obvestila VABIJENI NA NOVOLETNI KONCERT GODBE LUKOVICA Z GOSTI, ki bo v nedeljo, 26, decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici in torek, 28. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu. Pridite, polepšali vam bomo praznične decembrske dni. m: nocoj mzrem /> nebo ... V tihi umirajoči čas je človeški rod preZ.arila svetloba novega rojstva. Takrat so zvezde najbolj sijoče in najbolj blizu. Prihaja božič s svojo milino in upanjem. Spet bo z vami Mešani pevski zbor Šentviški ZVOtl, ki bo v v sredo, 29. decembra 2004, ob 19- uri v cerkvi sv. Vida v Šentvidu, pričaral VEČER BOŽIČNIH NAPEVOV z gosti: solistom Matevžem Kinkom, citrarjem TomaŽem Plahutnikom in orglarjem Primožem Krtom. lioZ.ične napeve bomo ponesli tudi: • na Obirsko na avstrijskem Koroškem v soboto, 18. decembra 2004 • v Piran ob otvoritvi jaslic v Kriznem hodniku samostanske cerkve sv. Frančiška Asiškega in na Tartinijev trg v nedeljo, 19. decembra 2004 • v cerkev sv. Frančiška Asiškega v Ljubljani - Šiška v soboto, 8. januarja 2005 Vljudno vabljeni! Želje in pričakovanja Konec leta je ponavadi čas takšnih ali drugačnih obračunov. Kje smo, kam gremo, česa si želimo? Na eni strani je v tem prazničnem času veliko izrečenih besed, veliko stiskov rok, poljubov, obdarovanja, veselja. Na drugi strani pa osamljeni ostanejo Se bolj osamljeni, nesrečni še nesrečnejši. Ne pozabimo nanje! Želim vam, da se v teh prazničnih dneh - v boZičnem in prednovoletnem času ustavite, se zazrete vase in pogledate okoli sebe. Odkrijte svoje Zelje, spodbudite mir v sebi, posvetite se svojim bližnjim. Prazniki so priložnost, da preživite več časa z ljudmi, ki jih imate radi. Želim vam, da se vam uresničijo vaše najgloblje Zelje in sanje. Ko izrekate Zelje in voščila drugim ljudem, bodite iskreni in jim resnično zaZelite najboljše. Naj vam božični čas prinese mir, naj vam novo leto prinese vse tisto, kar ste pogrešali v tem letu in še veliko več. Naj bo leto 2005 v znamenju zdravja, zadovoljstva, miru in sreče za vse ljudi in vsakega posebej. A Urednica Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjača, ki izide 27. januarja, je 12. januar. Spoštovani bralci, Ob izteku letošnjega leta se vam zahvaljujemo, da zvesto prebirate glasilo Kokovnjač. Po naSih najboljših močeh se trudimo, da so vsebine aktualne, saj odslikavajo življenje naSe občine. Tako telimo delati tudi v prihodnjem letu. Voščimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto. t-i Uredniški odbor ŽIVIMO ZDRAVO ŽIVIMO ZDRAVO PIRAMIDA ZDRAVE PREHRANE IN ZDRAV KROŽNIK 13. januar 2005 RAKAVE BOLEZNI SAMOPREGLEDOVANJE DOJK, MOD 20. januar 2005 OSNOVE ZDRAVE PREHRANE 27. januar 2005 Delavnice bodo ob četrtkih ob 18.30 v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici. viiwd.Hq v,0iji:nV. Pirotehnika olicija se vsako leto znova srečuje s pojavi množičnega metanja petard in uporabe drugih pirotehničnih izdelkov. Medlem ko je tako početje določenim posameznikom in skupinam v zabavo, je za večino državljanov neprijetno in predstavlja svojevrstno nasilje nad ljudmi. Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči ...), vznemirja ljudi in Živali ler onesnažuje okolje. Uporaba pirotehničnih izdelkov je dovoljena v času od 26. 12. 2004 do 2. 1. 2005, je pa tudi v času tem času izrecno prepovedana: • v strnjenih naseljih, • v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, • v bližini bolnišnic in domov za ostarele, • v bližini vrtcev in šol, • v bližini cerkva, • v bližini kinodvoran in gledališč ter na stadionih, • v prevoznih sredstvih, • na drugih površinah, kjer so športne in druge prireditve, • na mestih, kjer je naključno zbrano večje število ljudi. Vsaka uporaba pirotehničnih izdelkov na zgornjih krajih pomeni kršitev Zakona o eksplozivih, v primerih prizadejanih telesnih poškodb ali povzročitve materialne škode pa kaznivo dejanje. Kljub vsemu prizadevanju policije se moramo zavedali, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov problem vseh, zato opozarjamo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opo zarjanjem na nevarnosti in moZne posledice takega početaja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic. Pirotehnične izdelke, ki jih mladoletniki lahko uporabljajo, naj uporabljajo le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Policisti opozarjamo vse, še posebej Otroke, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da bi preprečili telesne poškodbe, grobo ravnanje z Živalmi, vznemirjanje ljudi in materialno škodo. Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove. Zavedamo se, da že ena sama petarda lahko pokvari veselje med prazniki in pusti hude posledice. f-i Marko Kladnik vodja policijskega okoliša Spoštovane občanke in občani! Naj vam božični prazniki prinesejo polno mero sproščenega veselja in notranjega miru, dnevi novega leta 2005 pa naj vam bodo prijazni, naklonjeni in obdarjeni z osebno srečo in delovnimi uspehi. Vsem občankam in občanom čestitamo za 14. slovenski državni praznik - dan samostojnosti! Župan Matej Kotnik in člani občinskega svela Catoni FGD Lukovica želimo vsem občankam in občanom občine Lukovica usele božične praznike ter srečno, uspešno in zdravja polno leto 2005. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo za izkazano pomor, sodelovanje in razumevanje vsem našim podpornim članicam in članom, posebna zahvala je namenjena KS Lukovica, Občini Lukovica in < iasilski zvezi Lukovica. /ftj Gasilci PGD Lukovica f Krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije Domžale želi vsem svojim članom ter članicam, pa tudi bralcem in bralkam Rokovnjača vse dobro in veliko prijetnih praznikov v letu 2005. NOVOLETNA ČESTITKA Športno društvo Zlato Polje želi vsem krajanom in krajankam, članom KS Zlato Polje, Občini Lukovica, vsem občanom, in vsem ljubiteljem nogometne igre ter veselega druženja uspešno, predvsem pa zdravja polno leto 2005, hkrati se zahvaljuje za pomoč in podporo. /» ŠD Zlato Polje ČLANI GODBE LUKOVICA VAM ŽELIMO VESELJA POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO V LETU 2005 društva Vsem našim članom in ostalim moto navdušencem želimo v prihajajočem letu poleg zdravja in sreče Se veliko varnih kilometrov in prijetnih trenutkov na poti. Moto Klub Rokovnjači w w w. m k rok o v n ia ci. com OBVESTILO! ObveSčamO vse svoje čbtne, da bomo članarino za leto 200S pobirali po naslednjem razporedu: LUKOVICA: ')■ 1- 2005 od 8. do 10. v pisarni društva PREVOJE, ŠEN1VID: 9. 1. 2005 od 10. do 12. v prostorih KS Prevoje BLAGOVICA: 16. 1. 2005 od 9. do 11. v gostilni Žohar KRAŠNJA: 16. 1. 2005 od 11. do 12. v gostilni Lipa TROJANE: 23. 1. 2005 OD 9. do 11. v Zadružnem domu Hkrati vabimo k vpisu vse tiste upokojence, ki bi želeli postati naši člani. To lahko storite ob zgoraj navedenih terminih ali v naši pisarni v Lukovici vsak četrtek od 15. do 18. ure. Ob koncu leta voščimo vsem našim članom kot tudi vsem ostalim krajanom, društvom, družbenopolitičnim organizacijam, Krajevni skupnosti Lukovica ter Občini Lukovica zdrave, mirne in uspešno božične in novoletne praznike. DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUKOVICA Občanom in občankam občine Lukovica želimo blagoslovljene božične praznike v krogu družine ter sreče, zdravja in uspehov v novem letu 2005. Vsem ribičem pa dober prijem. «a RI) Crni GRABEN Studentski klub Domžale ZIMSKE RADOSTI TRKAJO NA VRATA SKD Mesec december je pred vrati in v študentskem klubu prihaja na spored polno zanimivih in zabavnih, predvsem pa snežnih dogodivščin, Že lansko leto je bilo nemalo sneZnih ugodnosti tako za člane, kol tudi za nečlane in ker je bil odziv vedno dober, smo si' odločili, da vam tokrat stvari ponudimo v še nekoliko bolj obširnih akcijah. KOPE 2005 Na spored pa prihaja tudi Vikend ski party! V letu 200S smo samo za vas pripravili vikend smučarske pakete po najbolj ugodnih cenah doslej! Prvič se bo ta vikend zgodil 21. januarja 200S, nadaljeval pa se bo vsak drugi vikend do konca februarja! Vse skupaj se bo dogajalo na skrajnem in najvišjem delu Pohorja - smučišču Kopi1. Cena bo skromnih 14.600 SITkov za člane ŠKI) in ŠKK, medtem ko boste ostali plačali, še vedno skromnih, 18.990 SIT. In kaj vse je všteto v ceno? Prevoz iz. Domžal do Slovenj Gradca, 2x nočitev s polpenzionom, 3-dnevna smučarska karta (vključno z nočno smuko), ski-bus od hotela do smučišča, testiranje snovvboardov Goltese, vsa organizacija in animacija na smučišču in v hotelu. Tudi tukaj je število mest omejeno, vse informacije pa dobite v SKD ali na telefonu: 01/721-97-10, 041-757-727. Mateja Kegel kultura KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE DECEMBER 2004 GLEDALIŠČE sreda, 29. december 20.00 IZVEN Moj teater Milan Grgič: Ljubo doma, kdor ga ima komedija režija: Marjan lievk igrajo: Roman Končar, Maja Končar/Ana Facchini, Alida Bevk/Dunja Zupanec, Rafael Vončina Ko se 18-letna visoko noseča Lidija po poroki Z možem Markom odseli k