoboERŠ, 13. aprila v ŠC Velenje, in RoboMiš, 20. aprila v ŠC Nova Go- rica. Za lovoriko RoboLiga 2017 sta štela oba teka RoboT 2017, kar smo točkovali v skladu s pravili in temu prišteli točke prvih dveh tekem. Zmagovalec v seštevku vseh treh te- kem (skupno 6 voženj) je bil Matej Vrban, ŠC Nova Gorica, ki je v dose- gel 270 točk, sledila sta mu dijaka iste šole Erik Matjašec in Klemen Zadel. ■ 3 ROBOsled 2017 – robotsko tekmovanje za osnovnošolce ROBOsled je robotsko tekmovanje za osnovnošolce, za katero morajo ekipe učencev zgraditi mobilnega robota in z njim tekmovati v vo- žnji po progi, označeni s črno črto na beli podlagi. Učenci se pri tem seznanijo z različnimi elektronski- mi in mehanskimi oziroma meha- tronskimi komponentami. V proce- su gradnje robota se naučijo tudi spajkanja elektronskih komponent, mehanskega sestavljanja in vrtanja. ROBOsled je tako v prvi vrsti izo- braževanje na interdisciplinarnem področju mehatronike in tako za- jema tudi elektrotehniko, elektro- niko, mehaniko, ... Cilja tekmovanja sta spodbujanje in širjenje znanj o delovanju robotov ter spodbujanje raziskav robotov med osnovnošol- ci in med osnovnošolskimi učitelji. Tekmovanje se v osnovni šoli na- vezuje na predmet fizika in izbirne predmete s področja tehnike. Tudi letos smo državno tekmovanje ROBOsled organizirali v dveh disci- plinah: DIRKAČ in POZNAVALEC. V disciplini DIRKAČ zmaga robot, ki tekmovalno progo, označeno s črno črto na beli podlagi, prevozi v najkrajšem času. V disciplini PO- ZNAVALEC se učenci OŠ pomerijo v poznavanju zgradbe in delovanja mobilnega robota, ki so ga zgradili. V letu 2017 je izvedbo regijskih predtekmovanj ROBOsled, kjer se tekmovalne ekipe kvalificirajo za tekmovanje na državnem finalu, podprlo 11 tehniških srednjih šol po vsej Sloveniji. Seznam vseh so- delujočih tehniških srednjih šol je objavljen na spletni strani https:// robobum.um.si. Vsem tehniškim srednjim šolam se za izvedbo ro- botskih predtekmovanj najlepše za- hvaljujemo. Vodjem tekmovanj smo zato podelili priznanja. Na zaključnem državnem tekmo- vanju ROBOsled 2017 je letos so- delovalo 41 tekmovalnih ekip s 65 tekmovalci iz 25 osnovnih šol iz vse Slovenije. Najbolj dovršeni samo- gradni mobilni roboti so že opre- mljeni s sodobnimi programirljivimi mikrokrmilniki. Poleg samogradnih robotov se je tekmovanju tudi letos pridružilo še nekaj navdušenih LE- GObum ekip, ki sestavijo mobilne- ga robota iz LEGO sestavljanke. Na tekmovanju ROBOsled 2017 v disciplini DIRKAČ je bila najuspe- šnejša OŠ Cerkvenjak-Vitomarci s kar tremi ekipami na prvih dveh zmagovalnih mestih in z eno ekipo tik pod stopničkami na četrtem me- stu, pri čemer je zmagovalna ekipa postavila rekord proge s časom 3,09 sekunde. V disciplini POZNA- VALEC je bila najboljša ekipa Robo iz OŠ Jožeta Gorjupa iz Kostanjevice na Krki. Za odlične tekmovalne do- sežke smo v vsaki disciplini podelili 2 zlati in 3 srebrna priznanja, ostali tekmovalci pa so prejeli bronasta priznanja. Slika 2. Priprave na dirko ROBOsled v predavalnici G2-ALFA UM-FERI 216 Ventil 23 /2017/ 3 V letu 2017 so se tekmovalne eki- pe podobno kot že v preteklih treh letih potegovale tudi za glavno nagrado ROBOsled, pri kateri so se upoštevali vsi doseženi rezultati v posameznih disciplinah tekmo- vanja. Glavno nagrado ROBOsled 2017 je osvojila ekipa Robo OŠ Jo- žeta Gorjupa iz Kostanjevice na Krki, ki je dosegla 12 točk. Tudi letos je glavno nagrado prispevalo podjetje Antus, d. o. o., materialne nagrade za zmagovalne ekipe pa so prispe- vali še podjetje HTE, d. o. o., in pod- jetje Legama, d. o. o. Najuspešnejšim ekipam je seveda potrebno posebej čestitati. Čeprav smo na tekmovanju podelili prizna- nja in nagrade sponzorjev zgolj ti- stim tekmovalnim ekipam, ki so se uvrstile na prva mesta v posamezni disciplini in pa tudi skupno najbolj- ši ekipi na tekmovanju, gre pohvala tudi vsem drugim tekmovalcem, saj je moto tekmovanja ROBOsled: »Po- membno je sodelovati, ne zmagati!« Še posebej pa je potrebno izposta- viti mentorje mladih tekmovalcev, ki pomagajo svojim učencem pri pri- pravi na tekmovanje z mobilnimi ro- boti, ki nas vsako leto bolj presene- čajo s tehnološko dovršenostjo, saj s tem med našimi najmlajšimi popu- larizirajo robotiko, mehatroniko in tehniko nasploh, kar je dejansko tudi cilj naših robotskih tekmovanj. ■ 4 Državno tekmovanje RoboCupJunior Slovenija 2017 Tekmovanje RoboCupJunior Slo- venija je sestavni del svetovnega robotskega tekmovanja za osnov- nošolce in srednješolce, ki je v letu 2016 potekalo v Leipzigu v Nemčiji (http://www.robocup2016.org), leto- šnje pa poteka od konca julija na Ja- ponskem v mestu Nagoja (https:// www.robocup2017.org/). Zadnja leta na svetovnem tekmovanju uspešno sodelujejo tudi slovenske dijaške ekipe. Državno tekmovanje RoboCupJuni- or Slovenija 2017 je bilo izvedeno dvonivojsko, zato so na državnem tekmovanju 16. maja sodelovale le najboljše ekipe z regijskih predtek- movanj. Vsi roboti na tekmovanju RoboCupJunior, ne glede na di- sciplino tekmovanja, morajo voziti avtonomno. Zato so pomembni gradbeni elementi vsakega robota, pa naj bo samograden ali zgrajen iz sestavljanke, motorji, senzorji (za zaznavanje črte, stene, žoge) in mi- krokrmilnik s programom. Tekmovanje RoboCupJunior (RCJ) obsega precej raznolike discipline: Reševanje, Nastop in Nogomet. Tekmovanje RCJ Reševanje ima kar tri različice Reševanje Črta, Reševa- nje Labirint in Reševanje CoSpace. Skupno vsem trem je, da tekmoval- na arena predstavlja prizorišče na- ravne nesreče, na primer porušeno zgradbo po potresu. Naloga robota je reševanje ponesrečencev: na ob- močju nesreče mora robot poiska- ti žrtev in jo nato prenesti v varno območje. Pri Reševanju Črta je pot, po kateri mora peljati robot po are- ni (slika 3), označena s črno črto na beli podlagi. Med vožnjo po areni mora robot uspešno prevoziti križ- išča, premagati občasne prekinitve črte, ovire, ki jih mora prevoziti ali zaobiti, ter rešiti žrtve (letos srebr- ne kroglice) na evakuacijsko točko (črn trikotnik) (slika 4 – desno). Ne- varnosti, ki jih med vožnjo premaga robot, se točkujejo. Zmaga ekipa, katere robot zbere med vožnjo, ki je časovno omejena, največje število točk. Osnovnošolci in srednješolci v Sloveniji v skladu z državnimi pravili še tekmujejo ločeno, trend na sve- tovnem nivoju pa gre v smeri brisa- nja tovrstnih razmejitev. Vsa leta je daleč najbolj množično odprto državno tekmovanje RCJ Re- ševanje Črta. V kategoriji za učen- ce OŠ se je pomerilo 41 slovenskih osnovnošolskih ekip s krepko več kot 100 tekmovalci, ki so se na državno tekmovanje uvrstile kot najboljše ekipe z regijskih predtekmovanj. Tudi slovenske srednješolske ekipe (28 ekip s približno 80 tekmovalci) so se na državno tekmovanje RCJ Reševa- nje Črta za SŠ uvrstile glede na uvr- stitev na regijskih predtekmovanjih. Osnovnošolcem so se na tekmova- nju RCJ Reševanje Črta pridružile tudi tri hrvaške ekipe, prav tako so se tudi srednješolcem pridružile tri hr- vaške ekipe, od tega dve ekipi z me- šano hrvaško-švedsko zasedbo. Na slovenskem državnem tekmova- nju RCJ Reševanje Črta za OŠ (slika 4 – levo) je bila najuspešnejša ekipa 2XJXRS iz OŠ Koper, ki sta ji sledili ekipa JUNIORČKI iz 2. OŠ Sloven- ska Bistrica ter ekipa Destroyers iz OŠ Antona Šibelja – Stjenka Šenčur. Na odprtem državnem tekmovanju se je odlično odrezala tudi hrvaška ekipa ROBO Otočac iz OŠ Zrinskih i Frankopana Otočac, ki je zasedla drugo mesto Slika 3: Tekmovalne arene za tekmovanje Reševanje Črta (ločeno za OŠ in SŠ) ROBOTIKA 217Ventil 23 /2017/ 3 Med srednješolskimi ekipami na slovenskem državnem tekmova- nju RCJ Reševanje Črta za SŠ so se najbolje odrezale ekipe iz Šolskega centra Celje, Gimnazija Lava, Never skip LEGo day, Stari mački in Pro- jekt AJA, ki so osvojile prvo, drugo in tretje mesto. Na odprtem držav- nem tekmovanju jih je sicer preko- sila hrvaška ekipa ADRIS CRO Team, ki je nastopala v okviru hrvaškega društva za robotiko iz Zagreba, saj je prepričljivo zmagala. Na tekmovanju RCJ Reševanje Labi- rint sta sodelovali dve slovenski eki- pi, ena iz srednje šole SERŠ Maribor in druga iz celjske Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije, ter dve tuji ekipi, ena iz Avstrije in ena iz Hrvaške. Prvo mesto na dr- žavnem tekmovanju RoboCupJuni- or Reševanje Labirint je zasedla eki- pa SERŠ TEAM, v kategoriji odprte- ga tekmovanja pa je hrvaška ekipa YAZAKI CRO-Team iz Zagreba tesno premagala avstrijsko ekipo HTL iz Zeltwega. Letos smo drugič izvedli tudi tek- movanje v disciplini RoboCupJu- nior Reševanje CoSpace, kjer je sodelovalo skupaj 9 ekip (od tega kar šest iz Hrvaške). V tej disciplini skušajo tekmovalci najprej s po- močjo računalniške simulacije najti najustreznejšo strategijo reševanja in jo potem tudi izvesti v virtual- ni tekmovalni areni. Odlično so se odrezali tekmovalci iz mariborske srednje šole SERŠ, ki so sicer na slovenskem državnem tekmovanju z ekipami SERŠ TEAM, SERŠ KER, SERŠ BRI osvojili prvo, drugo in tre- tje mesto, v odprti konkurenci pa so morali priznati premoč hrvaški eki- pi CroSpace Team iz Zagreba, ki je osvojila prvo mesto. Za tekmovanje v disciplini Robo- CupJunior Nastop (prejšnja leta se je imenovalo Ples) mora ekipa sama zgraditi robota, sebi in ro- botu izdelati kostume in sceno za nastop, izbrati glasbo in pripravi- ti koreografijo ter izvesti nastop z robotom (slika 5). Na državnem tekmovanju je letos sodelovalo kar 14 ekip, od tega 10 osnovnošolskih in 4 srednješolske, in kar 5 ekip je prišlo iz Hrvaške. Prvo mesto na osnovnošolskem slovenskem dr- žavnem tekmovanju je zasedla eki- pa Ptice 2, iz OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik, drugo mesto ekipa Štafeta, prav tako iz OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik, in tretje me- sto FRANCE5 iz OŠ France Prešeren Kranj. Zmagovite slovenske ekipe so v odprti konkurenci morale priznati premoč hrvaški ekipi Gebruder We- iss Cro iz Zagreba. Med srednjimi šolami je v robotskem plesu pre- pričljivo zmagala ekipa RoboArt iz Dvojezične srednje šole Lendava. V odprti konkurenci sta ji sledili hrva- ški ekipi CroBlueAdriatic iz Bola na otoku Brač in Erasmus SWECRO3 iz Varaždina z mešano hrvaško-šved- sko zasedbo. Na RoboCupJunior Nogomet tek- mujejo ekipe v gradnji avtonomnih robotov, ki igrajo nogomet. Robot- sko nogometno ekipo po trenutno veljavnih pravilih sestavljata dva robota. Eden od robotov v ekipi je Slika 5. Ekipa OŠ se je predstavila s plesno glasbeno točko na sceni s plešočimi roboti Slika 4. Ekipa OŠ (levo) in ekipa SŠ s svojim samogradnim robotom ob »žrtvi« (desno) ROBOTIKA 218 Ventil 23 /2017/ 3 vratar, drugi pa napadalec. Na nogo- metni tekmi zmaga robotska ekipa, ki da nasprotni ekipi več golov, kot jih je prejela. Ekipe igrajo medsebojne tek- me na izpadanje. Glede na zmogljivost in velikost ro- botov se ta tekmovalna disciplina deli še v kategoriji: Lahka in Open. V obeh kategorijah sta nastopili po dve ekipi, v prvi kategoriji sta se pomerili hrva- ška in slovenska ekipa, v drugi pa hr- vaška in slovaška ekipa. Na državnem tekmovanju RoboCu- pJunior Nogomet je v kategoriji Lahka zmagala hrvaška ekipa Školska knjiga 2, v kategoriji Open pa slova- ška ekipa Compotes. Ekipa Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj je v svoji kategoriji na slovenskem državnem tekmovanju osvojila prvo mesto brez konkurence. ■ 5 Zaključek Robotska tekmovanja omogočajo primerjavo tekmovalcev/ekip znotraj države na državnih tekmovanjih, pri- merjavo tekmovalcev/ekip na medna- rodnem nivoju na mednarodnih tek- movanjih in razglasitev zmagovalcev oziroma najboljših treh tekmovalcev/ ekip ter podelitev priznanj za uspeh. Vendar zgoraj našteti cilji niso edini cilji, ki jih zasledujejo robotska tekmo- vanja. Na področju robotskih tekmo- vanj je olimpijsko vodilo tekmovanj razširjeno z željo po novih znanjih in se glasi: »Pomembno je sodelovati, se naučiti čim več novega in ne zmagati.