Štajerski dež. zbor. XXII. Seja 16. jan. 1874. Na dneraem redu je bila Tolitev dTeh deželnih odb o r n i k o t. Veliki posestniki si izTolijo enoglasno grofa Kottulinskega; ToliteT drugega odbornika izmed vseb poslanceT namesto dr. Schlofferja, ki se je odpoTedal, se pa je morala 6krat ponoviti. Pri prvi volitvi sta imela dr. Schloffer in baion Konrad največ glasoT, nobeden pa ne absolutne Tečine. Pri ožji Tolitvi zmaga sicer Scbloffer z 28 glasoTi, a službe noče preTzeti. — Pri naslednjib 4 Tolitvah je dr. Schreiner dvakrat zmagal proti Konradu, pa se je branil, dokler ni k slednjemu z Teliko Tečino (38 glasoTi) izToljen bil in slažbo sprejel. Kot namestniki so bili potem Toljeni: dr. Gmeiner, Scbolz in Remschmidt; t deželno komisijo za TraTnanje zemljisneea daTka je bil Toljen poslanec Lohninger, česar smemo Teseli biti. — Iz poročila dež. odbora od sept. 1872 do sept. 1873. je fin. odbor dTe reči povzel in nasvete staTil, zastran ,,pomanjkanja u5it el j e t" in njih „1 m e n o t a n j a." Kljubu temu, da se je do tega časa iz dež. blagajnice blizo 400.000 gld. podpore za učiteljske plače potrošilo, manjka vendar mnogo učiteljeT, 63 šol cel6 praznuje, ker ni učiteljeT al pa primernih poslopij; tudi pri drugih šolab manjka 140 učiteljeT. Da B6 tem potiebam t okom pride, nasTetuje fiu. odbor in zbor temn piitidi, da se naj od Tlade zahteTa: 1. da se mladeničem, ki bo bili med vojake Tzeti, o d p u b t da, ako se hočejo za uSiteljstvo pripraTljati: 2. da imajo po dokončani pripraTniaki šoli in dokler se na glavno skušnjo zrelosti pripraTljajo, iste praTice, ktere Tojaška pogtaTa daje onim, ki so skušnje že dostali, da se namreč k Tojnim Tadbam za 8 tjednoT le v počitnicab pokličejo, po napravljeni skušnji pa odpust dobijo; 3. da imajo služeči podučitelji in proTizorični uči- telji ob času Tojske iste prednosti, kakor jih uli» Tajo redni učitelji v smislu §. 26. Tojne postavo, da se jim namreč odpust dati zamore. Kar zadeTa imenoTanje učiteljeT, aa kaže zdaj resnica Tsega tega, kar je rGospodar" tačas pisal, ko je alo za to, ali se naj učnina pridrži ali pa odpraTi. Pri tej stTari ne gre toliko t poštev u č n i n a sama, ampak pravica učitelja imenoTati. Učniua se je odpraTila, učiteljem so se pla5e zboljšale, kar jim iz srca priToščimo, na* ložil se je okrajem solski daTek, poprej 10% od. direktnih, zdaj 7% °& Tseh daTŠčin, napravila go se n o t e šole, z vsem tem se je pa strošek ea šole tako pomnožil, da mora deželna blagajnica poTsod prikladati. S tem pa je šla pravica imenoTati učitelje mnogim okrajem rakom ŽTižgat. Po postaTi namreč (§. 7. od 4. febr. 1870) zadobi deželni šolski STet praTico imenoTanja, ako pri nezmožnosti krajnega ali okrajnega fonda deželna blagajuica Tes ali nad poloTico stroaka za ktero šolo trpi. Tako je prialo, da je do lani meseca septembra dež. sol. 6vet na 636 šolah pridobil pravico učitelje imenoTati, in bati Be je, da dobi to praTico zaatran T8eh sol, ako se namreč b pomnoženimi aolarni tudi strošek vedno bolj množi. — Temu je hotel finančni odbor t okom priti z neko premembo postaTe, Tsled katere bi dež. šol. STet le tažas imel praTico imenoTanja, ako doplačuje deže 1 a v okr. solski fond */4 stioškoy. V STojem poročilu izrekel je fin. odbor besede, 8 kterinii smo tiidi mi ob gvojem 5asa pobijali odpraTljenje učnine, TideTŠi nevarnost, ki iz tega izvira: nPo postaTi od dne 19. dec. 1873 6e je učnina odpravila, učiteljem pa plača povišala; ker so pa prikladki okrajeT blizo enaki ostali, mora dežela Teč doplačeTati, kar je krajnim in okr. šolskim STetom praTico imenoTanja skrčilo". — Pioti predlogu fin. odbora goToriii So dr. Vrefiko, dr. Recbbauer, dr. Fleck in deželni predsednik Klibeck. Vsi bo poudarjali, da bi se z omenjeno premembo postave nič ne doseglo, ker pri sedanjem stanju šolskih stroškov drugačc biti ue more, kakor da — dežela priklada, kar bo todno bolj potreba, ako se na Trat na nos sot« sole snujejo. Če pa pomislinio, da so tudi deželne piiklade iz denarjev deželanoT, bi res praTično bilo, da se kiajnim in okr. šol. Eretom ne krči praTica učitelje imenovati. — Sprejeta je bila po d«)lgem besedoTanji reBolucija bar. Hakelberga t tem fmislu, da se dež. odboru naloži: PretresoTati Tprašanje, kako ločiti obojo Etvar, imenoTanje in plačevanje učiteljeT, in t prihodnjem zasedanji o tem poročati ali tndi predloge glaviti. Srenji vjurklcštru se odbije prošnja za posojilo iz dež. blagajnice za dovršenje šolskega poslopja, ter se naloži dež. odboru prošnjike zaTrnoti na štajersko hranilnico t Gradci, ki t ta namen praT rada ubožnišan Bienjam pomaga. Po predlogu cestnega odbora priToli se graŠ- kemu mestu 20.000 gld. za novo cesto iz mesta do kolodvora graško - rabske železnice. Nasproti je govoiil dr. Srnec in dokazal, da ta cesta le Gadčanom koristi. — Zastran dež. jezdarske šole se pooblasti dež. odbor, vsa poslopja za najmanje 25.000 gld. prodati. — Sprejeti so bili turti predlogi fin. odbora, da se deželne posilnice v Messendoifu in Lonkovci proti primernemu povračilu stroškov državni upravi odstopijo. — Deželni fond prevzame stroške 26.250 gld. za odkupljenje šotišč pri vravnavi reke Aniže. — Mariborski mestni srenji se dovoli, da sme tri leta od 1. jan. 1874 pobirati vvoznino na pivo od vedra 1O8/io kr. od žganih tekočin vedro l7/8 kr. Baron Rast je predlagal, da naj to samo za to leto velja, kar pa ni obveljalo, njemu pa nezaupanje Mariborčanov naklonilo.