svojemu novo-pečenemu tastu (vdoveu s prostornim meščanskim stanovanjem in mlado ženo), si njena starSa Ela in Jure, kljub zapleteni dnižinski situaciji, malce oddahneta. Vendar mlada dva se Ze D0 nekaj dneh vrneta. TaStOVO stanovanje je res veliko, odnosi zlasti z. mlado gospodarico, pa nevzdržni. In kaj jima preostane drugega, kot da se vrneta v objem raz.umcvajočih in ljubečih staršev, pa čeprav v skromno dvosobno stanovanje ...? Dojenček je na poti. Lidijin študij "odložen za nedoločen čas", Marko ima sicer diplomo, nima pa sluZ.be .... starševska (zlasti očetovska) ljubezen in potrpljenje imata tudi svoje meje ... Organizacija. Moj teater. Predstava traja slabi dve uri in ima en odmor. Cena vstopnice: 2600/2400 sit. OBČINA LUKOVICA - SREBRNI MECEN ~\ j IJK v Ljubljani je v petek, 3. / \l decembra, podelil 5 priznanj K_y t kulturnim mecenom, ki so v letu 2003 in 2004 prispevali sredstva za restavriranje rokopisov, knjig oziroma listin. i Za posvojitev (in s tem restavriranje) rokopisa j dr. Jakoba Zupana je Občina Lukovica prejela : priznanje srebrni mecen, ki ga je podelil j direktor NIJK-a Lenart Šetinc. Priznanje je na j kratki slovesnosti prevzel župan Matej Kotnik. : V razstavni dvorani so na podelitvi o pomenu j kulturne, predvsem pisne, dediščine spregovorili direktor Lenart Šetinc, ki je poudaril, : kako pomembno mesto v ohranjanju rokopisnega in književnega gradiva ima tovrstno donatorstvo in seveda tudi NUK kot osrednja ustanova, ki skrbi za ohranjanje tovrstne identitete naroda. Projekt Posvojite knjigo je v desetih letih omogočil restavriranje okoli 50 del. Dr. Mihael Glavan, vodja rokopisnega oddelka, je predstavil obnovljena dela (Kocbek, Kosovel, inkunabula, Zupan), restavratorka dr. Jana Kolar pa nas je seznanila z nekaterimi problemi, ki ogrožajo kar 80 % rokopisnega gradiva, del, ki so v večini nastala v drugi polovici 19. in 20. stoletju. To je problem tako imenovanega kislega papirja, ki je bistveno manj obstojen (okoli 150 let) kot starejši papir, čigar osnova je celuloza. Take donalorske in spozorske akcije pa prispevanje ravno k temu, da bi pozabi in zobu časa iztrgali dediščino, ki nas je že stoletja uvršča v evropski kulturni prostor. Občina Lukovica je z. obnovitvijo dela rokopisa pesmi Jakoba Zupana temu dodala svoj delež. A Marta Keržan GODBA LUKOVICA GOST MIKLA VŽEVANJA CITY HOTELA Na predvečer godovanja sv. Nikolaja so v ljubljanskem Citv hotelu za zaposlene in goste pripravili program miklavževanja Pred prihodom dobrega moža smo za popestritev dogajanja poskrbeli člani Godbe Lukovica. Za začetek smo odigrali nekaj skladb pred vhodom v hotel, kjer je našim melodijam prisluhnilo veliko mimoidočih sprehajalcev. Nato smo odkorakali v hotel, kjer smo poskrbeli za dobro vzdušje. To je očitno opazil tudi Miklavž in kmalu za našim nastopom je na obisk prišel tudi on. Seveda ne praznili rok. ampak s polnim košem dobrot, ki jih je razdelil med pridne otroke. Po obdarovanju smo lukoviški godbeniki Se enkrat v roke prijeli instrumente in zagodli. Dobro znanim domačim skladbam so z. zanimanjem prisluhnili tudi gostje hotela, ki prihajajo z vsega sveta. Tako smo bili pohvaljeni za odigrane skladbe in še bolj pa za našo opravo, s katero smo več kot dostojno predstavljali Občino Lukovica. S tem smo ponesli glas Črnega grabna v samo središče naše prestolnice in poskrbeli, da bodo o nas govorili še nekaj časa, A Leon Andrejka GODBA LUKOVICA NA BRUCOVANJU Brucovanje, ki je tradicionalno največja prireditev študentskih klubov Domžale in Kamnik, je vsako leto konec novembra. Na letošnje, že dvanajsto po vrsti, smo bili povabljeni tudi lukoviški godbeniki. Toni naših koračnic so bili tisti, ki so pred Malo komunalnega centra v Domžalah privabljali Studente na njihovo zabavo leta. Uvertura v uradni začetek brucovanja je prav tako pripadla Godbi Lukovica. V soju luči smo na tribunah domžalske dvorane s poskočnimi skladbami poskrbeli, da je temperatura do krsta letošnjih brucev le Se naraščala. Po Golici, na katero sta zaplesala tudi predsednik Študentskega kluba Domžale in predsednica Študentskega kluba Kaminik. so sledili Se ostali nastopajoči in zabava se je, kot se spodobi, dodobra razživela. Leon Andrejka gospodarstvo Zrebčar leta 2004 t—w^a laskavi naslov si je priboril Štefan K veder - Čurnov Iz Spodnjih m Kosez s plemenskim ZR'beem na izboru najboljših rejcev m hladnokrvne domaČe pasme konj. Izbor je polekal v novembru v Vrbljenju pod Krimom blizu Ljubljane, znanem konjerejskem kraju, na osnovi plodnosti Zrebcev, kar se odraza na brejosli kobil, kondicijski in delovni sposobnosti Z.rebeev, urejenosti dokumentacije, urejenosti hlevov idr. Pokal s priznanjem mu je podelil mag. Janez Rus, doktor veterinarske medicine. Tudi sicer je Štefan res predan konjem. Kmetijo in hlev je preuredil tako, da ima poleg svojih konj in Z.rcbca v oskrbi še 12 konj faličnih lastnikov, ki nimajo svojih hlevov. Poleg izgradnje hlevskih boksov je ob domačiji ogradil precejšen prostor, kjer se lahko konji sprehajajo in tudi pasejo, Štefana mnogi poznamo kot veselega, hudomušnega in zabavnega čoveka. Z veseljem nam razkaze poseben prostor za lastnike1 konj, kjer imajo shranjeno opremo za jahanje in ostale rekvizite, V njemu lastnem slogu ga je poimenoval kar "baraba cimer". V Konjerejskem društvu Lukovica je Štefan nepogrešljiv. Bil je ustanovni član in prvi predsednik. Sodeluje na različnih kulturnih prireditvah, popestrenih s konjeniki. Letos si je omislil tudi poseben družinski dopust, ko so s prirejeno konjsko vprego v enem tednu prekrižarili Dolenjsko. Spel sva pri priznanju in pokalu, ki ponosen, da je s tem prispeval svoj svoje delo opravljaš z. zadovoljstvom ga je prejel pred kratkim. Zelo je delež k ugledu naše občine, saj če , lahko doseZeš marsikaj. ti Kamilo I >omitrovic VAROVALNI GOZDOVI Odbor izpostave' Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije DomZale je predstavil pomisleke in teZave glede razglasitve varovalnih gozdov in gozdov s posebnim pomenom. Zaradi priprave uredbe 0 varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, s katero bo Vlada Republike Slovenije razglasila varovalne gozdove in gozdove s posebnim namenom, so člani Območne izpostave DomZale 3. decembra 2004 predstavniku Ministrstva za kmetijstvo, gozdarslvo in prehrano Maksimiljanu Mohoriču predstavih svoje pomisleke in leZave v zvezi z omenjeno problematiko. V uvodnih besedah je Maksimiljan Mohorič predstavil zakonske osnove za razglasitev varovalnih gozdov in gozdov s posebnim pomenom ter predstavil vzrok razglasitve varovalnih gozdov. Pojasnil je, da so varovalni gozdovi tisti gozdovi, ki v zaostrenih ekoloških razmerah varujejo sebe, svoje zemljišče, nižje ležeča zemljišča, polja, naselja in lastnino ter Življenja ljudi. To so tudi gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena katera koli druga ekološka funkcija. Strokovni predlog predlaganih površin je pripravil Zavod za gozdove Slovenije. Na podlagi tega naj bi se v Sloveniji razglasilo 99.950 ha varovalnih gozdov (od tega je 43.222 ha gozdov v zasebni lasti) in 14.592 ha gozdov s posebnim namenom (od tega je 2.8,37 ha v zasebni lasti). Maksimiljan Mohorič je predstavil ludi določila 40. člena Zakona o gozdovih. V njih je definirano, da imajo lastniki varovalnih gozdov ali gozdov s posebnim pomenom v primeru omejitve Uživanja lastnine oziroma uveljavljanja lastninske pravice na gozdu pravico zahtevali ustrezne davčne olajšave ali odškodnino. V primeru, da lastnik takšnega gozda zahteva njegov odkup, ga je razglasitelj dolžan odkupiti. Na sestanku je sodeloval tudi predstavnik Sektorja za gozdarstvo pri K(iZS Igor Kotnik, ki je predstavil siališča zbornice do omenjene problematike. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije zastopa stališče, da je potrebno lastnikom razglašenih varovalnih gozdov ali gozdov s posebnim pomenom zagotoviti primerno višino odškodnine, prav tako pa v primeru, da lastnik gozda zahteva odkup, primerno odkupno ceno. KGZS Od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pričakujejo tudi pripravo Studije za ovrednotenje linančnih posledic razglasitve varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom ter ogled vseh površin gozdov v primerili, ko se lastniki gozdov ne strinjajo z razglasitvijo. Člani Odbora izpostave KGZS DomZale so izrazili mnenje, da je nesprejemljivo, da se lastnikom gozdov postavlja vedno več omejitev in prepovedi, ustreznih odškodnin oziroma primernih odkupnih cen gozdov pa ne zagotavlja nihče. Prav tako so izrazili mnenje, da so lastniki gozdov premalo informirani <> tej problematiki. Zato je potrebno v mesecu januarju 2005 pripraviti sestanek z, lastniki gozdov, ki se ne strinjajo z razglasitvijo svojih gozdov za varovalne oziroma gozdove s posebnim namenom, S čimer se je strinjal tudi predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odbor izpostave KGZS DomZale poziva lastnike gozdov, da si pri predstavnikih Zavoda za gozdove Slovenije, krajevnih enot DomZale in Kamnik pridobijo podatke o svojih gozdovih, ki so vključeni v predlog za razglasitev varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom ter se ude ležijo sestanka, ki ga bo Odlior izpostave pripravila v mesecu januarju 2(X)5. V mesec u februarju 2005 pa bomo za širšo javnost organizirali okroglo mizo na temo varovanih gozdov. Na njej bodo sodelovali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenje, Zavoda za gozdove posameznih lokalnih skupnosti in lastniki gozdov. O datumu in lokaciji boste obveščeni naknadno. A Damjan Jemec, predsednik izpostave DomZale, OE Ljubljana, KGZS 1II ČISTIMO VSE KEMIČNA ČISTILNICA - ČISTILNI SERVIS - ŠIVIUSTVO Romanca Novak s.p. Šentvid pri Lukovici 47a, Lukovicu. Tel.: 01/72 .35 509 E-mail: cisto, vse? sit >l. net Romano) Novak: 041/532 133 MatjU Škulj: 041/816 504 Vsem občanom in občankam želim vesel božič in zdravo ter uspešno novo leto S kupončkom na šivanje 5% popusta na obisku Ves tisti čas vmes pa vse prehitro mine f—~W Zadnji mesec v letu je običajno čas takšnih in drugačnih obračunov in načrtovanja prihodnosti. Prav zato smo se v uredništvu odločili, da se za zadnjo letošnjo številko Kokovnjača podamo na obisk k Zupanu. Župana sem obiskala na njegovem domu v Imovici, točneje na Bregu, v veličastni hiši, kjer domujejo Kotnikovi. Gospod župan, dovolite, da vas, preden začne-va z vprašanji, ki se nanaSajo na življenje občine, vpraSam nekaj osebnega. Vem, da ste ljubitelj knjig, zato me zanima, katero knjigo ste prebrali ali jo berete v zadnjem času? Imam eno čudno navado, zdaj pravzaprav prebiram dve knjigi, in sicer, reciva temu "duhovno čtivo" pogovor Petra Seewalda s kardinalom Josephom Katzingerjem, knjigo z naslovom Bog in svet. To je knjiga, ki jo je treba brati skoncentrirano. Druga pa je izredno zanimiva, in sicer delo Josipa Jurčiča Spomini starega Slovenca, Moram reči, da do nedavna sploh nisem vedel za to Jurčičevo delo, ki opisuje resnične doživljaje Slovenca v Napoleonovi armadi. Ta čas me izredno zanima kot tudi odnosi med ljudmi in pa pogledi takratnih Slovencev na Napoleona in Francoze. In kaj ste ugotovili''' To, kar so nas večinoma učili v Soli in je veljalo kot trdno dejstvo, ne drZi povsem. Ne sam Napoleon ne francoske okupacijske sile pri nas niso bile priljubljene. Ve se, da je Napoleon prisilno novačil vojake in izterjeval davke za drage vojne pohode, poleg tega pa se je še norčeval iz. papeZa in Cerkve, kar pri takrat trdno vernem ljudstvu ni poZelo simpatij, prej obratno. No, pa saj nam je to znano, tudi rokovnjaške zgodbe spominjajo na tiste čase, Lotiva se bolj občinskih tem. Kakšno je stanje v Občini Lukovica, če se primerjamo z novicami iz mnogih občin, kot beremo v dnevnem časopisju in gledamo na televiziji? V veliki krizi je Mestna občina Ljubljana, pa tudi mnoge druge občine, celo v sosedstvu. Dobro, pustiva določene primere, v to se ne bi spuščal. Res je, da je celotno stanje, v katerem smo občine, nezavidljivo in to predstavlja velik problem. Na ta problem Se posebej opozarjamo v obeh združenjih občin. Predvsem Zupani, ki to delo opravljajo Ze tretji mandat, vedo povedati, da je v zadnjih petih letih za več kot petino manj denarja iz drŽave, namenjenega za občine, pri tem da dobivamo vedno nove in nove obveznosti, ki pa niso finančno ovrednotene. Sam sem imel to možnost, da sem skupaj s Se nekaterimi Zupani sodeloval pri pripravi predloga koalicijske pogodbe nove vlade, kjer smo Želeli, da nova koalicija v svoj dogovor vnese in upošteva ta problem. Torej problem nezadostne finančne izravnave in prekomernih bremen, ki nam jih je naloZila drŽava. Največje breme so vrtci in v zadnjem času, pa ne samo pri nas, ravnanje z odpadnimi vodami, kar je kar nacionalni problem. Koalicija je to vzela v vednost, in sicer nekoliko ohlapno. Pa vendar je zapisala v končno pogodbo, da se tega problema zaveda. Upajmo pa, da bo vlada pri reševanju tega problema tudi uspešna. No, kar pa se naše občine tiče, je treba povedati, da takih problemov, kot beremo o njih iz. drugih občin, nimamo. Občina ni zadolžena in normalno vršimo vse finančne posle. Čeprav menim, da bo treba v prihodnje z občinskim svetom pokazati tudi malo več poguma in napraviti tudi kakšen korak naprej. Moramo kupiti nov kombi in minibus za prevoz otrok v prihodnjem letu, tu je Se šola v Blagovici in pa izgradnjo kanalizacije v Rafolčah bi radi še pospešil ,.. Kaj ste mislili z vrtci, kako mislile, da so problematični? Ne vrtec kot ustanova, nikakor ne. Problematičen je sistem, ki si ga je zamislila drŽava in to je teZava vseh občinam. V prejšnjem Rokovnjaču se je Ze obširneje pisalo o tem, zato ne bom ponavljal istih stvari. Za nas pa je problem seveda predvsem v tem, da je občina pred tremi leti za vrtec dajala približno 45 milijonov tolarjev, v prihodnjem letu pa bodo stroški bivanja otrok v vrtcih skoraj 120 milijonov tolarjev, torej trikrat toliko. DrŽava pa nič ... Da ne bova govorila samo o porabi denarja. Kaj pa razvojne usmeritve, kako kaže obrti, gospodarstvu, kmetijstvu, kako daleč smo na teh področjih? Tu je treba odpreti oči za dve stvari, ki se ju moramo zavedati. Najprej je to, kar je seveda za ljudi teZko sprejemljivo in se nas je z avtocesto Se hitreje dotaknilo, kot bi se nas sicer. Gre za pritisk na naš prostor od zunaj. Prostorski razvoj in z. njim povezani tudi drugi premiki v naši občini predvsem najprej na zahodnem delu so pred vrati. Drugače povedano: stara podoba naših krajev se bo spreminjala. Pri tem je seveda veliko ljudem, pa tudi meni kot romantiku in nostalgiku, teZko in hudo. Sam o tem veliko premišljujem in bolj ko iščem izhode, bolj spoznavam, da vso stvar lahko zaviramo, ne moremo je pa ustaviti. Ne moremo se zapreti sami vase in ostati izolirani od okolice, kot se je nekdaj v Hvropi izolirala Albanija. Napredek nas bo spremenil, toda prav tako se spreminjajo vse občine v oklici Ljubljane in mi nismo nikakršna izjema, Tu ne mislim samo na razvoj gospodarstva, ampak predvsem tudi na prebivalstvo. V manj kot letu dni se je prebivalstvo v občini Lukovica povečalo za več kot sto občanov, pri čemer ne gre zahvala nataliteti, ampak predvsem priselitvam. Razvoj obrti in poslovnih con je potrebno peljati smotrno naprej in pri tem iskati najustreznejše rešitve. Obrtna cona v Lukovici je dočakala potrditev na občinskem svetu in zdaj čaka na investitorje. Napravljen je idejni načrt za manjšo klavnico, ki naj bi jo zgradili v okviru Mlekarske Zadruge Prevoje. V okviru stanovanjske zazidave v Šentvidu je predviden dom za ostarele, katerega začetek izgradnje si Želimo čimprej. Vse to pa nosi tudi nova delovna mesta in moZ.nost za razvoj in ohranitev tudi kmetijstva in obrti. Opažam pa, da smo ljudje pri vsem tem zelo zagledani sami vase, počasni in brez prave volje in hotenja po novem. Naši kraji so bili v preteklosti napredni zaradi naprednih ljudi, ki so si upali in Želeli. Prihodnost je na nas in zahteva včasih tudi drznih odločitev. V splošnem razvoju nas v okolici Ze leta prehitevajo, naloga Zupana je, da to pospeši in da je razvojno naravnan, pri tem pa pričakujem polno sodelovanje vseh občanov. Kaj pa turizem, nič niste omenili turizma? Kaj bi dal, da bi imeli kakšno dobro turistično kmetijo recimo na Gradišču, v blizini jezera ali pa v Krašnji ali morda na Blagovškcm, kako bi bilo to lepo. Prepričan sem, da bi lak projekt dobil podporo na občinskem svetu, pa zaenkrat ni interesa. Je pa prihodnost vprašljiva, kar se tiče obstoječega gostinstva, vsaj tistega dela gostincev, ki bodo z. avtocesto zgubili promet. Gostinci bodo morali najti nove načine delovanja teh lokalov. Najbolj me skrbi GP Trojane, ki je za naše razmere pravi gigant in je misel na jutri grenka. Kljub sposobnemu vodstvu in pridnim ljudem se bo pokazalo, kaj bo prinesel čas. Okrog turizma so mešani občutki; na eni strani ogromne možnosti, ki so povsem neizkoriščene in na drugi strani bojazen o izgubi prometa. Tu bo potrebna čisto nova miselnost. Pri tem nobena strategija ne bo * pomagala, cY ljudje no bomo videli v lom izziva in moZnosti preživetja. Sam sem mnenja, da prihaja upati le dejavnosti, ki pa ji mora sledili ponoven vzpon. Predvsem pa, kako smo Ze rekli nekdaj: Turizem smo ljudje. Pri razvoju turizma odigrajo lahko veliko vlogo tako posamezniki kot tudi društva In Gradiško jezero zdaj, ko je napolnjeno z vodo? Ja, Gradiško jezero je Ze res zdaj zalito z. vodo. za kar smo se v tem letu kar dosti borili in hvala Bogu, uspešno. Pa je lahko zalito tudi z vinom. Če tega ne znamo trZ.iti, nam to nič ne koristi. Čudovita narava Ze vabi, ampak v naslednjem letu so na vrsti ludi društva, ki morajo storili kaj, da bo to tudi kaj koristilo. Jezero je treba IrZiti. Kdaj bomo dobili športno igrišče? Je to splošno vprašanje, ali konkretno in mislite na določeno igrišče? V vašem volilnem programu je bilo zasledili športno igrišče. No, razčleniva najprej to tematiko, ker je večplastna. Najprej imamo tu kraje, kjer igrišča Ze obslojijo, največkrat v sklopu šolskih objektov in teh igrišč je v občini kar nekaj. Ta igrišča se v skladu s potrebami redno vzdržujejo. Potem je tu lep primer aktivnosti krajanov in društva v Zlatem Polju, kjer je igrišče, ki ga upravlja športno društvo. Na Trojanah je Zelja igrišče povečati in po možnosti nekoliko prestaviti, pri čemer je treba pridobili zemljišče in pa najti rešitev ustreznosti, saj poteka po primernem zemljišču zemeljski plin. Če pogledamo v Šentvid, delajo tam sramoto nekdanja teniška igrišča, ki so sedaj Zapuščena Ta prostor naravnost kliče po ureditvi, V Lukovici obstoji tudi privatni interes za izvedbo igrišča, prav tako se predvideva nogometno igrišče tudi v Šentvidu, v obeh primerih posega v prostor še nista usklajena s prostorskimi dokumenti in torej Se nista izvedljiva. Želje za kraju primerno igrišče prihajajo tudi iz Kalolč. Torej gre na eni strani za manjša vaška igrišča, namenjena izrabi prostega časa in aktivnosti predvsem mladih. Tu nekako po naših močeh pokrivamo potrebe. Manjka pa seveda nek centralni objekt, ki bi po logiki urbanizma moral biti na območju najgostej.