« To pomeni, da je cilj robotskih tek- movanj spodbujanje izvirne gradnje robota in aktivno učenje ob tem, ko se trudimo zgraditi nov, boljši robot po svoji izvirni zamisli. Sam dogodek – tekmovanje – naj bi bil v prvi vrsti priložnost za srečanje, primerjanje in izmenjavo izkušenj, pridobljenih pri gradnji robota. Želja po gradnji čim boljšega in izvirnega robota daje sodelujočim vzpodbudo za aktivno osvajanje novih znanj in vseživljenjsko učenje. Sama narava robotskega tek- movanja postavlja okvire za projektno delo. Gradnja robota je projekt, ki se mora zaključiti na datum tekmovanja. Mnoga svetovna robotska tekmova- nja spodbujajo sodelovanje in skupin- sko delo s tem, da lahko na tekmova- njih sodelujejo izključno ekipe tekmo- valcev. Opisane značilnosti robotskih tekmovanj so v skladu s pričakovanji družbe znanja, zato predstavljajo ro- botska tekmovanja odlično pripravo vsakega udeleženca tekmovanja na uspešno uveljavljanje v družbi znanja. Robotska tekmovanja pogosto do- polnjujejo delavnice za tekmovalce in njihove mentorje, ki omogočajo hitro prenašanje novih znanj na vse sodelu- joče na robotskem tekmovanju. Razen doslej naštetega pa robotska tekmovanja s srečanjem ekip in izme- njavo pridobljenih izkušenj med nji- mi omogočajo tudi sledenje odprtim raziskovalnim problemom področja tekmovanja in spremljanje trenutnega stanja razvoja področja tekmovanja. Nenazadnje, robotska tekmova- nja prav gotovo spodbujajo mnoge učence osnovnih šol, da se odločajo za nadaljevanje šolanja v eni od teh- niških strok. Podobno velja za matu- rante splošnih gimnazij, da se veča delež tistih, ki nadaljujejo študij na eni od tehniških fakultet na programih mehatronika, elektrotehnika in stroj- ništvo. Za uspešno izvedbo robotskih tekmo- vanj gre posebna zahvala za vsestran- sko podporo pri organizaciji tekmo- vanj predstojniku Inštituta za robotiko prof. dr. Miru Milanoviču in vodstvu UM-FERI, ki omogoča uporabo avle v stavbi G2 skupaj s sosednjimi učilni- cami ter uporabo ozvočenja in video projekcije. Zahvala velja avtorjema fotografi j Piji Prebevšek in Marijanu Španerju ter vsem sodelavcem Inšti- tuta za robotiko in mnogim študen- tom FERI. Prav tako velja zahvala vsem sodelavcem in mentorjem v srednje- šolskih tehniških centrih, ki so poma- gali pri izvedbi tekmovanj, kakor tudi vsem sponzorjem tekmovanja. Vsi rezultati, fotografi je, video po- snetki in medijski odzivi za zadnje tekme kot tudi za prejšnje so za tekmovanje RoboT na voljo na www. ro.feri.um.si/tekma/, za ostala tek- movanja ROBOsled in RoboCupJu- nior pa na https://robobum.um.si. ■ ROBOTIKA anzeigen_hochkant_slovenien.indd 1 13.02.13 10:51 219Ventil 23 /2017/ 3 MOS - oprema in materiali za obrt in industrijo MOS - gradnja in obnova doma· · MOS - kamping in karavaning, turizem in prehrana · MOS - izdelki široke potrošnje· MOS - poslovne storitve in poslovne priložnosti v tujini www.ce-sejem.si Celjski sejem, 12.-17. september 2017 HRVAŠKA DRŽAVA PARTNE RICA Strokovni medijski partner področja Priložnosti sodelovanja s Kitajsko 220 Ventil 23 /2017/ 3 Vojko Gantar – Gašo – Intervju s pilotom lovcem MiG-21 Aleksander ČIČEROV Naša nekdanja skupna država je imela v svoji oborožitvi tudi letala konstruktorja Mikojana-Gureviča. To so bili MiG-i, letala, hitrejša od zvoka, Na njih so se šolali in z njimi leteli tudi Slovenci. Z Vojkom Gantarjem – Gašem, rojenim Idrijčanom, smo pokukali v skupno zgodovino in se spoznali z MiG-om 21 (Natova oznaka za MIG-21 je bila Fishbed), ki ga je upravljal dolgih 22 let. Z njim je dosegel višino 25.000 metrov, videl okroglino Zemlje, belo atmosfero in črno nebo. Kot osemnajstletnik je prvič letel z letalom, pri dvaindvajsetih pa je vodil nadzvočna letala. 1 Vojko Gantar – Gašo: Ni važno imeti, temveč biti, op. cit., str. 32, Loški utrip, marec 2015. Ventil: Mladi radi sanjajo o letalstvu, tako kot Tom Cruise v filmu Top Gun. Kdaj ste se vi začeli spogledovati z mislijo o tem, da bi postali pilot? Vas je kdo navdušil za to, ste imeli vzor- nike? Kdo se je prijavljal v vojaške letalske šole? Vojko Gantar – Gašo: Idrija je dala veliko število letalcev, kar je bilo značilno tudi za druge rudarske re- virje. »Mesto leži v kotlu in zdi se mi, da so ljudje želeli odleteti iz njega.«1 Zgled sem imel pri svojih predho- dnikih in s sošolci smo se že v sed- mem razredu osnovne šole skupaj odločili, da bomo konkurirali za sprejem v letalsko šolo. Za letalski poklic so se odločali fantje iz vseh struktur prebivalstva. Ventil: Kako je potekalo vaše šolanje za pilota? Kje so potekali zdravniški pregledi, kaj je pomenilo »biti zdrav« v letalskem smislu? Koliko pregledov ste morali opraviti, preden ste sedli v šolske klopi in se začeli učiti o le- talstvu? Vojko Gantar – Gašo: »Biti zdrav« v letalskem smislu je pomenilo biti brezhibno zdrav, tako fizično kot psihično. Pred sprejemom smo bili najprej na pregledu v okraju, od koder smo izhajali ( Ajdovščina), po tem smo šli na republiško selekcijo v Ljubljano in na koncu na državno selekcijo v Zemun. Od 14.500 kan- didatov nas je bilo sprejetih in zače- lo šolanje 150. Tudi po vsakem letu šolanja smo morali opraviti zdrav- niški pregled. Tak postopek je veljal tudi v času mojega službovanja. V 60. letih prejšnjega stoletja se je šo- lanje začelo po končani osemletki, in sicer v vojni gimnaziji, kjer smo v dvoletnem šolanju predelali pro- gram štiriletne klasične gimnazije. V prostem času sem se največ ukvarjal s športom in igral saksofon v šolski glasbeni skupini. Zelo rad sem imel tudi likovno umetnost. Nato smo nadaljevali triletno šo- lanje na letalski akademiji. Rad bi poudaril razliko med letalsko aka- demijo in visokošolskimi ustanova- mi, univerzo ali fakultetami raznih smeri, zunaj vojaškega izobraževa- nja. Preveril sem, da je na klasičnih fakultetah za en letnik oziroma dva semestra planiranih približno 200 delovnih dni, okoli 900 ur preda- vanj skupaj z vajami, kar nekako v povprečju znese 4,5 šolske ure predavanj na dan. To pomeni za štiriletno šolanje 3600 ur, petletno šolanje 4500 ur in za medicinsko fakulteto približno 5400 ur preda- vanj. Na vojaških akademijah je bilo 255 študijskih dni na leto, 7 ur pre- davanj dnevno, kar je bilo 1750 ur predavanj na letni ravni oziroma za triletno šolanje na akademiji več kot 5200 ur. Mostar 1962 – vojna gimnazija/arhiv VG LETALSTVO – INTERVJU 221Ventil 23 /2017/ 3 2 Letalo Aero-3 je projektiral inž. Djordje Petković, izdelovala pa ga je tovarna Utva. V uporabi je bil vse do leta 1954. Bil je dvosedežni enomotorni prostonoseči nizkokrilec iz lesa. Koles ni bilo mogoče potegniti v trup. Ni bil oborožen. Maksimalna hitrost je znašala (na morski gladini) 210 km/h, dolet 551 km, vzletel je pri 499 m, pristal pa na dolžini 580 m. Čuvari našeg neba, Vojnoizdavački zavod, Beograd 1977, str. 417. 3 Letalo 522, ki so mu dali ime Soko, je projektiral inž. Šoštarič. V oborožitvi VL in PVO je bil od leta 1954. Namenjen je bil za prehodno in taktično bojno trenažo ter streljanje z vsemi vrstami oborožitve, za nočne in instrumentalne lete. Bil je enomotorni dvosed, nizkokrilnik kovinske konstrukcije. Kolesa je lahko spravil v trup. Čuvari našeg neba, ibid. str. 417. 4 Tako so ga imenovali v VL, sicer pa je to letalo T-33 Shooting Star, izdelano v tovarni Locheed. Podrobnosti glej v: military.wiki.com/wiki/Locheed_T-33. 5 Glej podrobno VENTIL, februar 23/2017/1, str. 68 in naprej. Na akademiji smo pri praktičnem delu imeli 5 ur priprav za eno uro letenja. Podobno je bilo tudi kasne- je, v službi v bojni enoti. Ko so se uvedle proste sobote, se je šolanje na vojaških akademijah takoj po- daljšalo na štiri leta. Ventil: Kako je bilo organizirano voj- no letalstvo v bivši skupni državi? Ali so bili kandidati za pilote izbrani po republiškem ključu ali je prevladalo načelo zdravega kandidata? Vojko Gantar – Gašo: Organizaci- ja vojnega letalstva v bivši državi je zahtevno vprašanje. Vojno letalstvo in protizračna obramba sta bila del oboroženih sil SFRJ kot enega od treh segmentov (kopenska vojska, vojno letalstvo (VL) in protizračna obramba (PZO) in vojna mornari- ca). Za podrobnejšo predstavitev in analizo organizacije in formacije letalstva in protizračne obrambe bi potreboval preveč prostora. Že- lja vodstva/poveljstva VL in seveda političnega vodstva je bila, da so vse republike in pokrajine enako- merno zastopane glede na število prebivalcev. Toda praksa je bila dru- gačna. Slovenci so raje kandidirali v tehnične rodove vojske, tako jih je bilo tudi v povprečju več v teh strukturah. Ventil: Na katerih tipih letal ste se šolali pred prešolanjem na MIG-21? Koliko Slovencev je bilo v vaši gene- raciji? So bili vsi izvrstni piloti? Vojko Gantar – Gašo: Naša in sosednje generacije pilotov so po končanem prvem teoretičnem letniku letalske akademije začele leteti na šolskem trenažnem dvo- sedu tipa Aero-32, letalu jugoslo- vanskih konstruktorjev z ameri- škim motorjem tipa Lycoming in dvokrakim propelerjem tipa Sen- senich. Na tem letalu je bila poleg začetnega praktičnega šolanja iz- vedena tudi selekcija kandidatov. Tu je iz nadaljnjega šolanja na leta- lih odpadlo približno 10–15 % ka- detov, ki so jih usmerili na šolanje za ostale potrebe, kot so letalska meteorologija, zveze, logistika, ali pa so odšli domov. V moji generaciji je bilo 15 % Slo- vencev. Na splošno lahko rečem, da so bili vsi uspešni piloti. Po mojem spominu noben slovenski kadet ni odpadel na selektivnem letenju. Naslednji, drugi semester drugega letnika smo leteli na lahkem trena- žno-bojnem motornem dvosedu Sokolu-522, ki je bil prav tako leta- lo jugoslovanskih konstruktorjev3. Imel je zvezdasti devetcilindrski motor ameriške proizvodnje Pratt- -Withney, 540 KS in dvokraki pro- peler Hamilton spremenljivega ko- raka. Na njem smo zaključili drugi letnik akademije. V prvem semestru tretjega letnika akademije smo le- teli na ameriškem reaktivnem dvo- sedu TV-2-Talonu4. Potem se je del klase oziroma generacije delil na specialnost pilotov lovcev, ki so na- daljevali šolanje na ameriških eno- sedih reaktivnih lovcih F-86E Sabre5 in na specialnost pilotov lovcev – bombarderjev na ameriških letalih F-84G Thunderjet6. Na teh letalih smo zaključili akademsko šolanje in bili razporejeni v bojne eskadrilje lovskega letalstva oziroma eskadri- lje lovsko-bombniškega letalstva. V obeh letnikih akademije, v drugem in tretjem, smo razen letenja imeli tudi obilo teoretičnih predmetov. Ventil: Koliko letal vrste MIG-21 je imela JLA? Kako so bila ta letala raz- porejena po Jugoslaviji? Vojko Gantar – Gašo: V osnovi je JLA imela štiri izvedbe bojnih eno- sedov MiG-21 in tri izvedbe tre- nažno-bojnih dvosedov UMiG-21. Dejansko je šlo za posodobitvene verzije. Preoborožitev letalstva z MiGi se je začela nekje leta 1962, s posodobitvami do leta 1980. V osemdemdesetih letih se je letal- stvo oborožilo tudi z eskadriljo lovcev nove generacije MiG-29. V Jugoslaviji so bili MiGi najprej na letališču Batajnica, nato na letališču Bihać, sledilo je letališče v Prištini. Na koncu so bili na letališču v Puli kot sestavni del letalske akademije. Mislim, da smo kupili okoli 300 letal MiG-21. Ventil: Opišite nam, prosim, kakšno je bilo letalo MiG-21, njegovo avi- oniko, motor, letalske sposobnosti, oborožitev, doseg. Vojko Gantar – Gašo: MiG-21 je v osnovni verziji nadzvočno lovsko letalo. Da ne bo pomote, delovalo je v vsem razponu operativnega iz- koriščenja hitrosti in višine. Njego- va minimalna operativna hitrost je bila 400 km/h, maksimalna pa 2400 km/h. Lahko je bilo tudi lovsko- Skopje 1968, letalo F-86-D Sabre, arhiv VG LETALSTVO – INTERVJU 222 Ventil 23 /2017/ 3 -bombniško letalo. V osnovni verziji je bilo oboroženo s stalno vgraje- nim enocevnim topom cal. 30 mm, kasneje z dvocevnim topom 23 mm in raketami ZZ (zrak–zrak) z infrar- dečim samovodenjem. Na kasnejših verzijah je bilo letalo opremljeno tudi z raketami ZZ K-5, z aktivnim radarskim vodenjem z letalskim ra- darskim merkom in poznejšimi iz- boljšavami vodenih raket ZZ. Letalo je bilo tipičen frontni lovec z bojnim radijem 150 km, kar pomeni 450 km bojnega doleta ali maksimalne- ga doleta okoli 1000 km. Imel je en dvoosni motor z dodatnim izgore- vanjem Tumanski MM-12, 14, 15 ali 17 (odvisno od verzije), s samore- gulirajočim vsesalnikom zraka. Moč motorja je bila okoli 5000 kg brez dodatnega izgorevanja in do 7500 kg potiska z dodatnim izgoreva- njem. Na hitrostnih letih preko 1,5 maha (Machovo število – razmerje med dejansko hitrostjo in zvočno hitrostjo, določeno s temperaturo zraka v okolici)7 je moč naraščala, preračunano na 40.000 KS. Osnov- ni tip letala je bil pretežno dnevni lovec, s kasnejšimi izboljšavami pa tudi nočni lovec. Maksimalna teža je bila okoli 9.500 kg, maksimalna hi- trost 2,4 maha, maksimalna statična višina ali plafon (skrajna meja) leta je znašala 19.500 m, maksimalni di- namični plafon pa 29.000 m. Letalo je bilo dolgo nekaj čez 14 m, visoko nekaj čez 4 m in široko nekaj čez 7 m. Nosilna krila so bila tipa delta. Bilo je izredno gibljivo in robustno letalo. V primerjavi z letali iste ge- neracije, npr. ameriške ali francoske proizvodnje, je imel taktično pred- nost v gibljivosti v vertikalnih ma- nevrih (evolucijah – izraz, ki so ga uporabljali piloti za akrobacije oz. manevre). Njegova pomanjkljivost je bila relativno majhna avtonomi- ja in nekoliko slabša navigacijska oprema. V kasnejših variantah je bilo vse to precej izboljšano. Ventil: Koliko časa je bilo potrebne- ga za popolno izurjenost pilota lovca na letalu MiG-21? Vojko Gantar – Gašo: Piloti so na MiG-21 leteli v povprečju 7–8 let. Jaz sem letel 22 let. Mislim pa, da je bila vrhunska izurjenost dosežena v desetih letih nepretrganega tre- ninga. Lahko pa rečem, da sem se naslednjih 12 let marsičesa naučil. Po končanem šolanju na akademiji je pilot pridobil bojno usposoblje- nost najnižje, 5. kategorije. Dobil je tudi naziv pilot in srebrno letalsko značko, na katero smo bili zelo po- nosni. Imenovali smo jo »kvočka« (slov. koklja), čeprav je bil to orel v lovorjevem vencu. Z leti je pilot po- stopno pridobival višje kategorije. Za vsako kategorijo je moral opra- vljati izpit. Če je šlo vse po načrtu, je v desetih letih prispel do vrhunske izurjenosti in pridobil 1. kategorijo borbene usposobljenosti. Po pri- bližno 15 uspešnih letih je lahko pridobil častni naziv inštruktorja le- tenja in zlati letalski znak (zlato ko- kljo). Tega je dobilo približno 10 % pilotov vojnega letalstva. Dobil sem ga tudi jaz. Za pridobitev tega na- ziva in letalskega znaka je bilo po- trebno izpolniti še nekaj dodatnih pogojev: uspešno letenje, položaj v enotah letalstva, uspešno opravlja- nje poveljniških funkcij itd. Ventil: Zaradi ekstremne hitrosti, višine in drugih obremenitev je mo- ral pilot MiG-21 nositi tudi posebno obleko, čelado in podobno. Nam lahko opišete pilotovo opremo in čemu je bil izpostavljen pri letenju? Vojko Gantar – Gašo: Oprema je bila razvrščena na opremo za do- zvočno opremo in letenje v tropos- feri do 12.000 m višine, na opremo za nadzvočno letenje do hitrosti 1,6 maha v troposferi do 12.500 m višine in na opremo za nadzvočno letenje preko 1,6 maha in letenje v stratosferi (preko 12.500 m). Za prvo vrsto opreme je bila obvezna čelada s selekcijskim dovajanjem kisika glede na višino in antigravita- cijski kombinezon (protitlačna oble- ka – pri ostrih manevrih ublaži učin- ke pospeškov na človeško telo)8. Drugo vrsto opreme so sestavljali: višinskokompresijski kombinezon za letenje v stratosferi, kombiniran z antigravitacijsko pospeševalnim 6 Letalo F-84G Tanderjet je bilo ameriškega izvora, kupljeno leta 1953, letelo je do leta 1974. Preoblikovano je bilo v izvidnika in nosilo oznako RF-84G lovec bombnik. To je bil enomotorni enosed kovinske konstrukcije, zelo dobro oborožen in opremljen. Glej podrobno: Čuvari našeg neba, ibid. str. 421. 