še poseljenosti naše občine. Moje mnenje je, da bi tak objekt moral bili lociran po zgledu mrliške vcZice na Brdu tako, da bi pokrival tri krajevne skupnosti in bil tudi krajevno lahko dostopen z. neko centralno lego. Toda, ko sem takole z zanosom razlagal poglede na igrišče, me je nekdo vprašal: Zupan, kdo pa je Ze sploh prišel k vam prosit za to igrišče? Odgovor je bil: Nihče, Kes, do danes razen posameznikov še ni bilo nikogar, ki bi potreboval tak objekt. Če zgradimo tak objekt, kdo ga bo rabil in z. njim na obisku upravljal? Recimo v kulturnem domu v Šentvidu imata redno vaje, tudi večkrat tedensko, godba in pevski zbor, v zadnjem času tudi oddelki Glasbene šole, torej objekt sluzi namenu. Pri športu pa je podobno; če dobimo tak objekt, je treba najprej imeti klub in moštvo in redne treninge in resno delo, le tako lahko pričakujemo, da bo objekt zares potreben. Vemo, da je v preteklosti v Lukovici Živo delovalo več dejavnikov športa irt da je danes ogromno brezdelne mladine, lipam, da bo kilo teh "starih" športnikov zagrabil za delo in navduSil mlade za resno delo in ponovno dvignil nekdanji sloves Lukovice kot športnega kraja. Morda še eno bolj politično vprašanje, v enem od dnevnih časopisov sem zasledila članek, da sle podžupana g. Goričana lelos spomladi odstavili iz osebnih razlogov? Političnih tem se ogibam, ker so po mojem mnenju za kraj, kot je Lukovica nepotrebne. Velika politika v majhni občini ne nosi uspeha in Žetim in pričakujem več skupnega sodelovanja pri iskanju najboljših možnih rešitev za naše kraje in ljudi. Da si bomo na jasnem: pri razrešitvi podžupana ni Slo za nikakršne osebne razloge. Gospoda Goričana povsem spoštujem. Res je, da ga je občinski svet na moj predlog z večino glasov potrdil za podžupana in letos prav tako na moj predlog Z veliko večino razrešil. Do tega pa je prišlo, ko je kot edini od prisotnih svetnikov glasoval proti sprejemu proračuna, ki je temeljni akt za delovanje občine. In če je podžupan desna roka in pomoč Zupanu, je tako dejanje malo čudno, mar ne. Prav tako se, Zal, nisva strinjala tudi še v drugih stvareh in ko so se pokazali interesi in se je začelo postavljati pogoje v zameno za sodelovanje v občinskem svetu ter je začelo trpeli delovanje občine sem rekel: Ne! Zame ni koalicije, ampak sem odprt za sodelovanje vseh, ki razmišljajo v prid kraja, pri čemer gledam na svetnike bolj kot na predstavnike občanov in ne toliko kot na predstavnike strank, kot je to pričakovati na državni ravni. Verjetno pa ima kdo tudi kake druge, višje ambicije, do česar ima seveda vso pravico Ne moreva se izognili še vedno zaprlemu avtocestnemu priključku v Lukovici. Vse skupaj res že dolgo traja. Mislim, da je ta izvoz poslal te kar razpoznavni znak Lukovice. Resnično, okrog tega se je Ze veliko govorilo. Pa Če se samo spomniva "štrajka" pred leti in vseh dogovarjanj na občinskem svetu! Pa smo enkrat rekli brez cestnine, pa potem tudi če, samo, da bo. Veste, ne bom dal nobenega odgovora, sem Ze tolikokrat spraševal po Ljubljani in ljudem odgovarjal, pa so nas zmeraj "shecali". Predlagam, da se sami obrnete na Dars in novega ministra za promet ter tudi sami ugotovite, kje so s to stvarjo. Zadnji odgovor .1 i pred časom je bil: "Ko bo nova vlada". Strinjam se, da nihče ne bo hotel dopustili izvoza brez cestnine, vsaka vlada pač potrebuje denar. Pri tem poudarjam, da je takšna odločitev v nasprotju Z Uredbo o Lokacijskem načrtu za gradnjo avtoceste na leni odseku, ki izrecno določa v Lukovici izvoz brez plačila cestnine. Problem pa je zdaj menda v postopkih, saj je na drugi stopnji zmagal urbanistični inšpektor in se vsa stvar nadaljuje na višji stopnji. Bomo videli, kaj bo. Mi prosimo, toda ko je stvar pred sodiščem, vemo, kakšna so pravna pota. Pred nami so zadnji dnevi leta, mesec december je verjetno teto naporen, česi župan? Kako pa Ito s prazniki, liožičem, novim letom? O, če bi se dalo ustaviti čas! December je res naporen, ponavadi se nagrmadi ogromno dela, povsod se nekaj zaključuje, potem pa so tu še razna srečanja in občni zbori in podobno. Seveda bi rad pri vsem tem tudi doma Se veliko postoril. Kot je to na kmetih navada, je največ dogajanja pred prazniki in je sam praznik pravzaprav vrhunec in hkrati konec dolgih priprav in opravil. No, da se pohvalim: še vedno mi nekako uspe narediti jaslice, za katere porabim dva do tri dni dela in SO zato tudi temu primerno velike, čeprav mi zdaj za to ostanejo le še sobote in nedelje. Za boZič smo doma in je tako tudi edino prav, to je zame najlepši čas v letu, v boZič sem kar nekako zaljubljen. Za Štefan dan pa smo konjerejci v Šentvidu na "Zegnanju" konj, ki je eno lepo praznovanje, Novo leto pa tudi preživim v družinskem krogu in seveda z. mojo Teo. Ves tisi čas vmes pa vse prehitro mine. Gospod župan, zaključiva pogovor s korakom v naslednje leto. lii občankam in občanom občine Lukovica na koncu še kaj doda/i.' No, pa začniva, kjer sle končali: Naj ta konec leta ne bo konec, ampak nov začetek. Božični prazniki naj prinesejo sreče, ki je ta svet, v katerem živimo, ne more dati. Da bi bili prazniki zdravi in veseli! V naslednjem letu pa želim vse dobro, razumevanje ter uspešno in plodno sodelovanje. Veliko uspeha pa želim tudi Rokovnjaču. Hvala enako in hvala lepa za pogovor. /o Majda Vesel 1 iz naših krajev in župnij PRAZNIČNI UTRIP TUDI V DRUŠTVU PODEŽELSKIH ŽENA LUKOVICA Tudi podeželske žene smo začutile praznično vzdušje in se zato v petek, 17. decembra, zbrale v gostilni pri Furmanu. Žal smo tudi tokrat ugotovile, da vse premalo naredimo za svoje telo in dušo. Na.ša druZ.enja, izleti in ostale dejvnosti so dobra duševna hrana za večino Žensk, ki dan za dnem opravljajo gospodinjska in krneča dela, delavnice v kulturnem domu v Lukovici pa vse hvale vredna pomoč pri bitki za zdravo Življenje. V letu 2004 je bilo v naše društvo včlanjenih 80 Žensk. Podobna številka je Se v društvu Podeželskih Zena Trojane - Blagovica. '/. veseljvvem ugotavljamo, da v naše vrste vstopajo tudi mlajše Zene in Ženske, ki se s kmetijstvom ne ukvarjajo. Ugotavljamo, da smo društvo, ki ga potrebujejo mlada dekleta in Zene, ki ostanejo brez zaposlitve, ki se odločijo za delo na kmetiji, za dobro svoje družine in prav tako vse ostale Ženske, ki se Želijo izobraževati, družiti in preživeti redke proste ure v krogu sosed. Plan dela ni bil v celoti izvršen, saj med letom enostavno ni časa za društvene dejavnosti. Delo na kmetijah, v gospodinjstvu in v družini nam vse več pomeni. Veselimo pa se zimskih mesecev, ko si lažje vzamemo čas tudi za stvari, ki nas veselijo. In prav v teh mesecih smo sodelovale pri izboru kmetice leta. Na izboru v Ljubljani je kot kandidatka Lukovice sodelovala Vida Capuder, Zal pa se nam je že ob predstavitvi vseh 21 kandidatk iz cele Slovenije pojavilo vprašanje poštenega izbora. Izbrane bi morale biti prav vse! Poslušalec se enostavna vpraša: "Kje so meje in kdaj vse to zmorejo?" Vida je vsem zbranim polepšala večer še s svojo harmoniko. Naša podpredsednica in njena sestra Francka pa sta glavni pri "frehih", ki jih ob okroglih jubilejih naših članic pridno prirejamo. V minulem mesecu je bilo zelo živahno. Praznovale so kar tri ženske, in sicer: Božena Cerar-Novak, Urša Kveder, Milena Slapar in Sigi Kveder. Vsem slavljenkam iskreno čestitamo in se jim zahvaljujemo za topel sprejem. Vsem. ki sle nam v letu 2004 pomagali pri naši dejavnosti, se lepo zahvaljujemo in se že sedaj priporočamo za pomoč in razumevanje tudi v letu 2005. Vsem članicam in njihovim družinam pa v letu 2005 želimo toplo ognjišče in smeh v očeh, naj se vam uresničijo sanje, izpolnijo Zelje in pričakovanja. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! A S. Urbanija, tajnica društva: DOBRI MOŽ MIKLAVŽ Spet je minilo leto in naši otroci so nestrpno čakali na sv. Miklavža, /.brali so se v Lukovici, kjer je Zupnjiska Karitas pripravila darila za otroke, mlajše od 7 let. Daril je bik) kar 260, sv. Miklavž jih je z. vseseljem podaril našim malim nadebudnežem. Obisk sv. Miklavža sta popestrila zborček, ki ga vodi Petra Avbelj, in kratka igrica. Nato je v dvorano prišel MiklavZ z obveznim spremstvom in parkeljni Ker pa so bili otroci po trditvi našega župnika g. Sveteta zelo pridni, so jih parkeljni samo opazovali. Vsi otroci so pogumno in neustrašno odšli po darila k sv. Miklavžu. Nato so sedeže v dvorani, kjer so z veliko radovednjostjo in odpirali svoja darila. Ko so bili otroci obdarovani, se je sv, Miklavž poslovil se drugo leto spet snidemo! se vrnili na svetlečih oči z. obljubo, da Milena Bradač K dobremu razpoloženju je prav gotovo pripomogel ludi Miklavž. šport Boštjan Volf na mednarodni sceni z ekipo RSP spustu ter poleg mladinskega naslova osvojil tudi naslov pokalnega podprvaka v absloutni konkurenci, se bo tako podaljšal program mednarodnih dirk, zlasti spustov serije Ma.\xis in svetovnega pokala. Poleg tega se bo udeležil Se domačih tekmovanj ter dirk v disciplinah dvoboj in 4-kros. Hkipa RSP bo Se naprej nastopala na tovarniških kolesih Giant, kar ustreza tudi Boštjanu, saj je zadnja Štiri leta nastopal na serijskih kolesih te znamke. Najbolj znani imeni med njegovimi novimi soborci sta Anita Molcik, svetovna Številka 8 v 4-krusu in 11 v spustu med dekleti, ter Kiidigcr Jahnel, s 46. mestom v obeh disciplinah najvišje uvrščeni Avstrijec na lestvici UCI, ki je svoj največji uspeh dosegel z. 18. mestom na letošnji dirki svetovnega pokala v spustu v Calgaryju. Kot pravi polno ime ekipe ARBO RSP Racing Team Linz, je njihov sedeZ v l.inz.u. Boštjan sicer ostaja član ljubljanskega Volf portret - joto sporlbitd.at/RSP Racing 'ieam BoStjan Volf, mladinski državni prvak v spustu, ki bo prvega januarja dopolnil 18 let, je kot prvi Slovenec v tej disciplini postal član mednarodne tekmovalne ekipe, registrirane pri Mednarodni kolesarski zvezi UCI, tako imenovanega UCI Trade Teama". Pred njim sta pred leti tako na mednarodno sceno že stopila tekmovalca v krosu Rok DraSler in Jure (iolčer, Slovence v tujih cestnih ekipah pa je že težko našteti. DraSler je nastopal v dresu italijanske ekipe Kull Dynamix, Golčer avstrijske ekipe Corratec, Volt pa bo v sezoni 2(X)5 oblekel dres prav tako avstrijske ekipe RSP Racing Team. RSP Team 2005 - folo sporthtld.allRSP Raang 'ieam Boštjanu s Prevoj, ki je letos v zadnjem delu sezone prevladoval na domačih dirkah v Snurfcluba, za njegovo telesno pripravljenost pa bo se naprej skrbel trener Luka Žek*. Ob novostih so se za zadnjo sezono v mladinski AVTOŠOLA LONČAR d.o.o. Slamnikarska la, 1230 Domžale GSM: 041/785-735, 031/209-501 (se po starem programu) VARNO VOŽNJO V LETU 2005 TEČAJ CPP 17. 1. 03 ob 18. uri Volj skok - joto Snurjelub konkurenci povečali tudi Boštjanovi mednarodni cilji. Da bo zahtevna sezona tudi finančni pokrila, bo poskrbel novi Voltov osebni pokrovitelj ljubljansko podjetje |CE informacijski sistemi, uspešno na področju poslovnih rešitev za podjetja. "Vesel sem, saj je to nekaj, kar sem si lahko pred petimi leti na začetku nastopanja le želel, a je bilo nekje v oblakih," pravi Volf, dijak i. letnika Srednje gradbene, geodetske in ekonomske Sole v Ljubljani. 1 kipa mi bo omogočila nastope na več zahtevnih tekmovanjih, na katerih bom nabiral izkušnje. V našem športu veliko pomenita tudi vrhunska oprema in zaloga rezervnih delov, tega pa mi v ekipi KSP gotovo ne bo manjkalo!" Andrej Dekleva ZAKLJUČEK NOGOMETNE SEZONE S lekino STAKI : MLADI so na martinovo nedeljo Zlatopoljci zaključili letošnjo bogato nogometno sezono. Odigrali so kar .M nogometnih tekem z različnimi ekipami in organizirali kar štiri turnirje v Zlatem Polju, udeležili pa so se Se turnirjev v Blagovici, Krašnji in na Mniini planini. Nadvse vzpodbudno je, da starejšo generacijo igralcev že dokaj dobro in številno zapolnjujejo mlajši, nekateri celo člani NK Dob Vse lo daje slutiti, da bo igrišče v Zlatem Polju v celoti služilo svojemu namenu tudi v prihodnje. /j Tone I labjanic Stari in mladi na koncu nogometne sezone prazniki VESEL BOZIC IN SREČNO NOVO LETO Bralcem časopisa ROKOVNJAČ v y"Siege in navade ter verovanja pred najbolj priljubljenim praznikom Po Zadnji ureditvi praznikov je glede pomena božič takoj /a veliko nočjo 6* J BogOSlužno leto se zaradi dveh največjih krščanskih praznikov deli v dve Obdobji: božično, od prve adventne nedelje do praznika Jezusovega krsta, in velikonočno, od prve postne nedelje do praznika sv. trojice. lioZič spada med štiri zapovedane praznike, ki so gibljivi in jih kristjani ne obhajajo vedno na nedeljo (vsi sveti, sv. Kešnje telo in kri in Marijino vnebovzetji'). HliZajo se božični prazniki, ki vedno prinesejo veliko lepili doživetij v družinskem krogu. Hladni zimski dnevi in lopel dom, pa nakupi daril in prijetna pričakovanja vse to je idila prijetnega predprazničnega vzdušja. Domače okolje je navadno vedno prijetno. Za te predpraznične dni pa poskrbimo še za nekatere malenkosti, ki nas spominjajo na prihajajoče praznike, ter nam polepšajo dneve do božiča. BOŽIČ Zelo dolgo je Ze mesec december povezan s pričakovanjem božiča in samim božičem, zalo na Slovenskem najdemo zanj med drugimi imeni še kolednjak, božični mesec, veliki boZičnik. Božič je Ze od nekdaj družinski praznik. Božič je med ljudmi gotovo najbolj priljubljen praznik, ki je v stoletjih navezal nase celo paleto najrazličnejših kulturnih prvin in z njimi šeg, navad ter verovanj, ki so velikokrat pred krščanskega izvora. Ljudje so prišli v javnost šele na polnočnico. Seveda pa ima boZič tudi zunanja znamenja; ta so predvsem božična smrečici (socialistična novoletna jelka), jaslice, darila, pelje in voščilnice. Prazniki opredc l|U|c |o vsakdanji Zivljtnjski ritem, ki je bil nekoč povezan z. agrarnim letom, ('.lede na lo. da danes večina ljudi živi zelo oddaljeno ali celo neodvisno ocl narave in njenih sprememb, nas Iclni ciklus praznikov vsaj nekoliko vrača k naravi Zimski solsticij in s tem začetek agrarnega leta je bil za ljudi Ze od nekdaj izziv. Ta naravni pojav so slavile različne civilizacije na različne načine. V zahodni civilizaciji se je praznovanje boZiča močno ukorcninilo. Po krščanski tradiciji je božič dan, ko se praznuje Jezusovo rojstvo. Za datum rojstva je prevladalo prepričanje, da je to noč s 24. na 25. december. Domnevajo, da so Jezusovo rojstvo začeli slačili leta 336 ali 354 vse do 16. stoletja, ko je začel veljati gregorijanski koledar, se je v cerkvenih rokovnikih leto začenjalo z božičem. OD ADVENTA DO BOŽIČA Vihko l|iuli praznuje UtfiC zgolj zaradi tradicije, toda kristjani se nanj pnpravl| lp Ze veliko prej. ADVENT Advent (latinsko adventiis) pomeni prihod, torej čas, ko se verniki pripravljajo na Kristusov prihod. Pripravljajo se štiri adventne nedelje; štirje tedni pomenijo štiri obdobja zgodovine stare zaveze: • prazgodovina od začetka do Abrahama. • doba očakov ocl Abrahama do kraljestva, • doba od ustanovitve kraljestva do babilonske suZnosii, • doba po vrnitvi iz babilonske sužnosti do rojstva Kristusa. Aclvenlni čas značilno ponazarja adventni venec. Posebno znan je na Koroškem (a šele med obema vojnama), v Avstriji, Nemčiji, pa tUdI Belgiji, na Švedskem in drugje. Prvotni venec je spleten iz smrečja, na njem pa so štiri modre ali bele sveče ter trakovi. Vsaka sveča pomeni eno od omenjenih obdobij. Ker pa za krščansko vero pomeni Kristus luč sveta, prižgejo vsako nedeljo eno svečo več Adventni venec simbolizira upanje m pričakovanje novega (luč). Danes izbiramo ludi med drugačnimi materiali in drugo barvo okraskov, Adventne vence uporabljamo kot namizne adventne venčke, ki jih postavimo na mizo, prosto viseče venčke, ki jih obesimo nad mizo ali v prostor ter adventne venčke na vratih, steni, ki |ili obesimo na vrata v pozdrav ljudem, ki prihajajo v naš dom. Danes skoraj ni več "doma", kjer ne bi visel adventni venček na vratih ali kjerkoli drugje. Material, ki ga lahko uporabljamo kot zelenje je naslednji: srebrna jelka, pušpan, ali kombinacijo pušpana, brina, islandskega maha, storžev in podobnega. Kol osnovo za zelenje lahko uporabimo venčke iz slame, vrhovih vej, sliropora. mokre ali suhe gofoe-glede na izbrano osnovo izberemo ludi tehniko Izdelave (zelenje vezemo, potikamo ali lepimo na osnovo). Sveče so lahko debele za tretjino venčkovega telesa in 1,5 do 2 krat višje; višje kot so, toliko bolj ozke naj bi bile; venček z njimi razdelimo na štiri četrtine in okrasne elemente dodajamo v skupinah; Irak naj bo enakomerno razporejen po obodu venčka. Okrasni materiali so lahko storZi (macesna, ciprese, čuge), plodovi okroglih oblik dudi Iz umetnih materialov in stekla), posušeno cvetje, cimetove paličice, orehi, darilca, pentlje, Barbarine vejice Četrti december je dan sv. Barbare. Ta svetnica je po legendi Živela v 3. stol in je bila tako lepa, da jo je Oče, poganski kralj Dioskur, zaprl v stolp. Od nje je zahteval, naj se poroči s kraljevičem Pabricijem, ona pa je to odklonila, ker je skrivaj sprejela krščansko vero. Oče je pobesnel, Barbari je z lastnimi rokami Prevladuje bela hana. Venček s storžki in Črno-belo ko zmanjka naravnih Ju Jal km. z liSaji prerallene vejice. dodamo kanček zelene in Šopek, zalivi Slan dobri ImUoii Cos. V klasični rdeče in zelem kate venec iz je/kinih vej podeželsko očarljivost. Vonj cimeta in nageljnovih :-Jm. Osnovni obrot' fe objan s puipanom in okralen s kumkvatom, z nageljnovimi ibicami in s nmelovimi paličicami. Ustvarjalni vrtni venec. Sadeži, cvetovi, začimbe in glineni lonci so materiali za ta naraven okras. AJvenl na pelčeni obali. Zamisel je nenavadna in jo je lahko posnemali: pliln skleda napolnile s peskom, postavile vanj svete in po icl/i dodale majhne okrasne dodatke. odrobil glavo, zalo ga je lakoj zadela zasluzena kazen: vanj je treščila strela. Na dan, ko praznuje svoj god ta lepa svetnica, je treba po stari šegi odrezati češnjeve, višnjeve, slivove vejice. Te vejice reZemo ali pred sončnim vzhodom ali po sončnem zahodu. Položimo jih v toplo vodo in postavimo poleg tople peči. Do božičnega večera se vejice razcvetijo. Nekoč so verjeli, da razcvetele vejice prinašajo srečo, blaginjo in dobro letino. Čar zelenja Kaljeno žito ali adonisovi vrtički Na dan sv. Barbare (ponekod sv. Lucija - 13. december), sejejo pa tudi na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja (K, december), o sv. MiklavZu in celo o sv. Katarini, dajo v plitve posode kaliti pšenično zrnje, da ozeleni za lx>Zič, S tem zelenjem lahko okrasimo božično mizo ali jaslice. Da |e mlado Žilo o božiču dandanes samo okras, ki nas razveseljuje s svojim sočnim zelenjem, je povsem naravno. Tedaj je imela .seveda docela nedvoumen obredni pomen. Plitve posodice z mladim Žitom so znane kol "adonisovi vrtički" Ze pred tisočletji na semitskem vzhodu. Ime nosijo po grškem bogu Adonisu, ki je bila v njem utelešena rastlinska rast. Adonis je vsako leto umrl s poZetim Žitom vred. Prebujena Življenjska moč v zrnju ali vejah naj bi pomagala mrtvi naravi in človeku, da bi se iztrgala sponam smrti, ki je za zimski čas tako očitna prispodoba. Pravega imena zanj nimamo. Na Dolenjskem je razširjen naziv "zeleni božič", "kalitev", "pšenička", v beli krajini "večno Življenje", na Spodnjem Štajerskem "svetonočni spomin", "kaljeno Žilo", na Gorenjskem kratko in malo "Žito" ali "božično Žito". Božično drevo Poleg advenlnega venčka je božično drevo najpogostejši simbol božiča. Krasen je božičnega drevesca ni zelo stara navada (segala naj bi v 17. stol,), izvira pa iz krašenja hiše z zelenjem v predbožičnem času (razširjeno tudi v Sloveniji); kot zelenje se je uporabljalo smrečje, bršljan, božje drevo, zimzelen, bela omela ... O nastanku in pojavu božičnega drevesca je zelo veliko teorij, zanesljivo pa se je najprej pojavilo v obrtniškem sloju in aristokratskih vrstah. Iz višjih slojev se je potem la navada prenašala v nižje. Včasih so krasili božična drevesca / jabolki, orehi, storži, pisanimi papirnatimi girlandami, svečami in piškoti. Danes industrija proizvaja številne okraske za božični čas. Božično drevo je lahko okrašeno na različne načine. Trajče Nikoloski izobraževanje Delo Sveta staršev na OŠ Janka Kersnika Svet staršev se je v tem Šolskem letu sestal dvakrat. Kot vsako leto smo obravnavali poročilo 0 delu Sole v preteklem in letni delovni načrt za tekoče Šolsko leto ter imenovali predstavnike starSev v Svet Sole. Razpravljali smo o Številnih temah, pomembnih za delo Sole. Veliko pozornosti smo tudi letos namenili prevozom Šolarjev. Še posebej zato, ker so nekateri učenci in njihovi starši tik pred pričetkom šole izvedeli, da so prevozi zanje ukinjeni. Predstavniki treh skupin staršev, ki so se predhodno Ze obrnili na občino, so predstavili svoje pobude ludi Svetu staršev. Strinjali smo se, da je pri varnosti otrok nedopustno varčevati in I priporočilom, da je treba v soglasju med občino (financerjem), Solo (organizatorjem) in starši (zastopniki otrok) najti takojšnjo, za vse sprejemljivo, rešitev za ohranitev varnosti učencev na poti v šolo, prav tako pa je treba skupaj oblikovati dolgoročno politiko zagotavljanja varnosti otrok na cestah. Pooblastili smo tri članice, da zastopajo stališča sveta staršev na sestankih pristojne občinske komisije in občinskega sveta. Na drugi seji smo izvedeli, da je občina preko zunanjega izvajalca pristopila k ocenjevanju varnosti šolskih poti in da se oblikujejo predlogi novih prog šolskih prevozov. Ta točka dnevnega reda je bila zaradi nedokončanega dela Komisije za varnost v cestnem prometu in javne prevoze umaknjena z dnevnega reda novembrske seje občinskega sveta in je ni bilo v vabilu na decembrsko sejo. Nekaj dni pred sejo pa se je komisija sestala (delegacija sveta staršev ni bila vabljena) in pripravila sklepe, ki jih je občinski svet pod dodatno tcx'ko dnevnega 15. 12. 2(XI4 potrdil z desetimi glasovi za in tremi proti. Sprejeta rešitev ima, kot vsak kompromis, dve plati. Po besedah Zupana pomeni majhen nadstandard (prevoze mlajših otrok na dveh relacijah kjer po zakonu niso obvezni). Po drugi stani pa so tako z letošnjim šolskim letom ukinjeni prevozi za nekatere starejše otroke. V duhu priporočila sveta starSev se zastavlja vprašanje, ali je res potrebno varčevanje pri otrocih. Le upamo lahko, da zimske razmere ne bodo postavile na laZ študije o varnosti cest, po katerih lx>do nekateri otroci hodili v šolo. Stanje prevozov bo mogoče za korak boljše po nabavi novega kombija in minibusa, za kar so svetniki dali zeleno luč. Gotovo pa pogovorov in usklajevanj o tej "večni temi" ni konec (kot meni tudi Zupan). Letošnji dogcxlki so pokazali, da ima svet starSev pri tem dialogu tudi v bodoCe lahko pozilivno vlogo. Seje sveta staršev so prostor pogovora o delu šole, prostor za postavljanje vprašanj, izrekanje (argumentiranih in dobronamernih) pripomb in tudi pohval. Menim, da se prostor dialoga na naših sejah v zadnjih letih širi, kar je zelo dobro. Za naše otroke si Želimo dobro šolo, šola pa potrebuje zainteresiranega kritičnega sogovornika, da se lahko razvija. Zato je prenos kritik in pohval o šoli z neformalnih pogovorov med starši ob kavici ali na piknikih, preko predstavnikov razredov, na sejo sveta staršev zelo dobre xlošel. Tam nas ravnateljica in kolektiv šolskih delavcev lahko slišita, lahko popravita napake, lahko se odzoveta z. dialogom, najdeta motivacijo za delo, ki ni "nujno", je pa naletelo na pozitiven odziv pri starših. Tako delo so na primer vprašalniki, ki smo jih dobili starši učencev prvih in sedmih razredov devetletke. Predlagali smo, da bi rxxlobne ankete postale reden pojav tudi v drugih razredih. Predstavljajo enega od načinov dialoga med šolo in starši. Za dialog se moramo potniditi Oboji in tudi trud pri starših je včasih problem, Z veseljem pa ugotavljam, da v našem okolju raste zavest staršev, da lahko pripomorejo k še boljši šoli. Dokaz za to vidim v dokaj številnem obisku (dolgih) sej, ki so dolge tudi zato, ker je razprava temeljita. Ni brezplodna, ker šola izrečeno vzame resno. Tudi (xJločitev za dodatno sejo, na kateri bomo obravnavali šolski red, je bila soglasna. Pomembna je pripravljenost za pogovor na obeh straneh. Ravnateljica nas ni dolžna vprašati za mnenje o šolskem redu ali čemerkoli drugem in ni dolžna upoštevali našega mnenja - tak je pač naš sedanji šolski sistem (svet staršev je le posvetovalni organ ravnatelja). Verjamem pa, da je sodelovanje s starši korak v pravo smer. Iz lokalnih okolij naj bi to sodelovanje raslo tudi v širino. Marši naj bi preko demokratičnega predstavništva postali sogovorniki državnim institucijam, ki oblikujejo šolski prostor za naše otroke. Z:i Anion Medni UPORABA RAČUNALNIKA V ŠOLI ROJE Živimo v napredni družbi, ki zna pri.-luhniti in slediti svetovnemu razvoju in trendu tudi v šolstvu. Današnjega šolstva si brez osebnih računalnikov skorajda ne moremo predstavljati. Se posebno pa ne v Soli, kot je na.ša. Ne bi vam rada ponovno predstavljala populacije otrok na naši Soli, saj je bilo o tem Ze veliko povedanega in napisanega. Pa vendar! Zakaj tudi naš otrok potrebuje računalnik? Vsako leto vpišemo vedno več Otrok s težjimi in kombiniranimi motnjami. To pomeni, da imajo otrexi zelo okrnjene moZnosti normalnega komuniciranja, saj jih prav vse spremljajo teZave na gralomoloričnem področju, ki so jim nemalokrat d(xlani mcx,ni spaz.mi in teZke gibalne okvare. Računalnik v tej situaciji omogix'a kvalitetnejšo komunikacijo med otrokom in učiteljem. Seveda so na šolski stopnji učenci, ki so sposobni in se lahko kosajo z. vrstniki drugih šol v znanju in veščinah pri delu z. računalnikom. Računalniško znanje nadgrajujejo v devetletni osnovni šoli pri obveznih izbirnih vsebinah in pri krožku računalništva. Svoje doseZke vsako leto potrjujejo z udeležbo na tekmovanju v Wordu. Zaradi vseh našletih dejstev se prijavljamo na razpise M.