7 Dominik Gregl, Letalski razlagalni slovar, samozaložba 2009, str. 63. 8 Dominik Gregel, ibid., str. 103. LETALSTVO – INTERVJU Priština 1982, lovska eskadrilja, arhiv VG 223Ventil 23 /2017/ 3 zaščitnim kombinezonom in čelado kakor v prvi vrsti. V tretjo vrsto pa so bili uvrščeni višinskokompre- sijski kombinezon z neprodušnim hermetičnim celoglavnim šlemom, kombiniran z antigravitacijsko po- speševalnim anti-g- kombinezo- nom, kompresijskimi rokavicami in kompresijskimi nogavicami. Zraven so bili še zaščitni termokombinezo- ni in svileno kombinezon perilo. Iz- postavljenost v letenju na MiGih se je najbolj čutila v g-preobremeni- tvah, posebno v akrobacijah zaradi velikih centrifugalnih sil. Letenje na višinah preko 15.000 m oziroma v stratosferi je posebno poglavje in precej zahtevno za enostavno in kratko razlago. Antigravitacij- ski pojem pri kombinezonu se ne nanaša na zemeljsko gravitacijo (privlačnost), pač pa na preobre- menitve, ki nastajajo pri velikih po- zitivnih pospeških v manevrih. Gre za centrifugalno silo, merjeno v g- -jih oziroma v številu enot zemelj- ske gravitacije (1 g je sila normal- ne gravitacije, 2 g je dvakratna sila gravitacije itd.). V akrobacijah se je centrifugalna sila gibala od 3 do 7 g, izjemoma do 9 g. Pilot, težak 80 kg, je pri 7 g težak 560 kg. Pri taki sili ne moreš dvigniti roke z ročice za plin ali glave, če si jo spustil za pogled navzdol. Ventil: Na kakšen način je JLA dobi- la letala MiG-21(nakup, vojaško so- delovanje med državami)? Kakšen je bil servis teh letal in kaj se je zgodilo v primeru slabih odnosov s Sovjetsko zvezo? Vojko Gantar – Gašo: S Sovjetsko zvezo smo v dobrih medsebojnih trgovinskih odnosih delovali po kli- rinškem principu (blagovna menja- va). Pri nakupu vse vojne opreme (letala, tanki, rakete, torpedni čolni) smo plačali z gotovino. Za servis letal ruske proizvodnje smo imeli usposobljeno svojo tehnično služ- bo, ki je opravljala vsa tekoča servi- siranja in generalni remont. Deli za letala so se nabavljali po petletnih planih, tako imenovanih petletkah. Samo v enem obdobju, ko smo bili v nekoliko slabših odnosih, smo de- lovali in nabavljali dele po načelu »snađi se« (slov. znajdi se), nekatere dele letal pa smo začeli in uspešno izdelovali tudi sami. Ventil: Kaj vse je moral znati pilot MiG-21, kakšen je bil predmetnik? Ste študirali tudi vojno in posebej le- talsko vojno pravo? Vojko Gantar – Gašo: Ves čas služ- bovanja v JLA (slov. Jugoslovanska ljudska armada) smo se neprekinje- no izobraževali in urili na različnih področjih vojaških znanosti. Naj po- sebej poudarim predmete: praktična uporaba matematike in fizike, aero- dinamika podzvočnih in nadzvočnih hitrosti, teorija letenja, letalska teh- nika, letalska meteorologija, taktika letalstva, taktika lovskega letalstva, operativnost bojnih enot, strategi- ja uporabe oboroženih sil, logistika armade, mednarodno vojno pravo, dinamika fluidov (skupno ime za te- kočino, plin in paro), termodinamika, protizračna zaščita ozemlja in enot oboroženih sil, bojni ukrepi zoper zračne cilje pri različnih hitrostih in na različnih višinah, pravila in predpi- si v letalstvu, teorija instrumentalne- ga letenja, teorija in praksa reševa- nja posadk v nesrečah, raziskovanje letalskih nesreč, letalska medicina in fiziologija pri letenju z nadzvočno hitrostjo in v stratosferi, proučevanje drugih vojnih letalstev, tendence in razvoj letalstva, korelacija različnih vrst letal po generacijah, športna vzgoja itd. Znanje vojnega prava je bilo med ostalim potrebno na pri- mer za opravljanje nalog prestreza- nja tujih vojaških in civilnih letal v zračnem prostoru Jugoslavije. Za za- ščito zračnega prostora države smo imeli organizirano tako imenovano dežurstvo v sistemu PZO (protizrač- na obramba), ki je bilo v normalnih pogojih sestavljeno iz dežurnega para lovcev na treh letališčih v drža- vi. Velikokrat je bil sprožen alarm iz tega dežurstva, tudi zaradi treninga za hiter vzlet in prestrezanja, v na- čelu, civilnih letal. Do ciljev so nas vodili radarji iz kontrole zračnega prostora. Ko smo civilna letala dohi- teli in identificirali, smo se vrnili na pristanek. Včasih smo bili prisiljeni tudi kakšnega »spustiti« na zemljo, mislim, na letališče. Velikokrat je šlo za obojestranske napake pri najavi ali prenosu podatkov preko dispe- čerske službe. Včasih smo pomagali pri orientaciji civilnih letal ali opozar- jali na slabe vremenske razmere na poti in podobno. Ventil: Kako ste vzdrževali fizično in psihično kondicijo? Vojko Gantar – Gašo: V samem službovanju smo imeli določen ur- nik za izvajanje športnih aktivnosti, s katerimi smo vzdrževali psihofizič- no kondicijo. Za dobro psihofizično kondicijo je skrbel vsak pilot sam zase! Psihofizično kondicijo so vsa- ko leto preverjali v matičnih enotah kakor tudi na rednih letnih zdra- vstvenih pregledih v Zemunu. Ventil: Je prihajalo do nesreč? Kako ste jih obravnavali? Vojko Gantar – Gašo: Seveda je prihajalo do nesreč, tudi s smrtnimi žrtvami. Vsako nesrečo ali nedisci- plino smo obravnavali z vso skrb- nostjo. Vse se je natančno raziskalo in zaključki so bili predstavljeni ce- lotni pilotski sestavi letalstva takoj po končanem delu komisije. Letno je bil izdan bilten kršitev varnosti letenja in nesreč, dostopen vsem pilotom. Sam sem bil najprej član komisije za preiskovanje nesreč na letalih vrste MiG-21, kasneje tudi njen predsednik. Ventil: Kako pogosto ste morali le- tenje izvajati v simulatorju? Kakšni so bili takrat simulatorji? Vojko Gantar – Gašo: Simulatorji so bili za tiste čase sodobni oziro- ma primerni času. Na simulatorju je moral vsak pilot naleteti približno od 20 do 25 % planiranega naleta na osnovnem tipu letala. To je bil tisti tip letala, za katerega je bil usposobljen, če bi prišlo do boja. Zraven tega smo po službenih potrebah lahko leteli na drugih tipih letal, vendar smo se morali za vsakega posebej prešolati in imeti uporabni izpit. Ventil: Letalo, s katerim ste lete- li, je z lahkoto prebilo zvočni zid. Kako je bilo to urejeno in kakšno višino ste dosegli z njim? Je bil to del rednega letenja? Ste se kdaj z njim znašli v kritični situaciji in kako ste se rešili? LETALSTVO – INTERVJU 224 Ventil 23 /2017/ 3 Vojko Gantar – Gašo: Konstrukcij- sko in pogonsko je bil MiG narejen kot nadzvočno letalo. Narejen pa je bil tako, da je lahko letel v razponu od podzvočnega do visokega nad- zvočnega razpona režima letenja. K temu so veliko pripomogli izredno zmogljiv reaktivni motor, sama iz- delava konstrukcije in nosilni ter upravljalni elementi. Problem ali pomanjkljivost teh letal je bila ve- lika pristajalna hitrost. To so Rusi kasneje odpravili z vgraditvijo sis- tema za odpihovanje mejnega sloja pri popolnemu odklonu zakrilc, ki so v tem primeru zelo povečevala ne samo upor in s tem zmanjša- la minimalno letno hitrost, pač pa povečevala vpadni kot v prvem re- žimu nad 30 stopinj in s tem tudi vzgon letala. Hitrost se je s prejšnje pristajalne hitrosti 340 km/h zmanj- šala na 280 km/h. S prvo generacijo MiG-a 21 sem dosegel hitrost 2400 km/h. Maksimalna višina, ki sem jo dosegel, je bila 25.450 m. Od tam je zemlja videti že kar okrogla, nebo pa podnevi čisto črno. V vsej karieri sem doživel kar nekaj različnih var- nostno problematičnih oziroma ne- varnih situacij. Sam pri sebi sem jih sistemiziral v tri skupine: 1. znanje mi je pomagalo, da sem se izvlekel iz kritične situacije, 2. poleg znanja mi je malo pomagala tudi sreča, 3. iz te kritične situacije sem se izvlekel zahvaljujoč zgolj sreči. Zmeraj so me učili in zahtevali, jaz pa od drugih, da smo morali vse postopke znati na pamet. Na srečo se ni bilo zanašati. Pregovor dobro pravi: Če znanje nadomeščaš s sre- čo, se utrudi, če te prevečkrat nosi na ramenih. Že tako je v letenju ogromno situacij, v katerih ti vse znanje sveta ne pomaga. Takrat re- snično potrebuješ srečo. Ventil: Kakšen je bil vaš delovni dan, naloge, ki ste jih opravljali, funkcije, ki ste jih imeli med službovanjem? Vojko Gantar – Gašo: V grobem bi svoje delovne dneve razdelil na (kakor smo jih tudi v službi deli- li) neletalske in letalske. V prvih je tehnična ekipa pripravljala letala za letenje, servisirala, obnavljala letala in podobno. Temu se je reklo tehnič- ni dan. Piloti smo imeli, kot sem že omenil, pripravo za letenje naslednji dan. Takrat smo izdelali tudi načrt in vrste nalog, glavni in rezervni načrt letenja. Načrt je določal posadke, nalogo in čas, v katerem se bo na- loga opravila. Potem je sledila ve- čurna priprava. Neletalski dnevi so imeli različne variante: predavanja z raznih področij letalstva, vojske, teh- nike oborožitvenih sistemov in tudi ukvarjanje s športom. Priprava za le- tenje je potekala glede na vrsto na- log: letenje podnevi v primernih me- teoroloških pogojih, v oblakih, pono- či, pred vzhodom sonca, po zahodu sonca in v zahtevnih meteoroloških pogojih: padavine, oblačnost, pro- ceduralno letenje. To je bilo splošno usposabljanje. Bojno usposabljanje pa je potekalo v vseh meteoroloških pogojih podnevi in ponoči, v vseh vr- sta eksploatacijskega razpona zmo- gljivosti in oborožitve letala. Na letalski dan smo po prihodu v službo najprej šli na zajtrk. Čeprav smo prišli v službo zvečer, smo »zaj- trkovali«. Sledili so preoblačenje in zdravniški pregled, na koncu pa končna priprava za letenje. Sem je spadala seznanitev z meteorološko napovedjo ali »situacija«, morebi- tna sprememba načrta, izvidniški oblet rajona letenja in kontrola na- vigacijskih sistemov, poročanje o dejanskem stanju vremena, prever- janje rednih in izrednih postopkov pilotov v letenju itd. Priprave za letenje so bile razdelje- ne na: splošno pripravo za letenje, v kar je spadalo teoretično izobra- ževanje na vseh področjih letalstva, meteorologije, tehnike itd. Potem je sledila predhodna priprava, načelno dan pred letenjem, ko se je prou- čila naloga, naredila navigacijska priprava, proučil rajon delovanja/ letenja, sodelovanje skupine, upo- raba radiozveze, zemeljskih radar- jev, opreme, oborožitve itd. Sledila je končna priprava, o kateri sem že govoril. Potem smo odšli na »sta- janko« (slo. začetni položaj ), kjer smo začeli z letenjem. Navadno smo planirali tri eskadriljske kom- pletne polete. Po končanem lete- nju so sledili analiza letalskega dne, branje načrta za naslednji dan in načrt priprav za letenje. Prvo leto sem opravljal funkcijo pi- lota v eskadrilji. Ko sem opravil izpit, sem bil postavljen za vodjo skupine (štirim do šestim pilotom), kar sem Pula 1982, MiG 21, arhiv VG LETALSTVO – INTERVJU 225Ventil 23 /2017/ 3 delal dve leti. Potem sem postal na- mestnik poveljnika eskadrilje, to sem delal štiri leta. Zatem sem bil posta- vljen za glavnega navigatorja letal- ske brigade (dve leti). Odšel sem na dveletno poveljniško štabno akade- mijo, po kateri sem bil postavljen za poveljnika eskadrilje. To sem delal 6 let. Na koncu sem delal kot šef pilo- tov letalskega polka. 1991. leta sem se upokojil, star 44 let. Po upokoji- tvi delam še marsikaj zanimivega, v glavnem izven letalstva. Ventil: Če bi vam bilo dano, bi šli še enkrat med pilote? Vas sodobno vojaško letalstvo še privlači? Vojko Gantar – Gašo: Imel sem sre- čo in doživel upokojitev. Delal sem v izjemno zahtevnem in atraktivnem ter nekoliko avanturističnem pokli- cu. Rekel sem si, da se letališču ne bom približal na manj kot 100 km, ampak, saj veste … Predolgo sem le- tel na nadzvočnih letalih, in to pušča posledice. Mi rečemo, da plačamo ceh. V pokoju sem se aktiviral in de- lal na različnih zanimivih področjih. Če se ozrem nazaj in se vprašam, ali bi šel spet med pilote, se mi takoj postavi vprašanje: brez spoznanj ali z vsemi spoznanji? Po prvem vem odgovor! Tudi z vsemi spoznanji bi se ponovno odločil enako, ampak z nekaterimi popravki v karieri. Končal bi tudi medicinsko fakulteto (za kar so me v JLA tudi nagovarjali) in se izučil za kuharja, kar me še posebej veseli. Kuhal pa bi samo dobre stare slovenske jedi, ki jih sedaj ne najdeš skoraj nikjer več. Zato pa sem doma glavni kuhar! Sodobnega vojaškega letalstva ne spremljam podrobno, ker se ukvar- jam z drugačnimi izzivi. Ventil: V imenu uredništva revije Ventil se vam zahvaljujem za pri- jeten in odkrit pogovor, za vaše iz- črpne odgovore in vam želim obilo zdravja in miru pod gorenjskimi vr- šaci. In vaša misel ob koncu pogo- vora je še kako aktualna: »Ni važno imeti, temveč biti!« Bodite! Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. pravnik UL, FS – uredništvo revije Ventil LETALSTVO – INTERVJU Kaj če robot in človek (resnično) delata skupaj? Kontakt: Brane Čenčič, Tel.: 00386 41 747 536, brane.cencic@domel.com Man and Machine www.staubli.si Stäubli is a trademark of Stäubli International AG, registered in Switzerland and other countries. © Stäubli 2016, Semaphore & Co 2014 “Man and machine” is a registered trademark of Stäubli International AG. Upoštevanje človeka je prvo pravilo robotike. 226 Ventil 23 /2017/ 3 Integrirani električni pogon EMCA Integrirani električni po- gon, ki ga predstavlja podjetje Festo, je celovita rešitev za pozicioniranje elektromehanskih pogo- nov in za avtomatično spreminjanje prilagajanja oblikam in dimenzijam. Vključuje brezkrtačni EC- -motor in ima vgrajeno močnostno, krmilno in regulacijsko elektroniko. To odpravlja povezovalne kable in izboljšuje elek- tromehansko skladnost, skrajšuje čase inštalacije in zmanjšuje porabo pro- stora na strojih. Električni pogon EMCA se vgrajuje neposredno v naprave, zahvaljujoč standardni zaščiti IP54 in izbirno IP65 tako za ohišje kot za priključitveno tehniko. Aktiviranje pogona EMCA pote- ka preko protokola CANOpen ali Ethernet/IP neposredno ali pa pre- ko I/O-vmesnika. Zahvaljujoč izre- dnemu skrajšanju časov in dela pri inštalaciji in hitremu ter enostavne- mu parametriziranju ob uporabi FE- STO-vega konfi guracijskega orodja (FCT) je pogon takoj pripravljen za delovanje. Za pogon EMCA je značilno natanč- no zaznavanje pozicije. Absolutno zajemanje pozicije je mogoče: v standardni izvedbi z enosmernim rotacijskim dajalnikom absolutne pozicije, v izbirni izvedbi pa z več- smernim rotacijskim dajalnikom ab- solutne pozicije z vgrajenim vme- snikom za shranjevanje vrednosti pozicije pri gibanju do sedem dni (brez zunanjega tokovnega napaja- nja), čas je mogoče z zunanjo ba- terijo podaljšati tudi do 6 mesecev. Varnost delovanja je zagotovljena z nadzorom funkcij za varnost in raz- položljivost sistema, kot je to »Save Torque Off (STO)«, in vključitve inte- grirane držalne zavore. Izbirati je mogoče med standardno IP54-zaščito za ohišje in priključno tehniko ter opcijsko IP65 za ohišje in priključno tehniko za povišane zahteve. V standardni izvedbi EMCA vključu- je prigrajeno in kotno gonilo z ule- žajenjem, po naročilu pa je mogoče pogon opremiti s posebnimi izved- bami gonil. Izbirno ima pogon tudi vgrajeno za- voro z vključenim krmiljem. Zavorni upor, relevanten za pozicioniranje aplikacij, na primer za osi z zobati- mi jermeni ali za vertikalne aplikaci- je, je v standardni izvedbi integriran, lahko pa je prigrajen eksterno. Značilni primeri uporabe: Prilagajanje v: · papirni industriji (slika 3), · lesni industriji, · pakiranju (slika 2), · montažni tehnologiji. Posebni primeri prilagajanja: · prilagajanje koles, · premikanje obdelovancev, · nastavljanje orodij, · pozicionirne naloge v tehnologiji avtomatiziranega hlajenja. Tehnični podatki: · nominalna napetost 24 V DC, · vrtilna hitrost: nominalna 3100 o/ min, maksimalna 3500 o/min, · vrtilni moment: nominalni 0,45 Nm, maksimalni 0,91 Nm, · moč motorja: nominalna 150 W, maksimalna 200 W, · obremenitev osi: aksialna 60 N, radialna 100 N. Vir: FESTO, d. o. o., Blatnica 8, 1236 Tr- zin, tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 21 25, e-mail: info_si@festo.com, http:// www.festo.com, g. Bogdan Opaškar AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Slika 2. Prilagajanje sortirnih prog Slika 3. Spreminjanje formatov za papir ali fi lme na strojih za razrez Slika 1. Oblika pogona EMCA Complete solution 227Ventil 23 /2017/ 3 AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Sistemske rešitve ELS, TipUp in TMove Hennlich industrijska tehnika, d. o. o., z letošnjim majem širi svojo ponudbo z izdelki nemškega proizvajalca Suspa GmbH. Suspa GmbH je specializiran proizvajalec plinskih vzmeti, blažilni- kov in prilagoditvenih sistemov in je vodilno podjetje na področju nasta- vljivih hidravličnih blažilnikov. V svo- jem proizvodnem programu imajo še dvižne stebričke, batnice, mehanizme za premikanje avtomobilskih sede- žev, dušilce trkov pri avtomobilskih odbijačih, kompleksne pogone in ak- tuatorje (električni, hidravlični). Njihova usmeritev so kupcem prila- gojene rešitve. So dobavitelji v av- tomobilski industriji, strojegradnji, pohištveni industriji, proizvodnji bele tehnike, medicini in proizvodnji izdel- kov za široko rabo in veljajo za vodil- nega proizvajalca aplikacij za pralne stroje. Na sejmu Interzum, ki je potekal od 16. do 19. maja v Kölnu, je podjetje Suspa predstavilo spekter sistemskih rešitev za pohištveno industrijo. Med njimi so še posebej vidni izdelki ele- ktrično pomičnih sistemov višine za sedeča in stoječa delovna mesta – ELS in plinske vzmeti za opremo dvi- žnih postelj – TipUp in TMove. V luči vse večjega povpraševanja po ergonomsko oblikovanih delovnih mestih Suspa širi svoj obseg elek- tričnih dvižnih stebrov, ki omogočajo hitro in tiho prilagajanje višine na de- lovnem mestu – ELS (slika 1). Dvosto- penjski teleskopski stebriček lahko dvigne maso do 60 kg s hitrostjo 38 mm/s. Sistem ELS je na voljo v dveh dolžinah stebričkov – 500 mm in 650 mm, v variantah BTU (velika cev nav- zgor) in BTD (velika cev navzdol). Na sejmu je bila prikazana tudi naj- novejša različica sistema ELS s pra- vokotnimi dvižnimi stebrički, ki bodo dopolnili ponudbo obstoječih rešitev s kvadratnimi stebrički. Napovedu- jejo še varianto valjastih dvižnih ste- bričkov – prototip je bil že predsta- vljen na sejmu Interzum. Vsi sistemi ELS so na voljo z vgraje- nim detektorjem trkov. Ti detektorji avtomatično zaustavijo sistem ELS, če na poti naletijo na oviro, s čimer zagotavljajo najvišje standarde var- nosti. Za proizvajalce pohištva, ki izdeluje- jo postelje z integriranim prostorom za shranjevanje, je podjetje Suspa na sejmu predstavilo TipUp, plinsko- -vzmetni mehanizem za odpiranje in zapiranje. Prvič so prikazali tudi po- polnoma nov sistem TMove. Oba sis- tema nudita izjemno udobje in var- nost, ker vključujeta posebne blažilne plinske vzmeti iz Suspinega progra- ma Liftline. Sistem TipUp je izjemno preprost in priročen za upo- rabo. Za njegovo aktivacijo je dovolj le kazalec na roki (slika 2). TipUp je zelo vse- stransko uporaben in varen sistem. Ustavi se lahko v katerikoli točki pri odpira- nju in zapiranju in tam tudi obstane. Sistem TMove je druga ge- neracija mehanizmov za od- piranje in zapiranje. Njegova osnovna funkcija je avtoma- tično odpiranje in zapiranje. Ko ga uporabnik aktivira, se sistem avtomatično odpre oz. zapre v končni položaj. V odprtem končnem položa- ju se sistem avtomatično zaklene na mestu, kar zagotavlja, da se predme- ti, ki so pod okvirjem in vzmetnico, ne poškodujejo. Razvoj sistemov ELS in dodatni me- hanizmi za odpiranje in zapiranje, ki temeljijo na tehnologiji dušenih plinskih vzmeti, je Suspin odgovor na potrebe pohištvene industrije po visoko kakovostnih rešitvah. S popolnoma novimi funkcijami od- pirajo nove možnosti v oblikovanju in konstrukciji pisarniškega pohištva in postelj. Več si lahko ogledate na spletni stra- ni: www.hennlich.si. Vir: Tehnična dokumentacija podje- tja Suspa GmbH. Petra Goljat, HENNLICH, d. o. o. Slika 1. Dvižni stebrički ELS dajejo oblikovalcem veliko svobode pri snovanju ergonomsko oblikovanih delovnih mest Slika 2. Izjemna priročnost z zelo malo truda. Potrebna je le sila enega prsta, da se sistem TipUp aktivira ali zaustavi v želeni poziciji. 228 Ventil 23 /2017/ 3 Univerzalni sistem zaklepanja predalnikov – UDL Univerzalni sistem UDL je mehani- zem za zaklepanje in protinagib- ni mehanizem s prednastavljenim 25-milimetrskim naklonom in mo- žnostjo fi ksiranja v katerikoli pozi- ciji. Onemogoča zlorabe kot tudi nepričakovano samozaklepanje ob nepravilni uporabi, hkrati je izredno varen za uporabo. Sistem varnega in zanesljivega za- piranja UDL izdeluje podjetje Tho- mas Regout International B. V., Ni- zozemska. V svoj prodajni program ga je vključilo podjetje Hennlich in- dustrijska tehnika, d. o. o. Podjetje Thomas Regout International B. V. ima 180-letno tradicijo v proizvo- dnji linearno gibljivih rešitev, ki jih je mogoče uporabiti za horizontal- no, vertikalno ali diagonalno smer. Njihov razvojni oddelek oblikuje inovativne drsne in linearno giblji- ve sisteme, izdelane v skladu z vi- sokimi ISO in okoljskimi standardi, ki zagotavljajo, da so njihovi izdelki in storitve varne, zanesljive, trajne in visoko kakovostne. Sistem UDL je prilagodljiv zapah in protinagibni sistem, namenjen omaram za orodje. Primeren je za obremenitve do 300 kg. Lastnosti in prednosti: · 100-odstotno delujoč sistem proti nagibu, · 100-odstotno delujoč sistem proti vlamljanju, · naenkrat se lahko odpre le en predal, · izpolnjuje vse zahteve o varnosti, · po meri izdelan zapah, · na višino omare je potreben samo en sistem UDL, · standardni naklon je 25 mm, ostale verzije po naročilu, · primeren za uporabo na omarah do 1600 mm višine, · kompatibilen z vsemi modeli vodil Thomas Regout (obreme- nitev 100 kg, 200 kg in opcijsko 300 kg na predalnik), · možna menjava predalnika zno- traj sistema. Vir: tehnična dokumentacija podje- tja Thomas Regout BV Vir: HENNLICH, d. o. o., Podnart 33, 4244 Podnart, tel.: (0)4 532 06 05, faks: (0)4 532 06 20, internet: www. hennlich.si, e-mail: drobnic@hennli- ch.si, Stojan DrobničSlika 1. Sistem UDL Slika 2. Uporaba sistema UDL AKTUALNO IZ INDUSTRIJE info@tehna.si • www.tehna.si Tehnološki park 19 • 1000 Ljubljana T E H N A Ponujamo rešitve za industrijsko avtomatizacijo: PLC krmiljenje, HMI naprave Mehatronika, večosni servo sistemi Industrijska Ethernet omrežja Komponente za avtomatizacijo Zastopamo podjetja: Rockwell Automation • Allen-Bradley Pentair • Hoffman Molex Panduit Prosoft Technology Kepware Tehna_oglas_A5_210x148mm_2a.pdf 1 18.2.2016 12:16:24 229Ventil 23 /2017/ 3 Hitrejša menjava orodja za povečanje produktivnosti! Skrajšanje časa mirovanja stroja med menjavo orodij je dnevni izziv, ko poskušamo ostati odzivni in konkurenčni. Naj si gre za najpreprostejše aplikacije ali celovite rešitve za hitro menjavo orodij (QMC), pri Stäubliju se izziva lotimo z dokazanimi rešitvami za vsako ključno fazo procesa, ob zagotavljanju produktivnosti, fleksibilnosti in varnosti. Povezovanje energij, vpenjanje orodij, prenos orodij in procesna avtomatizacija - odkrijte in spoznajte ponudbo podjetja Stäubli za industrijo predelave plastičnih mas na našem razstavnem prostoru št. 14, dvorana K na Industrijskem sejmu 2017 (4.