ŠZS za pridobitev novih računalnikov. Ze drugo leto je tudi na naši Soli v teku program devetletne osnovne Sole. Ta nas obvezuje k opremljanju učilnic in kotičkov z. računalniki. Računalnik v devetletni osnovni šoli z nižjim izobrazbenim standardom namreč velja za obvezno učilo. ■I Nada Grčar, speč. ped., učiteljica računalništva Rotor Francisove turbine Litostroj potrebuje mlade kovinarje Po letih negotovosti se nekdanjemu Litostroju, ki ga sedaj sestavlja pet samostojnih podjetij, obetajo boljSi časi. Zaradi obilice naročil potrebujejo mlade delavce kovinarskih poklicev; od strojnih mehanikov, instalaterjev, monterjev do strugarjev, rezkalcev, orodjarjev in drugih. Prav zaradi tega je predstavnik PTS, enega od podjetij nekdanjega Litostroja, ki se ukvarja s servisno dejavnostjo vseh vrst, obiskal Sednjo šole; DomZale. Povabil je strojne mehanike tretjega letnika, da si ogledajo Litostroj, za kar smo se seveda dogovorili. Srednja šola DomZale, program kovinarstva, v katerem delam, in Se ena ljubljanska srednja šola sta edini, ki izobražujeta kandidate za kovinarske poklice v celotni ljubljanski šolski regiji, ki zajema skoraj četrtino Slovenije. Za primer naj navedem, da se bo v tej regiji na obeh šolah v letošnjem Šolskem letu izšolalo okrog K) dijakov za poklic strojnega mehanika - ključavničarja, potrebe po teh kandidatih pa so ogromne, V podjetju PTS so nas lepo sprejeli in nam razkazali posamezne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, od servisiranja in popravljanja obdelovalnih strojev do rekonstrukcije in postavitve novih strojev in proizvodnih linij. Izdelujejo tudi balirne stroje za stiskanje odpadkov. Ukvarjajo se Se s proizvodi iz plastike - izdelujejo namreč notranja ohišja Žarometov za osebne avtomobile. Takoj zaposlijo delavce s poklicno šolo strojne smeri in strojne tehnike. Nudijo jim vse ugcxlnosti tudi ob nadaljnjem šolanju. Zatem smo obiskali še eno podjetje, ki deluje na območju nekdanjega Litostroja, to je KI (Energetika inženiring), kjer izvajajo skoraj celoten program nekdanjega skupnega Litostroja, Tako izdelujejo vse vrste vodnih turbin, peltonove, francisove. kaplanovc, mostne Žerjave različnih nosilnosti, opremo za cementarne, hidravlične stiskalnice, vodne črpalke velikih kapacitet za namakanje polj, predvsem v Afriki. Izdelujejo še razne strojne dele po narctfilu. Strojna oprema v proizvodnih halah je na visokem nivoju. Tako je možno videti klasične obdelovalne stroje, pa tudi računalniško vodene stroje velikih dimenzij. Dijaki so bili navdušeni nad ogledom, organiziranostjo in urejenostjo podjetja. Tudi tu jim je bila ponujena služba ali nadaljnje šolanje. Ob slovesu so nas sogovorniki opozorili, da bodo pravi problemi z zaposlitvijo nastopili čez približno pel let, ko se bo zdajšnja generacija litostrojskih delavcev upokojila, novih kvalificiranih delavcev pa ni. Verjetno jih bo potrebno takrat iskati na Poljskem, Češkem, Slovaškem, v Romuniji in še kje, morda tudi na Kitajskem, kar nikakor ne bo v ponos slovenskemu narodu! A Kamilo Domilrovič UČENJE NA DVEH ŠOLAH Sem Sebasljan Rozman, Živim v rejniški družini na Vrhu nad Krašnjo. Hodim na srednjo poklicno šolo v Ljubljano. Ta Sola je nasproti stadiona. Tam je veliko prijaznih učiteljev in učiteljic. Imam pa tudi dodatno pomoč na OŠ Roje. Pri učenju mi pomaga učiteljica Dragica. K njej hodim vsak ponedeljek, včasih pa še v torek. Dodatno pomoč imam v njeni knjižnic i. V njej je veliko knjig, revij in video kaset. Knjige so označene s črkami. V knjižnici ima še dva računalnika in eno nagačeno kukavico. Okrog so postavljene plišaste igrače. Zraven računalnika ima veliko zeleno tablo. Na to tablo pripenja naslove knjig in revij. Učiteljica Dragica me uči slovenščino in angleščino, včasih pa še matematiko in druge predmete. Lahko si izposodim kakšno knjigo ali pa revijo. Občasno grem za nagrado na računalnik, kjer deskam na Internetu, To delam najraje. Al Sebastjan Rozman občinske novice ULIČNI SISTEM večjih dolinskih naseljih Črnega grabna z večjim Številom objektov in prebivalstva ni več ustrezna obstoječa evidenca hišnih številk. Oštevilčenje objektov v posameznih naseljih je nesistemsko in brez reda, kar v vsakdanjem življenju mnogokrat predstavlja problem, v naselju Lukovica se bo tako uvedel ulični sistem kot pilotni projekt, čigar priprava in izvedba se bosta v prihodnjem letu nadaljevala Se v naseljih Prevoje in Šentvid. Predlog odloka 0 uvedbi uličnega sistema v naselju Lukovica je občinski svet že obravnaval is. oktobra 2004 na is. seji. v času javne obravnave je bil predlog razgrnjen na sedežu občine Lukovica, sestala pa so je tudi posel>na strokovna skupina, ki je obravnavala pripombe in predloge krajanov ter oblikovala končni predlog poimenovanja posameznih cest, ulic in trgov. Izhodišče poimenovanja so stani ledinska, geografska in zgodovinska Imena. Po sprejemu odloka na občinskem svetu, predvidoma januarja prihodnje leto, bodo posamezne ceste, ulice in trgi označeni z uličnimi tablami in kažipoti, hkrati pa se bodo na posamezne objekti' nameščale nove tablice, na katerih bosta ime ulice in hišna številka. Vse stroške zamenjav nosi Občina Lukovica. Hišne številke bo določila Geodetska uprava v Domžalah s sklepom, v katerem bo naveden način in mesto postavitve tablice s hišno številko. Lastnik oz. upravljavci objekta bo moral namestili novo hišno tablico v roku osmih dni po prejemu obvestila, da je tablica izdelana, staro tablico pa odstraniti najkasneje V enem letu. V vmesnem obdobju sla lahko na objektu obe tablici. Pri določanju hišnih številk bodo upoštevane ludi predvidene stavbe po urbanistični dokumentaciji (sprejeti Izvedbeni prostorski akti), za katere bodo rezervirane hišne številke (območje zazidalnega načrta l,(> Lukovica jug in I>i Lukovica zahod, območje ureditvenega načrta LI Lukovica center ter območje zazidalnega načrta LIO Lukovica sever, ki je v pripravi). Skladno izdelani Zazidalni ali ureditveni situaciji so na teh območjih določena tudi imena za pred- videne ceste in ulice. Prav tako bodo upoštevani manjši prazni predeli v naselju, kjer je možna postavitev stavb in tudi v tem primeru rezervirano ustrezno število hišnih številk. Seveda pa je predlog uvedbe uličnega sistema pri Lukovičanih vzbudil strah zaradi potrebne zamenjave osebnih dokumentov in s tem povezanih stroškov. Podatki o stalnem bivališču krajanov se bodo pri uvedbi uličnega sistema sicer spremenili, vendar pa dokumentov ne bo potrčimo zamenjati takoj, ampak šele pri podaljšanju njihove veljavnosti oziroma pri zamenjavi starih za nove. Upravna enota Domžale bo v prehodnem obdobju v svojem registru vodila podatke o starem in novem naslovu posameznih prebivalcev. Ker se bodo zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo sicer spremenili vsi dokumenti (spremembe bodo le malenkostne), bo njihova sprememba za Lukovičane lahko sočasna. in Občinska uprava PO AVTOCESTI ŠE PREO TURISTIČNO SEZONO 2005? Komisija za avtoceste je del svojega zadnjega letošnjega sestanka 23. novembra namenila ogledu predora Trojane in zanimivih točk na avtocesti od Blagovice do Trojan. Odsek naj bi v bil predvidoma dokončan in odprt za promet še pred turistično sezono 2005. Inženir Saje nas je ob postankih na avtocesti, kjer Ze večinoma potekajo zaključna dela ( zaščitna ograje, preplastitve, montaZ.a protihrupnih ograj), sproti opozarjal na določene posebnosti tega avtocestnega odseka. Do predorov se odsek od Blagovice nenehno rahlo vzpenja (,š,l %), na nekaj mestih (predvsem viaduktih) je postavljena zaščitna ograja "nju ilz.ersi", ki omogoča večjo varnost. Ob odseku bosta urejeni tudi dve mrestišči, eno je že pri viaduktu Log, drugi biotop bo urejen v Blagovici. Zapeljali smo se tudi skozi levo predorsko cev Trojane, v kateri so že upoštevani najnovejši standardi za zagotavljanje varnosti, kot je na 1000 m dolžine predora prečni prehod med obema cevema, ki služi kot varnostna povezava z drugo cevjo, kamor lahko preusmerijo vozila ob morebitnih težavah v predoru, kot je razložil inž. Likar, Drugi del je bil namenjen informaciji o stanju in ostelem delu v zvezi z izgradnjo avtocestnega odseka Blagovica - Trojane. S temi deli so namreč povezana še druga, ki se nanašajo predvsem na infrastrukturo; tako je bil konec novembra tehnično pregledan vodovod v .