-7. april, Celjski sejem). www.quick-mould-change.com Stäubli Systems s.r.o. Ljubljana Branch - Tel.: +386 8205 01 05 - Mail: connectors.si@staubli.com 230 Ventil 23 /2017/ 3 NOVOSTI NA TRGU Varna in enostavna izbira ter večja izkoriščenost z novimi univerzalnimi ventili Pri izbiri pogonov je potrebno upo- števati več zakonitosti. Koliko vrst pogonov bi radi v svo- ji tovarni? Paziti je potrebno, da je porabljen čas izrabljen čim bolj učinkovito, pri čemer vemo, da je v higienskih panogah izbira lahko ključnega po- mena. Za izpolnitev teh zahtev je predsta- vljen nov Alfa Laval Unique DV-ST UltraPure Actuator, ki ustreza celo- tni paleti Alfa Lavalovih standardnih membranskih ventilov. To poeno- stavlja upravljanje zalog in zaradi tega je proces specificiranja hiter, enostaven in varen. Ne glede na proces ali aplikacijo je lahko isti ak- tuator skladiščen kot rezervni del za vse membranske ventile Alfa Laval Unique DV-ST UltraPure ne glede na to, ali so uliti, kovani ali blokovni in se lahko uporabljajo celo za avto- klavne naloge. Kako je lahko zagotovljeno zane- sljivo in brezhibno delovanje? Unique DV-ST UltraPure Actua- tor zdrži visoke temperature, ki so potrebne za sterilizacijo, in deluje na delovnih tlakih do 10 bar (6 bar TFM/EPDM). Za razliko od mnogih drugih pogo- nov na trgu je ta komponenta spo- sobna zapreti ventil na enakih de- lovnih tlakih pri padcu tlaka za 0 %. Dokler se delovni tlak vzdržuje pod 10 bar (6 bar TFM/EPDM), pogon zagotavlja zanesljivo in brezhibno delovanje in ni nobene potrebe, da se spreminja velikost pogona ali njegova konfiguracija – tudi če pri- de do sprememb v procesni liniji. Kako lahko učinkovito nadzo- rujemo ventile in minimiziramo človeške napake? Alfa Lavalove enote za zaznavanje in nadzor je mogoče enostavno inte- grirati s komponento Unique DV-ST UltraPure Actuator, ki uporabnikom omogoča, da izkoristijo Alfa Lavalo- ve vrhunske rešitve za avtomatizaci- jo ventilov. Alfa Lavalove senzorske in kontrolne enote imajo ozke tole- rančne pasove, ki zagotavljajo ma- ksimalno varnost procesov, brezdo- tične senzorje in senzorje nastavi in pozabi (set-and-forget) s preprosto nastavitvijo. To minimizira človeške napake in spodbuja varno in učin- kovito proizvodnjo, kar zagotavlja večjo izkoriščenost. Vir: www.alfalaval.com Pripravil: Mihael Debevec, UL, FS www.hiwin.si Živimo gibanje. TIRNA VODILA 231Ventil 23 /2017/ 3 NOVOSTI NA TRGU Industrijski modemi Svetlobne varnostne zavese Reer EOS4 Pri podjetju Inea RBT, d. o. o., so razširili ponudbo opreme za av- tomatizacijo z blagovno znam- ko eWON švedskega proizvajalca opreme za komunikacijske rešitve v avtomatizaciji HMS Industrial Networks. Industrijski modemi eWON omogočajo kompatibil- nost z vsemi večjimi proizvajalci PLC-krmilnikov, za uporabnika pa predstavljajo možnost enostavne vzpostavitve daljinskega dosto- pa do strojev. Blagovna znamka eWON obsega štiri produktne li- nije: eWON Cosy (vstopni model), eWON Flexy (modularni modem), eWON Netbiter in eWON CD. V obdobju od 1. 6. do 31. 8. 2017 pri podjetju Inea RBT v predstavitveni akciji ponujajo akcijski sveženj, ki vsebuje en modem eWON Cosy 131 Ethernet (EC61330) in eno- dnevno šolanje uporabnika. Enemu kupcu pripada največ en sveženj, cena svežnja je 333 € (brez DDV). Mogoče se je dogovoriti tudi za predstavitev praktičnih funkcional- nosti modemov eWON. Več informacij o produktih eWON: https://ewon.biz/ Vir: Inea RBT, d. o. o., Stegne 11, 1000 Ljubljana, tel.: 01 5138 100, e- -mail: info@inea-rbt.si in web: www. inea-rbt.si Standardne lastnosti: · varnostna kategorija 4, SIL3, SIL- CL 3, · varovana višina: 160 ... 2260 mm, · maksimalno območje delovanja: 12 m ali 20 m (odvisno od modela), · načini detekcije: - 14 mm resolucija za detek- cijo prstov, - 14, 20, 30, 40 mm resolucija za detekcijo roke, - 50, 90 mm resolucija za de- tekcijo telesa v nevarnem območju, - 2, 3, 4 žarki za detekcijo tele- sa (vhod), · odzivni čas: 2,2 ... 20 s, · varnostni izhodi: 2 x PNP – 400 mA pri 24 V, zaščita kratkega sti- ka, zamenjave polaritete, preo- bremenitev, · napajanje 24 V +/–20 %, · majhne dimenzije (presek 30 x 28 mm), · enostavna montaža in priklop, · vgrajen avtomatski /ročno na- stavljiv Restart, · temperaturno območje delova- nja od –30 do 55 °C. Svetlobne varnostne zavese EOS4 so namenjene za varovanje na: · stiskalnicah, · prebijalnih strojih, · rezalnikih in žagah, · robotskih celicah, · montažnih linijah. Vir: PS, d. o. o., Logatec, Kalce 30b, 1370 Logatec, tel.: 01/750-85-10, e- -pošta: ps-log@ps-log.si, internet: www.ps-log.si, g. Andrej Zupančič 232 Ventil 23 /2017/ 3 NOVOSTI NA TRGU Novi vakuumski ejektorji STX brez loput – PIAB Večnamenska nizkotlačna gibka cev – Parker Push-Lok® Novi vakuumski ejektorji STX brez loput – PIAB Podjetje INOTEH dopolnjuje svoj prodajni program z vakuumskimi ejektorji STX brez loput, kar omo- goča večjo odpornost na umazanijo in izboljšanje zmogljivosti spušča- nja obdelovanca. Dvostopenjski vakuumski ejektorji STX, ki so jih razvili vodilni vakuum- ski specialisti, ponujajo izboljšanje zmogljivosti in 10–15-odstotno manjšo porabo stisnjenega zraka v primerjavi s tradicionalnimi enosto- penjskimi ejektorji. Dizajn ejektorjev STX brez loput dela ejektorje zelo robustne in zmožne delovanja v zelo umazanih in prašnih oko- ljih. V njih ni nobenih no- tranjih loput, na katerih bi se lahko zbirale neči- stoče, kar je velika pred- nost. Dodatno imajo ejektor- ji STX občutno manjšo maso od konkurenčnih produktov, kar omogoča povečanje hitrosti ci- klov in manjšo obrabo osi robotov. Vgraditi jih je mogoče blizu točke sesanja. Novi vakuumski generatorji STX omogočajo tudi hitro spuščanje ob- delovancev na podlagi tehnologije EBR (Exhaust Block Release). Več informacij o vakuumskih ejek- torjih STX in drugih izdelkih pro- izvajalca PIAB dobite pri podjetju INOTEH. Vir: INOTEH d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dravi, tel.: 02 / 665 11 34, e-mail: gp@inoteh.si, www. inoteh.si Parker je pred kratkim predstavil prenovljen asortiman večnamenske- ga nizkotlačnega cevnega sistema brez objemke Push-Lok®, ki ga se- stavlja 9 vrst cevi – šest gumijastih, dve termoplastični in ena hibridna. Cevi izdelujejo v 6 različnih barvah, kar omogoča enostavno prepozna- vanje. Cevni spoji Push-Lok® se lah- ko izdelajo v nekaj sekundah brez orodja in objemk samo z eno serijo priključkov za vse tipe cevi. Priključki so na voljo v jeklu, medenini ali ner- javnem jeklu in so v skladu s stan- dardi DIN, BSP, SAE, JIC in ORFS. Vir: Parker Hannifin Ges.m.b.H. Wie- ner Neustadt, Avstrija – Podružnica v Sloveniji, tel.: 07 337 66 50, faks: 07 337 66 51, e-mail: parker.slovenia@ parker.com, spletna stran: www.par- ker.si, Miha Šteger Vakuumski ejektorji STX Cev z ostrim nožem pravokotno odrežite. V cev vstavite priključek do prvega dela smrekice. Postavite konec priključka ob ravno podlago (mizo, vrata, steno) in potisnite z enakomerno silo dokler konec cevi ni pokrit z rumenim plastičnim prstanom. Montaža Prečni prerez cevi in cevnega spoja Notranja cev Več visokokvalitetnega materiala cevi Ojačanje Vlakna visoke trdnosti Push-Lok priključki dobro in varno tesnijo Zunanja plast Več visokokvalitetnega materiala zunanje plasti v različnih barvah Push-Lok cevni spoji se lahko naredijo v nekaj sekundah, brez orodja in objemk – časovno in stroškovno varčevanje Push-Lok® pa etna rešitev cevni sistem brez objemke 258 Ventil 18 /2012/ 3 LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA Nove knjige [1] Anonim: Komponenten für die Automatisierungstechnik – ef- fiziente und nachhaltige Tech- nologien – Strokovni združenji za pogonsko (Antriebstechnik) in fluidno tehniko (Fluidtechnik) v okviru VDMA sta ob letošnjem sejmu v Hannovru skupaj izdali brošuro Komponente za avtoma- tizacijo – učinkovite in trajnostne tehnologije. Težiščne vsebine so predstavitve učinkovitosti član- stva. Prispevke iz znanosti in o smereh razvoja zaokroža izčrpni seznam izdelovalcev in dobavite- ljev tovrstne opreme. [2] Bock, W.: Hydraulik-Flu de als Konstruktionselement – Hi- dravlični fluid je kot pomemben konstrukcijski element nujno treba upoštevati že pri načrtova- nju, projektiranju in zagonu hi- dravličnih naprav. Sposobnosti hidravličnih tekočin nesporno odločujoče vplivajo na trajnost in zanesljivost delovanja hidrav- ličnih naprav in njihovih sestavin. Žal to mnogi uporabniki pre- večkrat pozabijo. Priročnik na ta vprašanja zanesljivo odgo varja! Sedaj je na voljo tudi v angleš- kem jeziku. – Zal.: Vereinigte Fach verlage GmbH, Vertrieb, Post fach 10 04 65, 55135 Mainz, BRD; tel.: +06131/992-0, e-po- šta: vertrieb@vfmz.de; ISBN: 978- 3-7830-03628; obseg: 144 strani; cena: 15,00 EUR. BASCOM AVR VISUAL BASIC www.svet-el.si // 01 549 14 00 stik@svet-el.si tecaji za zacetnike programiranja vec znanja vec moznosti... Oglaševalci ABB, d. o. o., Ljubljana 198 AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana 258 CELJSKI SEJEM, d. d., Celje 189 DAX, d. o. o., Trbovlje 259 DOMEL, d. d., Železniki 244 DVS, Ljubljana 215 ENERGETIKA PEČNIK, Velenje 169 FESTO, d. o. o., Trzin 169, 260 HAWE HIDRAVLIKA, d. o. o., Petrovče 227 HYDAC, d. o. o., Maribor 169 ICM, d. o. o., Celje 231, 247, 251 INEA, d. o. o., Ljubljana 235 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 169 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 181 KLADIVAR, d. d., Žiri 169, 170 KTS, Ljubljana 197 LOTRIČ, d. o. o., Selca 169, 238 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 169 MAPRO, d. o. o., Žiri 169 MOTOMAN ROBOTEC, d. o. o., Ribnica 172 OLMA, d. d., Ljubljana 169, 196 OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin 169, 239 PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), Novo mesto 169 PH Industrie-Hydraulik, Germany 185 PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana 194 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 187, 191, SICK, d. o. o., Ljubljana 169 STROJNISTVO.COM, Ljubljana 238 TEHNOLOŠKI PARK Ljubljana 186, TRC Ljudmila Ličen s. p., Kranj 169, 199 UL, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana 209, 221 257Ventil 18 /2012/ 3 LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA Avtor knjige, ki je ustrezno doku- mentirana, je opravil temeljito pre- iskavo nesreče. Najprej je analiziral potnike in se vprašal, kako lahko tako veliko letalo izgine brez sle- du štiri ure in 14 minut po vzletu z mednarodnega letališča Galeao Antonio Carlos Jobin pri Riu de Ja- neiru. Izginulo letalo je bilo oprem- ljeno z najsodobnejšo avioniko. To pomeni, da je letalo upravljal raču- nalnik, z drugimi besedami pove- dano, da je letalo narejeno tako, da vsako napako v pilotiranju prepre- či. Avtor nadaljuje z razmišljanjem o črni skrinjici, o napakah pilotov in Pitotovi cevi, ki je morda vzrok tragičnemu poletu AF 447. V vsa- kem primeru je v središču pozor- nosti pri takih nesrečah odnos med človekom in strojem. Zato je simu- Roger Rapport, CRASH Rio – Paris, Les secrets d'une enquête, Editions ALTIPRESSE, november 2011, 249 strani Založba ALTIPRESSE že nekaj časa izdaja temeljna dela s pod- ročja letalstva. V zbirki je mogo- če najti številne dokumentirane izdaje, ki se nanašajo na različne dogodke v letalstvu (nesreče, srečni pristanki, napake pilotov, črna skrinjica, neobvladljivi pot- niki, letalske karte in podobno). Ena takih izdaj je posvečena tudi nesreči letala AIR FRANCE 447 (Airbus330, registriran F-GZCP), ki je 31. maj 2009 strmoglavilo v Atlantski ocean. Avtor j Ame- ričan, raziskovalni novinar, ki je opravil vzporedno preiskavo te tragične nesreče, v kateri je iz- gubilo življenje 216 potnikov in 12 članov posadke. lacija nesrečnega poleta potreb- na, čeprav piloti simulacij nimajo preveč radi (cit. str. 67: »Les pilotes détestent les simulateurs.«). Simu- laciji sledi proučevanje pilotov. Če- prav je po mnenju predstavnikov Evropske agencije za letalsko var- nost (EASA) težko sklepati o tem, kaj se je dejansko dogajalo v kabini letala (kot je znano, so obe skrinjici že našli, vendar po izidu knjige), če ni podatkov iz snemalnika zvoka, t. i. »voice recorderja«, je vse bližje sklep, da je bila v tem primeru od- ločilna človeška napaka. Seveda se človek lahko vpraša, čemu tako velik interes ameriške javnosti. Med ponesrečenimi potniki sta bila tudi Američana. Po mednarodnem letalskem pravu je mogoče, da v preiskovalni komisiji sodelujejo tudi predstavniki držav, iz katerih so po- nesrečenci. Ali so piloti res samo šo- ferji taksijev in nič več, se sprašuje avtor? In dodaja: ali morda tehno- logija presega človeško znanje/spo- sobnost? Kaj pa glavni računalnik na letalu? Zakaj ta ni preprečil napake in opo- zoril pilota, kako naj pravilno vodi letalo? Nadaljuje z vprašanjem, po kakšnih pravilih se ravnamo pri pre- iskovanju letalske nesreče v morju? Gre morda za kaznivo dejanje – kdo je kriv? In spet se postavlja vpraša- nje: kaj se zgodi, ko se srečata civilna in kazenska preiskava letalske nesre- če? Kdo ima prednost, kar z drugimi besedami pomeni iskati vzroke za nesrečo ali iskati krivce za nesrečo? Zdi se, da se v primeru letal četrte generacije postavlja vprašane, kdaj popolnoma odklopiti računalnik in kdaj mu popolnoma zaupati? Avtor se dotakne tudi poročanja medijev in se vpraša, ali je letalo narejeno tako, da ga je mogoče odkriti v vodi? Avtor zaključi knjigo s trditvijo, da je 228 razlogov, da se spomnimo poleta letala Air France 447. »Mais n'était-ce qu'une erreur de pilotage.« Ali mor- da res ni šlo za napako v pilotiranju? Knjiga, ki te drži v napetosti vse do konca, odličen študijski pripomoček, in knjiga, ki je ne bo mogoče prezre- ti francoskim preiskovalcem nesreče letala Air France 447. Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav., UL, Fakulteta za strojništvo 233Ventil 23 /2017/ 3 NOVOSTI NA TRGU Nova linija cilindrov Clean Line Podjetje AVENTICS je razširilo na- bor aktuatorjev z dvema cilindroma serije CCL-IS in CCL-IC, ki ustrezata ISO-standardu in sta uporabna tam, kjer se zahteva visoka čistost, to je v prehrambni in farmacevtski indu- striji. Pri obeh aktuatorjih sta ohišji izde- lani iz eloksiranega aluminija, med- tem ko so vijaki in batnica izdelani iz nerjavnega jekla. Tesnila in mazi- va ustrezajo standardu FDA (food & drug administration). Standardni cilinder CCL- -IS po ISO 15552 je na voljo v osmih velikostih, ki pokrivajo območja ve- likosti bata od 25 do 125 mm, maksimalni hod ci- lindra pa je vse do 2800 mm. Uporabniki lahko iz- birajo med elastičnim in pnevmatskim dušenjem, senzorje pa je mogoče namestiti v nekaj korakih. Posebna lastnost cilin- dra je ta, da so priključ- ki za delovni in povratni gib lahko na sprednjem ali zadnjem pokrovu ali kombinirano, kar omogo- ča fleksibilnost, saj lahko kupci kasnejše povezave po potrebi spreminjajo. Kompaktni cilinder CCL-IC po ISO 21287 pokriva širo- ko območje, saj je mogoče izbirati med premeri batov od 16 do100 mm. Ma- ksimalni pomik kompak- tnega cilindra je 500 mm. Cilinder CCL-IC se lahko montira di- rektno, brez pritrditvenih elementov. Cilindre serije Clean Line – kot vse ostale cilindre, ki so v prodajnem programu – je mogoče konfigurirati na spletni strani podjetja AVENTICS. Vir: LA & Co. Inženiring, proizvo- dnja, trgovina, d. o. o. – zastopstvo AVENTICS GmbH, Limbuška cesta 2, 2341 Limbuš, tel.: 02 429 26 60, GSM: 041 958 347, e-mail: mitja.ko- zel@la-co.siSlika 1. CCL-IS Slika 2. CCL-IC DOGODKI – POROČILA – VESTI ko (oblikovanje plakatov in logotipa), Dejan Roljič (finance in promocija) in Matej Sehur (pogon in izbor kom- ponent). Tudi ostali študenti so so- delovali pri zgoraj naštetih nalogah in so zaslužni za izvedbo projekta. Wichita je zibelka svetovnega letal- stva, zato smo poleg tekmovanja Skupinska slika v podjetju Bombardier Learjet pred maketo njihovega novega letala Learjet 85 obiskali tri letalska podjetja in dva letalska muzeja. gledali smo si pro- izvodnjo v podjetjih Cessn Aircraft Company, Hawker Beechcraft De- fense Company in Bombardier Lear- jet Business Aircraft ter muzeja Kan- sas Cosmosphere & Space Center in Kansas Aviation Museum. Viri [1] Uradna stran tekmovanja DBF: http://www.aiaadbf.org/ [2] Letališče podjetja Cessna (CEA): http://www.fltplan.com/Airport- Information/CEA.htm [3] Vreme na letališču CEA v času tek movanja DBF: http://www. wunder ground.com/history/ airport/KICT/2012/4/13/Daily- History.html?req_city=NA&req_ state=NA&req_statename=NA [4] AMA (Academy of Model Aero- nautics): http://www.modelair- craft.org/ [5] AIAA (The American Institute of Aeronautics and Astronautics): https://www.aiaa.org/ Izr. prof. dr. Tadej Kosel, UL, Fakulteta za strojništvo, mentor projekta 234 Ventil 23 /2017/ 3 PODJETJA PREDSTAVLJAJO 1. Uvod Poraba stisnjenega zraka v svetu strmo narašča. Po napovedih bo globalni trg do leta 2022 prese- gel 34 milijard EUR. Naraščajoča industrializacija in vedno večje za- vedanje o varčevanju z energijo sta privedla do napredka tudi v teh- nologiji kompresorjev. Energetsko učinkoviti kompresorji olajšajo in omogočajo ekonomičen prenos pli- na za različne industrijske in druge aplikacije. Razvoj tehnologije kom- presorjev je razširil meje smiselne uporabe vijačnih kompresorjev. 2. Spremembe v tehnologiji Še pred desetletjem je bila upora- ba vijačnega kompresorja smiselna le v sistemih, kjer je bila povprečna celodnevna poraba stisnjenega zra- ka 1 m3/min. Danes se vijačni kom- presorji uporabljajo tudi tam, kjer je poraba zraka enaka ali večja od 0,6 m3/min ali celo variira. Izkorišče- nost vhodnega zraka se je povečala tudi do 95 %, kar pomeni več zraka z manjšimi stroški energije. Vijačni kompresorji omogočajo neprekinje- no delovanje s stalno kompresijo, ki omogoča enoten tlak za boljše delovanje uporabnikov. V primer- javi z batnimi kompresorji, ki imajo zagonski tok 7- do 10-krat večji od nazivnega, imajo današnji vijačni kompresorji mehki zagon, ki je le 3- do 5-krat večji od nazivnega toka. Izračuni kažejo, da v celotni življenj- ski dobi kompresorja predstavlja električna energija kar 70 % vseh stroškov, ostalih 30 % pa se nameni investiciji in tekočemu vzdrževanju. Vsi ti prihranki so izpodrinili klasične batne kompresorje, ki so bili ener- gijsko potratni in manj učinkoviti. 3. Pogoji za optimalno de- lovanje kompresorjev Nakup kompresorja je postal dol- goročna in premišljena odločitev. S pravo izbiro velikosti kompresorja in dimenzioniranjem celotnega sis- tema priprave zraka je moč doseči dolgoročne prihranke. Poleg prave izbire stopnje filtracije, cevnega razvoda in sistema su- šenja zraka morajo biti izpolnjeni osnovni po- goji za delovanje kom- presorjev. Prostor, kjer je vgrajen kompresor, mora biti dovolj čist, velik in zračen, s tem- peraturo med 4 in 26 °C. Pomen načrtova- nja sistema je postal ključen za dolgoročno učinkovitost. Stroške električne energije je z optimalno izbiro na- štetih faktorjev možno znižati tudi do 40 % in več. Mnogo uporabnikov se pri samem nakupu kompresorja premalo- krat osredotoča na stroške vzdrže- vanja sistema za stisnjen zrak. De- lež stroškov vzdrževanja kompre- sorja in opreme glede na celotne stroške ni zanemarljiv, je pa nujen, če želimo sistem učinkovito upo- rabljati na dolgi rok. Številne vzdr- ževalne službe še vedno preveč varčujejo pri vzdrževanju sistema za stisnjen zrak, kar velikokrat vodi do večje porabe električne energije in krajše življenjske dobe. Za ne- prekinjen proizvodni proces vsake industrije je zato bistvena popro- dajna podpora, ki končnemu kup- cu svetuje v celotni življenjski dobi opreme. Zahteve številnih končnih uporabnikov po celostni storitvi naraščajo. Želijo imeti neprekinjen dotok čistega in suhega zraka s konstantnim tlakom, kar omogoča neprekinjena servisna podpora. 4. Redno servisiranje Celotna priprava stisnjenega zra- ka za optimalno delovanje zahteva redno vzdrževanje. Če ena od kom- ponent v sistemu ni redno servisira- Servisiranje vijačnih kompresorjev in opreme za stisnjen zrak Slika 1. Stroški obratovanja vijačnega kompresorja Slika 2. Servisiranje vijačnega kompresorja 235Ventil 23 /2017/ 3 OMEGA AIR d.o.o. Ljubljana T +386 (0)1 200 68 00 F +386 (0)1 200 68 50 info@omega-air.si Cesta Dolomitskega odreda 10 SI-1000 Ljubljana, Slovenija www.omega-air.si OMEGA AIR Air and Gas Treatment Oprema za stisnjen zrak Vijačni kompresorji Merilna oprema Adsorpcijski sušilniki Ventil_06_2017.indd 1 31.5.2017 9:49:06 na, pride do posledic, ki se kažejo kot neustrezna količina in/ali ka- kovost izstopnega zraka, kar vodi do neustrezne kakovosti končnega proizvoda. Obseg in dinamika ser- visnih storitev sta postala prilago- jena uporabniku, saj redno vzdrže- vanje zagotavlja daljšo življenjsko dobo naprave. S pomočjo predpi- sanih servisnih intervalov odstra- nimo napake, kot so obraba ali zamašenost fi ltrov, puščanje …, kar omogoča boljšo energetsko učin- kovitost. V ta namen je servis podjetja OMEGA AIR d. o. o. Ljubljana obli- koval različne servisne pakete za različne tipe kompresorjev, sušilni- kov, fi ltracije in ostale elemente v pripravi stisnjenega zraka. Vsak paket je prilagojen uporab- niku. S paketi vzdrževanja skrb za naprave prepustite servisni službi OMEGA AIR d. o. o. Ljubljana. Tako je planiranje stroškov vzdrževanja lažje, saj so ti znani vnaprej. Vsi pa- keti zagotavljajo brezplačen nado- mestni kompresor za čas remonta ali večje okvare. Vzdrževanje po- teka redno, po navodilih proizva- jalca. Zaloga nadomestnih delov je zagotovljena. Servisna služba z Rent centrom pokriva obsežen na- bor še drugih področij, kot so hla- dilna tehnika, prezračevalna teh- nika, generatorji, grelna tehnika, kontejnerska kompresorska posta- ja. Serviserji so strokovno usposo- bljeni in tovarniško izšolani za vsa omenjena področja. Bogate izku- šnje serviserjev, številna znanja in dobra tehnična opremljenost po- leg servisiranja opreme Omega Air in Gardner Denver nudijo tudi mo- žnost servisiranja kompresorjev drugih blagovnih znamk. Široka mreža dobaviteljev in naših par- tnerjev omogoča celovite remonte vijačnih kompresorjev z obnovo vijačnih blokov. www.omega-air.si Slika 3. Servisna vozila Omega Air Slika 4. Servisni paketi Omega Air OMEGA AIR d. .o. Ljubljana T +386 (0)1 2 0 68 0 F +386 (0)1 2 0 68 50 info@omega-air.si Cesta D lomitskega odreda 10 SI-1 0 Ljubljana, Slovenija w.omega-air.si O EGA AIR Air and Gas Treat ent Oprema za stisnjen zrak Vijačni kompresorji Merilna oprema Adsorpcijski sušilniki Ventil_06_2017.indd 1 31 5.2017 9:49:06 236 Ventil 23 /2017/ 3 PODJETJA PREDSTAVLJAJO Blažilniki sunkov v industrijah pakiranja in polnjenja Dieter KLAIBER Transportni in montažni procesi so vključeni v številne industrijske proizvodne procese. Nadaljuje se tudi trend dviganja avtomatizacije predvsem na področju stekleničenja pijač in hrane ter pakiranja. V teh proizvodnih sistemih nastaja veliko nenadnih zaustavitev in zagonov, kar povečuje potrebo po blažilnikih sunkov oziroma amortizerjih, ki omogočajo varen nadzor in dušenje kinetične energije na proizvodnih linijah Majhni stroški in veliki prihranki Tehnologije za nadzor gibanja se lahko uporabljajo tako pri linear- nem kot pri krožnem gibanju. V proizvodnih sistemih, kjer se upo- rabljajo enote za preusmerjanje, zapore na tekočih trakovih, enote primi odloži, so blažilniki sunkov nujni za zagotavljanje zanesljivosti sistemov, saj prevzemajo kinetič- no energijo in zmanjšujejo obrabo. Amortizerji kot sestavni deli strojev so sorazmerno poceni za nakup, vgradnjo in vzdrževanje v primer- javi z opremo, ki jo zaščitijo. Hkrati pa zagotovijo dodatne prihranke na napravi oz. v proizvodnem proce- su tako, da preprečujejo okvare in zastoje na postrojih, skrbijo za var- nost in zagotavljajo višjo kakovost procesov. Vlaganje v amortizerje, ki so prilagojeni posebnim tehničnim zahtevam in delovnim ciklom na- ročnikovih naprav, predstavlja v pri- merjavi z velikimi celotnimi prihran- ki le majhen strošek in porabo časa za nadgradnjo obstoječih naprav. Amortizerji so ključ za optimizaci- jo hitrosti in obremenitev pri tran- sportu materiala, saj zagotavljajo delovno in stroškovno učinkovitost sistemov. Amortizerji, izdelani po meri, lahko naročniku prihranijo dragocen čas pri konstruiranju stro- jev in ekonomsko ustrezno rešijo številne probleme. V številnih aplikacijah, npr. v polnil- nicah pijač, morajo sistemi tekočih trakov v ustreznih časovnih interva- lih prinašati izdelke in jih zaustaviti na določenem mestu, da se lahko očistijo, napolnijo, sortirajo in pa- kirajo. Velike hitrosti tekočega tra- ku, povezane s hitrim zaviranjem, in nenadne zaustavitve lahko pov- zročijo težave pri izdelku in opremi tekočega traku, če se energija ne absorbira pravilno. Pomembno je, da amortizer oblikujemo ustrezno za specifično panogo, uporabo, obremenitev stroja in izdelek, ki se proizvaja. Če osnovna konstrukcija stroja že vključuje amortizerje, lah- ko to pomeni visoko zanesljivost, zagotavlja delovne cikle naprave in tudi kakovost. Vzdrževanje amortizerjev v rednih intervalih zagotavlja učinkovitost, preprečuje nepričakovane napake in zmanjšuje stroške. Amortizerji so nastavljivi glede na specifične pogoje delovanja in vzdrževanja. Prilagajanje in ustrezna zamenja- va sta dodaten korak k varnemu in optimalnemu vzdrževanju celotne opreme za montažo in transport. Amortizer je relativno cenen sestav- ni del pri večjem oz. dražjem siste- mu. Ker manjše sile zaradi gibanja povzročajo manjše sunke in več nadzora nad gibanjem, je pravoča- sna zamenjava amortizerjev poceni korak, ki bo konec koncev prihra- nil pomembne dolgoročne stroške vzdrževanja, ker bo preprečil zasto- je in morebitne težave s kakovostjo. Razpršitev energije in sil, ki delujejo na dele opreme, ohranja zaneslji- vost stroja, zagotavlja nemoteno delovanje in kakovost proizvodnje ter zmanjša splošno obrabo opre- me. Namestitev in pravilno vzdr- ževanje ustreznega visoko kakovo- stnega hidravličnega amortizerja lahko pomeni velike prihranke pri času in stroških. Dieter Klaiber, vodja projektov, ITT Enidine Europe, dieter.klai- ber@itt.com Prevod: Revija Maintworld Ma- gazine, Miha Štebej, Predstavnik podjetja ITT ENIDINE za JV Evropo Slika 1. Uporabniku prilagojene iz- vedbe blažilnikov sunkov – amortizer- jev – zmanjšujejo zastoje in optimizi- rajo delovne cikle 237Ventil 23 /2017/ 3 Primer: »Proizvajalec pakirnih sistemov je vgradil po meri oblikovane amorti- zerje, da zmanjša nevarnost odpo- vedi sestavnih delov in optimizira delovni proces v proizvodnji.