ŠentoZ.boltu, s katerim je kar nekaj razhajanj glede upravljanja. Tako naj bi novega upravljal Prodnik d.o.o., starega pa vodovodni odbor. Tu je še vodovod skozi Prevoje, septembra je bila tudi odprta CČN v Vrbi, ki še ne dela polno. Sedaj je potrebno dograditi kanalizacijo, iz katere se bodo odpadne vode stekale v čistilno napravo in se bodo stroški čiščenja odpadnih vod zniZali. Predsednik komisije nas je seznanil s potekom ukrepov na G 1-10. Vsega skupaj je potrebno izpeljati Se 7 ukrepov, trenutno pa poteka izgradnja avtobusne postaje v Spodnjih Lokah,. Ponovno pa je bil izpostavljen problem Škode, ki jo je povzročila gradnja trojanskega predora. Po zadnjih merjenjih se ugotavlja, da se tla počasi umirjajo, vendar popolne umiritve Se ni. Glede odškodninskih zahtev je v oktobru Ze potekal sestanek z Zupanom, v novembru se je sestala tudi KS Trojane. S strani Grassetta je bila za koordinatori«) med krajani in izvajalcem imenovana Darinka Lapajne. Zaobiti pa tudi ni bilo mogoče vpraSanja cestninske postaje v Lukovici, katere dokončna izgradnja je bila spomladi ustavljena. Občani pa si Želimo predvsem tega, da bi se lahko od morja do Maribora v enem kosu po avtocesti lahko peljali Se pred turistično sezono 2005. Upamo, da se bo z. izgradnjo avtocestnega odseka Blagovica - Trojane in vseh ukrepov iz. Uredbe na Gl-10 prometno - varnostna situacija v dolini Črnega grabna zares izboljšala. A Marta Keržan odprta stran nadaljevanje povesti Resnična povest o Kraljevi domačiji s Trojan Ko sta se v zgodnjem jutru prebudila, so bili konji Ze nahranjeni in pripravljeni za pot. Janezova mati je rahlo potrkala na vrata in ju povabila k zajtrku. Tudi Janez je prisedel. "Kos poti, dokler ho tema, pojdem z. vama." Nastran pravi: "Ponoči sem premislil. Halo in svatovSčino bomo kar skupaj vozili, najvarneje bo.ludi jaz sem Ze to premišljeval,'' prizna Janez. Težko je bilo slovo deklici od nove matere. Njuni blagi srci sta se srečali in se takoj prisrčno vzljubili. "Moj dragi otrok," jo neZno pokriZa mati na belem čelu, "naj te blagoslovi in varuje dobri bog in kmalu se vrni k meni in mojemu sinu," A zdaj zakliče oče Nastranov: "Stojte, na prvo in glavno stvar smo pa pozabili. V Štirih lednih smo se dogovorili za poroko. Saj moramo vendar postaviti oklice. Ta pol je predolga in prenevarna, da bi kar naprej potovali, Najpoprej postavimo oklice v vaSi fari, potem pa pojde Janez z. nama na KoroSko, Kar mora biti, mora biti." "Dobro, oče," pravi Janez. "Samo materi povem, potem sem pa brZ pripravljen." Janez odhiti iz sobe in poišče gospodarja Handarita. "Dobro in modro," pravi ta. "Vzemi konje in se peljila z Mojčico. Pa ne tistih, s katerimi pojdeš na Koroško. Jaz medtem še nekaj uredim. Vidva pa vzemita očeta s .seboj, da se mi ne bo treba skrivati ta čas. Še k tvoji materi stopita, da ji povesta očetovo Zeljo." Pol ure pozneje se je odpeljal voz s tremi osebami, v katerega je bilo vpreZenih par iskrili konj, po mali cesti proti fari. Skrbna mati se je trudila in hitela, da pripravi sinu popotnico za teden dni in vmes iskreno pravila: "Bog daj, da bi bilo vse dobro." Ilandarit pa je stopil k hlapcu:" Dajte konjem, ki jih vzame Janez, Se en obrok in pripravite kar je treba." Tone, ali je berač Grega še gori na mrvi?" "še," pravi hlapec, "Pokliči ga, Želim, da pride takoj v hišo." Gospodar gre v hiSo. Na mizo postavi polič vina, pol hlebca kruha in krožniku zajeten kos slanine. Kmalu se zasliši trda in okorna hoja v vezi. V sobo stopi krepak mož, v oguljeni in raztrgani obleki, z beraško malho čez rame. "Dobro jutro, gospodar!" pravi, "kaj bo dobrega?" "Jej in pij, ti že povem. Potrebujem zanesljivega in hitrega sla," pravi gospodar, medtem ko se on posluži ponujenih dobrot. "Mislim, da se smem zanesti nate." "Smete," pravi oni. "Če sem tudi kot levi razbojnik, dane besede pa Se nisem prelomil," "Fant se ženi na Koroškem. Zdajle so Sli staviti oklice. Zdaj bi rad od vašega poglavarja zapisano besedo, od nas do Nastranovega doma za tri mesece po dnevi in ponoči, da bi mogli ljudje varno gori in doli. Izzivali ne bomo, V kolikem času mi poveš odgovor? " "V štirih urah," odgovarja Grega. "Tudi vi morate živeti. Torej za tri mesece. Za koliko in komu?" "Tisto le spij," pravi gospodar, ko vidi da se berač odpravlja. "Slanino in kruh pa v malho spravi, boš imel za po poti." Iz žepa potegne svetel goldinar in mu ga ponudi. > > > Nadaljevanje v prihodnji Številki C : ter zdravo, srečno in uspešno Novo leto r J www.banka-domzale.si Banka za vas politične stranke DR. ROMANA JORDAN CIZELJ JE SLOVESNO ODPRLA POSLANSKO PISARNO V DOMŽALAH /■^v r. Romana Jordan Cizelj, poslanka SDS v ( M I P"''1'"1' skupini ljudsko stranke j^^r evropskih demokratov v Evropskem parlamentu, je 12. novembra Opoldne slovesno odprla svojo poslansko pisarno. Poleg predstavnikov medijev in poslancev Državnega /bora RS se je odprtja udeležilo tudi nekaj drugih uglednih gostov. Dr, Jordan c,i/ljcva je ob tem dogodku izrazila veselje, da bo lahko tudi tako slovenskim državljanom približala delovanje evropskih institucij, Se posebej Evropskega parlamenta. Za odprtje pisarne v Domžalah se je odloČila, ker je želela tudi na simbolni ravni poudariti svojo povezanost z lokalnim okoljem. "Pisarna bo odprta lako za tiste, ki bodo potrebovali splošne Informacije O delovanju Evropskega parlamenta, kot tudi za vse, ki bi radi navezali oseben stik z mano. Kot edina slovenska predstavnica v parlamentarnem Odlioru za industrijo, raziskave in energetiko si želim, da bi navezala tesne stike I predstavniki stroke z. omenjenih področij." Pisarna bo odprta vse delovne dni v tednu z uradnimi urami ob ponedeljkih, sredah in petkih. Praznična poslanica leto 2(X)4 se hitro bliža koncu. Samo še nekaj dni nas loči in obrnili bomo nov list zgodovine, pisalo se bo leto 2005. Po čem si bomo zapomnili leto 2(X)4? Zagotovo po tem, da smo prvič v zgodovini uradno postali del Evrope, saj smo od I. maja dalje polnopravni Člani Evropske unije, priključili pa smo se tudi zvezi NATO. Prvič v zgodovini smo volili poslance v Evropski parlament in lahko smo zadovoljni, da so iz naSe bližnje okolice v Evropskem parlamentu kar trije poslanci, dr Miha Brejc in dr. Romana Jordan Cizelj iz SDS ter ga. Ljudmila Novak iz Nove Slovenije. Jeseni so potekale volitve v Državni zbor RS in prvič v zgodovini na.še samostojne države so SDS stranke slovenske pomladi (katerih osnovni cilj v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja je bil osamosvojitev Slovenije) prepričljivo zmagalo S tem je bila prevzeta velika odgovornost in prepričan sem, da jO bomo upravičili. Tudi jaz, kol poslanec SDS z vašega področja Konec leta pa seveda pomeni tudi začetek praznovanj, ko si zaželim« vse lepo v družinskem krogu ob praznovanju božiča, v krogu znancev in prijateljev ob praznovanju dneva samostojnosti ter na silvestrovo, ko bomo v krogu oseb, ki so nam najbližje, praznovali vstop v novo leto. Naj vam praznični dnevi minejo čim lepše, vsem vam pa želim srečno in predvsem zdravo leto 2005. /" Roberl I Irovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS Vsem občanom želimo duhovno bogat božič, čestitamo za dan samostojnosti in voščimo srečno novo leto. Posebej čestitamo in želimo uspešno delo novemu poslancu NSi v državnem zboru Francu Capudru, kije kandidiral v našem volilnem okraju. NSi Nova Slovenija z- 00 NSi Lukovica SPOŠTOVANI OBČANI! Za nami je delovno leto. polno sprememb in novih izzivov. Skušali smo jih usmerjati v kvaliteto življenja vsakega posameznega občana. V veselem decembru čestitamo vsem občanom ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije. Zelje ob božičnih praznikih usmerjamo za mir in srečno iskrico V očeh. za prijateljstvo. LDS Vsem občankam in občanom voščimo blagoslovljen božič ter iskreno čestitamo ob dnevu samostojnosti. Naj vam leto 2005 prinese obilo ljubezni, miru, sreče in veselja. Srečno! SDS 00 SDS Lukovica V novem letu 2005 vam želimo, da dosežete vse. kar si telile in v kar zares verjamete. Mnogo zdravja m sreče) VN.IAČ je glasilo (»bčinc Lukovica. Brezplačno ga prejemajo VM gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica; Majda Vesel; člani uredniškega odbora: Kamilo I lomil.rovič, M;irta KerZan, TomaŽ. Močnik, Irena VoduSek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Lukovica 4(i, I22.r> Lukovica, tel. 01/72!) (it) (X), jezikovni pregled: Marta KcrZan, spletna stran: www.lukovioa.si, e-mail: obeinadukovioa?liikovica.si, rokovnjae?hikoviea.si; Produkcija: Agencija C bjulitjana, priprava in tisk: GRAFEX gre >up, Podlipoviea 31, 1411 Izlake; lrati,|r Oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada 1.760 izvodov, Glasilo sodi med proizvode, za katere sc obračunava K,.ri% 1)1 )V (Ur. I. RS SI. K!»/!»K). Rokovnjae je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko I (K I in v razvid moli jev Ministrstva za kulturo KS pod zaporedno številko UHO.1 Irednislvn si pridržane pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Ncnan »cenili člankov ne lionori ramo. Na naslovnici so otroci na sejinarjenjn v Lukovici, foto: Roman Vesel, tekst na naslovnici: Vili Golob. GOSTINSKO P O D J E T J Iroanc na bencinskem servisu OMV Istrabenza v Lukovici E tel: 01/7296 350 - odprto 24 ur na dan HLADNI IN TOPLI PRIGRIZKI MALICE KOSILA JEDI PO NAROČILU SOLATE SLADICE odprto vsak dan od 5. do 22. ure tel: 01/7236 846