« V to- varnah plastenk PET so amortizerji potrebni za vzdrževanje najvišjega števila delovnih ciklov in prepreče- vanje poškodb kalupov. Zagotavljanje dodatne varnosti Zahteve za povečanje produktiv- nosti se postavljajo vsem – proi- zvodnemu sistemu, menedžerjem, upravljavcem strojev in pakirnim delavcem. Te zahteve se prenašajo v povečanje zahtev pri opremi, tako da morajo stroji za pakiranje in pol- njenje izvajati montažne procese s priporočenimi hitrostmi, spremen- ljivimi obremenitvami in v težjem delovnem okolju kot tisti, za katere originalna oprema morda ni bila za- snovana in prilagojena. To pomeni dodatno obremenitev za opremo, tekoče trakove in ogroža zdravje ter dobro počutje zaposlenih. Ko stro- ji delujejo hitreje in dlje, postaneta skrb za varnost in potreba po izklo- pu v sili ključnega pomena. Proizvajalci opreme za pakiranje in polnjenje bodo pogosto oblikovali opremo z blažitvijo sunkov glede na specifikacije, ki izpolnjujejo zahteve glede delovanja in varnosti. Ko pa gre za uporabo, končni uporabnik neizogibno poveča hitrosti, ker želi, da stroj deluje hitreje in s tem pove- ča zmogljivost. Amortizerji ublažijo trke ali prevzamejo kinetično ener- gijo (KE) komponent in izdelkov z maso m, ki se gibljejo s hitrostjo v (KE = 1/2 m.v2). To pomeni, da že majhno povečanje hitrosti v znatno poveča energijo, kar povzroča ne- načrtovano in nepotrebno obrabo strojev in amortizerjev. Ko stroj de- luje hitreje, kot bi moral, in so trki kalibrirani za manjše hitrosti, se po- javijo dvomi o varnosti upraviteljev strojev. V nekaterih primerih v začetku de- lovanja amortizerji niso vgrajeni v stroje, kar povzroči dodatno obra- bo in poškodbe opreme. Naknadna vgradnja amortizerjev je tako ustre- zna rešitev. V idealnem primeru bi morali biti določeni in vgrajeni vnaprej, da iz- polnijo zahteve opreme in so na- meščeni pred uporabo originalne opreme. Z vgradnjo amortizerjev se izpolnjujejo realna pričakovanja uporabnikov, da bo življenjska doba dolga, delovni cikli ustrezni in vzdr- ževanje enostavno. Uporabniku pri- lagojeni amortizerji pomagajo pre- vzemati dodatne dnevne obreme- nitve, namesto da bi se te prenašale na komponente strojev, preprečuje- jo zastoje in postrojenje se lahko ob nesreči počasi zaustavi. Skrajšanje časov zaustavitev Ob današnjih strogih časovnih omejitvah in pri ambicioznih pro- izvodnih ciljih je lahko zaustavi- tev proizvodne linije v celoti zelo draga. Za industrijske panoge, kot so pakiranje hrane in pijač – pol- njenje PET, morajo stroji in njihovi sestavni deli tudi zdržati v okolju, kjer so pogosti pranje, čiščenje linij in visoke temperature med delova- njem pri velikem številu delovnih ciklov. Ker amortizerji zaščitijo de- lovanje naprave pred nastalimi si- lami in preprečijo dodatno obrabo, lahko pomagajo zmanjšati okvaro sestavnih delov in omogočajo de- lovanje strojev z najvišjo zmoglji- vostjo. Konstruiranje in določitev pravih amortizerjev za opremo sta ključnega pomena pri izpolnjeva- nju edinstvenih zahtev ne glede na to, ali proizvodni proces za pol- njenje potrebuje posebne senzor- je in pakirnica hrane komponente, ki delujejo v majhnih prostorih in v specifičnem okolju za izpiranje. Z izbiro pravega amortizerja se čas zaustavitve proizvodnega procesa zaradi okvare sestavnih delov moč- no skrajša, kar omogoča, da opre- ma deluje v načrtovanih pogojih. Na primer: Proizvajalec embalažnih sistemov proizvaja različne stroje, ki pakirajo živilske izdelke, kot so delikatese in izdelki iz maščob in mesa. Eden od teh pakirnih strojev je bil posebej uporabljan za paki- ranje perutnine. Med delovanjem mora ta naprava vzdržati mokro in nečisto okolje pakiranja perutnine, vključno s pogostim izpiranjem. Kot vodilno na trgu je to podjetje potrebovalo najhitrejši proizvodni proces v panogi. To pomeni, da mora vsak stroj obdelati 15 do 18 kosov na minuto. Stroj je bil zasno- van z amortizerji, nameščenimi na končni poziciji na pnevmatskem ci- lindru brez batnice, uporabljen za proces premikanja na koncu pro- izvodnega procesa. Na žalost pr- votno nameščeni amortizerji niso uspeli vzdrževati visoke stopnjo delovnega cikla in slediti zahtev- nemu okolju. ITT Enidine je sodeloval s podje- tjem pri oblikovanju posebnega amortizerja, ki bi vzdržal visoko stopnjo delovnega cikla v težkem delovnem okolje in pri pogostem izpiranju. Rešitev je bila prav zato zasnovana tako, da ima bistveno večjo zmogljivost in manjše ohišje kot vnaprej nameščeni konkurenč- ni amortizerji. Z novo rešitvijo se je čas zastoja zaradi okvare sestavne- ga dela zmanjšal in pakirni stroji delujejo optimalno v proizvodnem procesu. Zaradi povečanja pro- duktivnosti je družba ohranila svoj položaj na trgu in ima vsakoletno povečanje prodaje. Pakirni stroji so odlični kandidati za tehnologi- jo zmanjšanja trkov, ki nadzirajo pnevmatične cilindre in pomaga- jo strojem, da delujejo z najvišjo zmogljivostjo. Slika 2. Uporaba amortizerjev pri iz- delavi plastenk PODJETJA PREDSTAVLJAJO 238 Ventil 23 /2017/ 3 Zagotovitev kakovosti in zane- sljivosti Amortizerji lahko izboljšajo splo- šno kakovost opreme tako, da zadovoljijo potrebe okolja, kot so ekstremna vročina in mraz, hitrost proizvodnje ali neenakomerno natovarjanje. Amortizerji so skon- struirani po meri za vsakršno upo- rabo posebej in delujejo specifično za to uporabo. Redno vzdrževanje, vključno z zamenjavo amortizer- jev, je ključnega pomena, da lahko stroji ohranijo svoje delovanje z najvišjim potencialom, da se zago- tovi kakovost in zanesljivost skozi celoten proces delovanja. V tovarnah plastenk PET lahko amortizerji zagotovijo izboljša- nje učinkovitosti in zaščitijo opre- mo v aplikacijah, kot so raztezno oblikovanje s pihanjem, pakira- nje zabojev, proizvodnja škatel ali označevanje embalaže. Za izdelavo današnjih plastenk PET, običajno izdelanih iz visoko bleščeče pla- stike, odporne na razpoke, znane kot polietilen tereftalat (PET), se pri velikem obsegu proizvodnje uporabljajo stroji za pihanje pla- stike v kalupe. Ta oprema je sesta- vljena iz več »školjčnih« kalupov, nameščenih na vertikalni osi, ki rotirajo v vodoravni ravnini. Med vrtenjem se ustvari centrifugalna sila, ki premika material iz umetne snovi v oblikovalno vdolbino kalu- pa tako, da nastane oblika plasten- ke. Amortizerji so potrebni, da se ohrani največja hitrost vrtenja in se prepreči škoda na odprtini in za- ključku kalupa. V tovarnah plastenk PET so amor- tizerji bistvenega pomena za za- gotavljanje kakovosti in zaneslji- vosti. S planiranim vzdrževanjem in primernimi nadomestnimi deli bodo podjetja dosegla povečanje učinkovitosti in trajnosti pri delu, pri katerem se srečajo z neenako- mernim nalaganjem, upogibanjem v zahtevnih delovnih okoliščinah. Ta zaščita opreme prispeva k večji varnosti, učinkovitosti in kakovosti proizvodov. Nedelovanje in stroški proizvodnih procesov pa se zmanj- šujejo. PODJETJA PREDSTAVLJAJO ■ 11. Internationale Fluidtechnische Kolloquium (IFK) – 11. Mednarodni fluidno- tehnični kolokvium 19.–21. 03. 2018 Aachen, ZRN Organizator: - IFAS-RWTH Aachen Moto kolokvija: - Vezja v fluidni tehniki Tematika: - sistemi, - komponente, - simulacija, - vrednotenje, - digitalizacija, - komunikacije, - energijski močnostni menedžment, - tribologija, - delovni fluidi, - pnevmatika, - mobilna in stacionarna uporaba, - nova področja uporabe. Informacije: - ga. Jutta Zaharias, IFAS der RWTH Aachen, Steinbachstrasse 53 B, 52074 Aachen, BRD; tel.: +0241-80- 20-202; e-pošta: exibition@ifk2018. com; internet: www.ifk2018.com. Internationale Hydraulik Akademie: Seminarprogramm 2017/18 – Mednarodna hidravlič- na akademija: program seminarjev 2017/18 Vsebine 28 različnih seminarjev s področja hidravlike imajo med dru- gim namen: - delavnice za osvežitev in pre- verjanje sposobnosti vodenja, - hidravlični akumulatorji in nji- hovi nameni v hidravličnih na- pravah. Posebni seminarji so namenjeni varnosti in varovanju zdravja pri delu s fluidno tehniko. Nedavno je bil izdan tudi prvi kom- plet »izobraževalnih zvezkov«, ki obravnava: tlačne, tokovne, potne, zaporne in 2-potne vložne ventile. Seminarji se izvajajo na IHA Dresden in v drugih mestih ZRN in Avstrije (Linz), po dogovoru pa tudi v drugih mestih s posebej oblikovano vsebino. Več na spletni strani: www.hydrau- lik-akademie.de. Znanstvene in strovne prireditve 239Ventil 23 /2017/ 3 LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA Literatura [1] Jean-Pierre Otelli: Catastrophes Aériennes – Strahotne letalske nesreče – za katerih vzroke imajo potniki pravico izvedeti. Tako pravi avtor, poklicni pilot z 10.000 ura- mi letenja, nosilec več rekordov in vodja akrobatske skupine (fr.: Patro- uille Acrobatique) ter testni pilot. Predstavi nam 14 letalskih nesreč in vzroke zanje. Ko pride do letalske nesreče, je tež- ko kar takoj ugotoviti vzroke zanjo. Preiskava letalske nesreče običajno poteka dolgo, vse pa se začne s črno skrinjico. Z njo začne tudi av- tor Otelli. Črna skrinjica (fr.: La Boîte noire, ang.: Black box) je v resnici oranžne barve s fluorescenčnimi trakovi. Gre za napravo, nameščeno v repu letala, ki na visokokvaliteten medij zapisuje podatke delujočega letala. V leta- lu sta v resnici nameščeni dve črni skrinjici: zapisovalec podatkov o letu (ang.: Flight Data Recorder – FDR), ki zapisuje podatke o letu in delovanju motorjev ter drugih naprav, in za- pisovalec pogovorov v kabini (ang.: Cockpit Voice Recorder –CVR), ki beleži pogovore v kabini in prosto- ru za potnike ter radijske pogovore s kontrolo letenja. Ti dve skrinjici sta izdelani tako, da preneseta ekstre- mne pogoje. CVR zadnje generacije shrani do 2 uri pogovorov, FDR pa ima avtonomijo za 25 ur in spremlja okrog 300 parametrov leta. Črni skri- njici sta opremljeni tudi z napravo za oddajanje zvoka (ang.: Underwater Location Beacon), ki deluje še 30 dni po nesreči. Avtor analizira 14 letalskih nesreč. Najprej je na vrsti nesreča Boeinga 747 (22. julij 1996, štev. leta TWA 800), ki bi moral opraviti polet med letališčem John F. Kennedy in leta- liščem Roissy Charles de Gaulle. Po 20 urah in 31 minutah leta je le- talo eksplodiralo. Črni skrinjici sta bili najdeni teden dni po nesreči. 19 minut po tem, ko je ValuJet 592 (DC9-32) zapustil parkirišče, je na letalu izbruhnil požar. V pilotski ka- bini so zaslišali krike: »Ogenj, ogenj, ogenj!« Leta 1992 se je v bližini le- tališča Strasbourg zrušilo letalo Air- bus 320 na letu Lyon–Strasbourg. S trebuhom je letalo na letu IT 5148 Delta Alpha zadelo vrh gore Mont Sainte-Odile. Nad letališčem Orly se je razbesnela nevihta. A320 je še enkrat dokazal, da gre za letalo, ki mu gre popolnoma zaupati. Boeing 767-260 ER se je zrušil v morje. Le- talo je bilo ugrabljeno. Ugrabitelji so prestrašeni ženski, ki je začela kričati, zagrozili: »Če se premakneš, te vržemo iz letala!« Kaj se je zgo- dilo z ugrabitelji, ni znano. Boeing 707 je vzletel z letališča Mehrabad v bližini Teherana. Pristal naj bi na le- tališču Bourget v bližini Pariza. Na- slednja zgodba je malce za šalo in malo za res. Ali je pilot na letalu, so se spraševali potniki na letu iz Cen- tralne Afrike proti Evropi? Oumaïma je bila v skrbeh. Otrok je imel visoko vročino in hitro se je morala vrniti v Casablanco. Na razpolaga je bil le polet z letalom ATR 42-312. 4. oktobra 1992 se je na vasico blizu letališča Schiphol v bližini Amsterdama zrušilo letalo Boeing 747-258 F. »Imamo težavo z vode- njem letala,« je sporočal kopilot. Letalo je pod kotom 70˚ zdrvelo proti tlom. 7. avgusta 1997 se je štirimotorno letalo DC 8 Fine Air usmerilo po vozni stezi na stezo 27 na desni, ni samo, za njim je še 14 letal, ki čakajo na vzlet. Ob 4h zjutraj so Rusi zrušili Boeing 747. General Jurij Andropov je izdal ukaz: »Abattez la cible!« (prevod: »Sestreli tarčo!«) 269 potnikov je bilo umorjenih. Kaj se zgodi, ko se letali znajdeta »face á face« na stezi? Boeing 747-400 je prava leteča vas, težak je 362 t in lahko prepelje 569 potnikov. In kaj se zgodi, ko tako letalo na letu od Johannesburga do Pariza zaide v turbulenco? In za konec še prista- nek na trebuh DC9-32, kopilot v vlogi poveljnika letala. Dovolj, da pritegne bralca tako profesionalca kot nepoznavalca letalske proble- matike. Založba Altipresse, ISBN 2-911218-03-5, obseg 345 strani. Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav. UL, Fakulteta za strojništvo – uredništvo revije Ventil 240 Ventil 23 /2017/ 3 LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA [2] Jean-Pierre Otelli: Les Mira- culés du Ciel – Histoires de sur- vies extraordinaire, s podnaslov: Zgodovina neverjetnih preživetij – je delo avtorja, pilota po poklicu, ki mu letalske katastrofe niso neznane. Napisal je kar nekaj knjig o letalski varnosti. V delu predstavlja 16 re- sničnih dogodkov, v katerih potniki niso imeli nobene možnosti. »Nul ne peut dire, sauf qu'ils ne sont pas morts et que c'est un miracle.« Najprej predstavi zgodbo o trupu boeinga, ki ga je raztrgalo, sledi zgodba o boeingu, ki je na poletu v Chicago izgubil oba motorja. O dvojnem ozdravljenju (fr.: miraculé) govori tretja zgodba. Naslednja zgodba nam pripoveduje o mladi pilotki, ki doživi na poletu s prija- teljicami možgansko kap. Kako se je vse skupaj končalo? Preberite Le pilote a une attaque (prev.: Pilot je imel napad). Čudovito jutro avgusta 1972. Jadralno letalo pade v vrij (fr.: vrille)1 ali zvrt. Avtor nadaljuje pri- poved z zgodbo potniškega letala MD 81 Skandinavske letalske druž- be (SAS), ki se je zrušilo na tla 27. decembra 1991. V nadaljevanju nas pritegne zgodba 23-letne stevarde- se, ki potuje na počitnice. Le kdo bi pričakoval, da bo doživela katastro- fo, da se bo zgodil čudež in da bo spoznala ljubezen svojega življenja, čeprav le za tri leta. Izgubljen v Pa- cifiškem oceanu nam pripoveduje zgodbo o letalskem novinarju Ri- chardu. Ob 7.15 vodja letala sedi na svojem sedežu in pogleduje proti vzhodu. Še vedno je temno in niti sledu o jutranji zarji. Ne ve, da bo z letalom DC10 zgrešil pristanek. Na- slednja zgodba govori o padalcu, ki se je zaletel v jadralno letalo. Potniki na letu American Airlines 1572 niso najboljše volje. Letalo je imelo uro in 40 minut zamude. Letalo DC 9-32 Jugoslovanskega aerotranspor- ta (reg. YU-AHT) se je 26. januarja 1972 na poletu iz Berlina v Beograd ob 16.08, ko je letelo nad Češko, nekaj sto km od Prage zrušilo za- radi eksplozije. Nesrečo je preživela stevardesa Vesna Vulović, ki je bila v trenutku eksplozije v repu letala. Padla je z višine 10.000 m in osta- la živa. Avtor knjige pravi, da je bilo med drugo svetovno vojno nekaj podobnih primerov, vendar z višine 5500 m (pilot RAF je moral izskočiti iz letala bombnika, brez padala, pa- del je na strmo zasneženo pobočje in ostal živ). Skakali naj bi z višine 1500 m. Problem je bil veter. Re- ševalno padalo se je odprlo, kar je povzročilo odpiranje glavnega pa- dala, in posledično povleklo padal- ca proti repu letala, kjer je obvisel. Christian je ostal v bolnišnici leto in pol. Kaj se lahko zgodi, ko letalo pred pristankom zajame ogenj? Pri- sluhnimo še zgodbi pilota Patricka in pred nami je še zadnja zgodba. To je zgodba avtorja Otellija. Letalo, ki ga je pilotiral, je ostalo brez ene- ga motorja. V takem primeru pilot razmišlja samo o tem kje pristati. In to čim prej! Niso imeli nobenega upanja. In potem se je zgodilo nekaj izjemnega. Zal.: Altipresse, 1998, ISBN: 2-911218- 04-3, obseg 423 strani, cena: 20€. Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav., UL, Fakulteta za strojništvo, Uredništvo Ventila Nove knjige [1] Anonim: Pneumatics: A Practical Guide – E-knjiga, na voljo za pre- nos na uporabnikov računalnik (ang. download), priročno raz- laga, kako učinkovito in varno uporabljati sodobne pnevmatič- ne naprave. Strokovnjakom v in- dustriji svetuje pri avtomatizaciji naprav in strojev. Priročnik na začetku obravnava prednosti pnevmatike, poseb- no za premočrtne pogone in strežne funkcije, v primerjavi z elektromehaniko in hidravliko. Nadaljuje s kratkim pregledom simbolov ISO za risanje pnev- matičnih shem, sledijo poglav- ja o pripravi stisnjenega zraka, izvedbi značilnih pnevmatičnih sestavin ter snovanju pnevma- tičnih vezij, vključno z izbiro ustreznih komponent različnih izdelovalcev oz. dobaviteljev. Knjiga ima 60 strani, posame- zna poglavja pa največ 6 strani, tako da, je tematika obdelana koncentrirano, le v obsegu, nujnem za razumevanje bistva. Za ogled in prenos na lastni ra- čunalnik obiščite spletni naslov: http://library.automationdirect. com/practical-guide-to-pneu- matics. 241Ventil 23 /2017/ 3 Zanimivosti na spletnih straneh [1] Aplikacija povečuje razpoložl- jivost obdelovalnih strojev – www.siemens.com – Siemens s Fleet Manager for Machine Tools (Flotni menedžer za ob- delovalne stroje) predstavlja aplikacijo za industrijsko plat- formo IoT (Internet for Things). Obdelovalni stroji in izdeloval- ni postroji se lahko pregleda- jo z aplikacijo »v oblaku«, kar omogoča večjo razpoložljivost in produktivnost. Uporabniki dobijo pregled o uporabnosti in učinkovitosti strojev in lahko zmanjšajo stroške vzdrževanja. [2] CEMAT 2018 vzporedno s hannovrskim sejmom – www. messe.de – CEMAT, vodilni se- jem za intralogistiko in vodenje verižne oskrbe, bo leta 2018 po- tekal vzporedno s hannovrskim sejmom. Razstavljavci pozdravl- jajo vzporednost prireditev, saj je intralogistika pomemben del »pametne tovarne«, poudarja Jochen Kockler, član predstoj- ništva nemškega sejma. Oba se- jma sta zasnovana samostojno, vendar imata določene stične točke predvsem na področjih avtomatizacije in avtonomne proizvodnje v okviru indus- trije 4.0. V središču zaniman- ja CEMAT-a pa bo logistika IT. Razstava, povezana s tem, bo v halah 19 in 20. [3] Ergonomično oblikovana de- lovna mesta – www.boschrexro- th.com – Z ergonomijo iz Bosch Rexrotha postane ergo- nomsko oblikovano montaž- no delovno mesto enkratno interaktivno doživetje. S po- močjo digitalne kontrolne liste se delovna mesta oblikujejo v skladu z ergonomskimi pripo- ročili interaktivno s predlogi za optimiranje. Delovno mesto se obravnava z upoštevanjem okolja, kot so izmere prostora, osvetlitev, hrupnost, z nepos- rednim merjenjem s pamet- nim telefonom. [4] Hidravlika in ribiške ladje – http://hydraulicspneumatics. com/hydraulic-pumps-mo- tors/floating-fish-factory –104 metre dolga in 15 metrov široka ribiška ladja Northern Eagle je največja ameriška pla- vajoča tovarna ribje hrane, ki deluje v Beringovem morju. Hidravlične naprave na njej opravljajo večino pomorskih in delovnih operacij. Na ladji pri- pravljajo globoko zamrznjene ribje filete za neposredno hitro uporabo. [5] Industrija 4.0 v rednem in dopolnilnem izobraževan- ju – www.boschrexroth.de – Bosch Rexroth Drive & Control Akademie (Boch Rexrothova akademija za pogone in kr- miljenje) je na voljo za redno in dopolnilno izobraževanje za industrijo 4.0. Novosti so opisane že v programu za leto 2017. Novi so izobraževalni tečaji za energetsko učinko- vitost pri industrijski avtoma- tizaciji kot tudi pri mobilni elektriki in »smernicah stroji«. Osnovno šolanje obsega uvod v temo, v nadaljevanju pa po- tem poglobljeno obravnavo industrije 4.0 s podrobnejšim prikazom produkcijske linije. Praktični del izobraževanja se izvaja na mehatronskem tre- nažerju mMS4. Dodatno se uvaja sistem RFID in pametno oprema, povezana z MES. [6] Izračun toleranc ležajev z računalniško aplikacijo – www.iqus.de – Za imenske mere ležajev od 0,01 do 500 mm lahko uporabniki s tole- rančnim računalnikom iqus računajo mere in tolerance za gredi in luknje. Pri tem se določa tudi vrsta prilega (z ohlapom ali tesnim ujemom). Orodje z vitko aplikacijo pa- metnega telefona se lahko uporablja tudi brez povezave (offline). [7] Lastna spletna stran za industri- jo vode – www.keller-druck. com – Švicarski izdelovalec tlačne merilne tehnike Keller predstavlja lastno spletno stran za industrijo vode. K izdelkom, ki jih ponuja, sodijo prenosne enote, merilniki nivoja, zapiso- valniki podatkov itd. za značilna področja vodnega gospodars- tva, kot so: oskrba s pitno vodo, odpadne vode, podtalnice, po- vršinski vodotoki itn. [8] Pametnejše obvladovan- je puščanja – www.mader. eu – Specialist za stisnjeni zrak in pnevmatiko Mader s svojo aplikacijo za puščanje stisnje- nega zraka nudi pametni pris- top »menedžmentu puščanja«. Puščanje stisnjenega zraka se tako s »pametno opremo« hi- treje, gospodarneje in ekološko primerno zajame in obvladuje. [9] Platforma s priključnim nači- nom za e-trgovino – www. ifm.com/de – Podjetje ifm je s svojo platformo s priključnim načinom (onilne) napravilo ve- lik korak pri razvoju e-trgovine. Platforma poleg iskanja izdelkov omogoča tudi informacije, kot so: najnovejše tehnologije, no- vice proizvajalcev, portali za prenos podatkov (download) in predelava vseh tehničnih izde- lovalnih podatkov. Zasnova pla- tforme je prilagojena vsaki veli- kosti slike na zaslonu, s čimer se poveča prijaznost uporabe. [10] Poenostavljeno oblikovanje delovnih valjev – www.ljm. dk/de – Internetna programska oprema firme ljm omogoča 3D-predstavitev delovnih valjev. Samo z nekaj kliki lahko kons- trukter izbere ustrezno armaturo in izvedbo tesnjenja. Oblikovalec potrdi največjo zmogljivost in vsakokratno uklonsko trd- nost valja. Na koncu lahko 3D-podatke prenesete k sebi in jih vključite v svoj projekt. PROGRAMSKA OPREMA – SPLETNE STRANI 242 Ventil 23 /2017/ 3 PROGRAMSKA OPREMA – SPLETNE STRANI Oglaševalci AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana 180, 242 CE SEJEM, d. d., Celje 219 DOMEL, d. d., Železniki 225 DVS, Ljubljana 199 FESTO, d. o. o., Trzin 173, 244 HIWIN GmbH, Offenburg, Nemčija 230 ICM, d. o. o., Celje 187, 243 IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce 173 INDMEDIA, d. o. o., Beograd, Srbija 198 JAKŠA, d. o. o., Ljubljana 233 KTS, Štebej Miha, s. p., Ljubljana 238 MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje 173 OLMA, d. o. o., Ljubljana 173 OMEGA AIR, d. o. o., Ljubljana 173, 235 OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o, Trzin 173 PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), Novo mesto 173 PH Industrie-Hydraulik GmbH, Spröckhovel, Nemčija 181 POCLAIN HYDRAULICS, d. o. o, Žiri 173, 174 PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana 176 PROFIDTP, d. o. o., Škofljica 207 S3C, d. o. o., Ljubljana 173 STROJNISTVO.COM, Ljubljana 192 STÄUBLI Systems, s.r.o., Pardubice, CZ 229 SUN Hydraulik, Erkelenz, Nemčija 218 TEHNA, d. o. o., Ljubljana 228 UL, Fakulteta za strojništvo 191 UM, Fakulteta za strojništvo 187 VISTA HIDRAVLIKA, d. o. o., Žiri 173 YASKAWA SLOVENIJA, d. o. o., Ribnica 191 brez naročnine (plačilo samo PTT stroški) poišči si svoje točke po slovenijibrezplačna spletna PDF revija REVIJA JE BREZPLAČN A [11] Pravi delovni valj, zahvalju- joč priključnemu iskalniku – www.aventics.com – S pri- ključnim (online) iskalnikom delovnih valjev firme Aventics lahko projektanti hitro izberejo pnevmatični valj, ustrezen upo- rabi in razpoložljivim variantam izvedbe. Najprej je potrebno vnesti vse podatke o uporabi in potem opraviti ustrezno izbiro. V tabelo izbire se lahko vključu- jejo pomembni podatki, različne izvedbe valjev pa se potem med seboj primerjajo. [12] Preprečevanje problemov z O-obročki – http://hydrauli- cspneumatics.com/seals/six- -tips-avoiding-o-ring-problems – Čeprav so O-obročki že dolgo v široki uporabi za različne vrste in načine tesnjenja, je potreb- no biti pazljiv pri njihovi izbiri. Danih je 6 priporočil, kako pre- prečiti napake in težave z njimi. [13] Regulirna centrala za tlak in prostorninski tok – www. voith.com – Zobniška črpalka z notranjim ozobjem se lahko uporablja tako v napravah s konstantno kot variabilno vrtil- no frekvenco. Na voljo je kom- penzirana zobniška črpalka z nizko emisijo hrupa in visokim izkoristkom tudi pri visokem de- lovnem tlaku in z dolgo življen- jsko dobo. Z uporabo v sistemu s spreminjanjem iztisnine pos- tane regulirna centrala za tlak in prostorninski tok. Hidravlični sistemi dobijo tako do se- daj neznano funkcionalnost. Električno energije lahko na- tančno pretvarjajo v hidravlično, kakršno potrebujejo v sistemu. Klasična regulacija z ventili tako popolnoma ali deloma odpade. [14] Vzdrževanje za industrijo – www.werkbliq.de – Podjetje WERKBLIQ opravlja od doba- viteljev neodvisno vzdrževalno platformo za stroje in drugo industrijsko opremo, kjer so skupaj navedeni uporabniki strojev, serviserji in dobavitelji rezervnih delov, ki so zaintere- sirani za digitalizacijo vzdrže- vanja. Naročila za servisiranje se tako lahko izvajajo hitreje in enostavneje. Ljubljana, Slovenija Gospodarsko razstavišče, www.icm.si 13.-15.02.2018 Mednarodni sejmi za avtomatizacijo, mehatroniko, robotiko, industrijsko in profesionalno elektroniko ter elektrotehniko International Trade fairs for automation, mehatronic, robotics, professional & industrial electronics, electrotechnics ISSN 1318 - 7279 JUNIJ 23 / 2017 / 3 Ve nt il / j un ij / 2 3 / 2 01 7 / 3 Intervju Gradnja mikrostruktur z robotsko celico Vodenje sistemov Državna robotska tekmovanja Letalstvo Podjetja predstavljajo Aktualno iz industrije        Nakupi po spletu pri FESTU Autom@tion online Easy-to-buy “Autom@tion online” Več kot 20.000 izdelkov lahko po internetu kupite hitreje, bolj priročno in v vsakem trenutku. Vaše osebno geslo vam dovoljuje vstopanje v Festovo spletno trgovino 24 ur na dan, sedem dni na teden. Eno samo naročilo za karkoli, kar potrebujete, lahko vpišete hitro in elektronsko. Spletna trgovina Festo vključuje tekoče informacije o vseh naših izdelkih, cenah in razpoložljivosti. Modre zvezde označujejo naš standardni program, ki je praviloma na zalogi in dobavljiv v štirih delovnih dneh. Modro obrobljene zvezde so izpeljanke standardnega programa (modrih zvezd). Običajno so to konfiguracijski izdelki v sklopu standardnega programa. Izbira funkcije sledenja vam dovoljuje, da preverite status vseh vaših spletnih naročil – tudi tistih, ki ste jih posredovali po elektronski pošti, telefaksu ali telefonu. Za registracijo v spletno trgovino pojdite enostavno na https://www.festo.com/cms/ sl_si/index.htm in izpolnite prijavnico. Informacija v realnem času – s klikom na miško. Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-1236 Trzin Telefon: 01/ 530-21-00 Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line: 031/766947 sales_si@festo.com www.festo.si www.miel.si