Poglejte na stevillce poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
ZA NEKAJ VEČ KOT
NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
$f	. PO TOŠTI NARAVNOST NA
4 j) r^^P	SVOJ DOM (izvzemši sobot,
li	» nedelj in praznikov).
:: Čitajte, kar Vas zanima ::
Telephone: Cllclsea 3-1242
Reentered as Second Class Matter September 23th, 191» at the Post Office at- New York. N. W, under Act of Congress of March 3rd, 1879.
No. 272. — Stev. 272.
NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 4, 1 040—SREDA, 4. DECEMBRA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIIi.
NEMCI POTOPILI 18ANGL.
PRIČETEK LAŠKEGA VPADA NA GRŠKO
ANGLIJA JE IZGUBILA* TA TEDEN ZE 127 TISOČ TON . . . ENA PODMORNICA JE POTOPILA PET LADIJ . . . STRAHOVITI DNEVI NA VIHARNEM MORJU
Podmornice bodo napadale kot volkovi
Nemško vrhovno poveljstvo
Poveljnik urinskih podmor nis mi sporočili svojemu ]>o-•\cijstvu, da včeraj v enem samem napadli na angleški
konvoj potopili 1 ."j angleških tr- naznallJ<% Ua )(. pnpravi govskih parmkov m eno kri-	oo,|niornle, ki bodo napa
žarko. Dve drugi ladji pa *te(4,al|. .sovražne ladje v skupi-bili tako zelo poškodovani, da I nah kot volk,>vi> Ti Uapa(u S(. ste mijbrže Uuh izgubljeni. Po- | bo<lo 1>oriavIjali skoyi (.eIo zi_ topljene m poškodovane ladje lno in /lasti v severncm Atlan-unajo skupno (MM) ton. IVjtiklu plvko kaU.rega prihaja »Ijena križnika je Caledonia, najv^. vojnega materia in .1" mu'la 1('n0,) tmi-	! živeža iz Kanade. Medtem ko
Kitu sama podmornica pod s" I»r«?j napadale podmornice poveljstvom kapitana Mender- posamezno, bodo sedaj napa-sena je potopila pet parnikov , dale v skupinah. Nemški aero-s 41,<M>(> tonami. Konvoj je ob p!.°ni pa bodo služili podmor istem ea.Mi napadlo več pod- | nieam v prvi vrsti za "oči'\
ki
Pomanjkanje letalskih motorjev za armado
Privatne letalske družbe naj bi zaenkrat še ne razširile prometa. — Rooseveltovo in St.mso-novo pojasnilo.
Tajnik Stim>on je rekel ('as-' ~~ iiikarjem, da ji' vojni depart- partmeiita j.' rekel, da bo spo-lneiit naročil obrambnemu od- mladi lesno pomanjkanje zra boru, naj zaenkrat ne daje no- koplovnih motorjev, ker bo z benili letal trgovskim zrako- gradnjo novih tovarn izgubljc-plovnini črtam. To ie bilo ne.ura precej rasa. Ze zdaj ni led tega potrebno, ker a me- mogoče velikega števila bomb-riška in angleška vlada potre- niko*- opremiti .s potrebnimi
Oddelki grške motorizirane ar-tilerije se pclje-jo skozi glavne uliec A teli na potu na fronto. (irška armada če tudi majhna, je dobro organizirana in ima n a razpolago moderno orožje.
pa tudi jim bodo dejanskih bojih.
SOS klici
pomagali v
inornic na neoznačenem kraju na Atlantiku, toda po SOS kli-eih napadenih ladij je bil izveden ta napad okoli 400 miij za-padno od Ii>ke.
Konvoj je bil močno zastražen
Po zatrdilu angleške admira-litete je 1»11 konvoj, ki ura je
napadlo več nemških podmor-	die angleški konvoj sredi At-
nie, sestavljen iz velikega šte ;	lantika. Med napadenimi par-
vila parnikov, katere je spre	tiiki je tudi parnik Victor Ross
mljalo mnogo križark, pomož-	z 12,247 tonami. Parnik je za-
nih križark in rušileev. Bojne	del torpedo. Nek drugi parnik
ladje so 7. vsemi svojimi sred-	je peroral, da ima na krovu
Včeraj je bilo poroča no, da so oddali S angleških trgovskih ladij S< >S k i ie na pomoč. Vse te ladje so se nahajale na Atlantiku, kakih 4<>;> milj zapa-dno od Irske. To dokazuje, da so nemške podmornic* napa-
bujeta vsa letala, kar jih mo-1 motorji.
rejo ameriške* tovarne zgi'adi-| Že lani je bila osnovana ti.
V sličnem smislu se je izrazil t lit 1 i predsednik liop.-t veli. Mnoge privatne zrakoplovne diužbe so namreč prosile via do, naj jim bo dovoljeno razširiti svoj delokrog. V normal nih razmerah bi vlada tak sklep z veseljem pozdravila.
nikakor pa ne v tem ča snega pomanjkanja
Neki uradnik
-n splo-
vojnega
ve-
j lika ameriška družba za oskrbovanje zra ("nega prometa med j Združenimi državami in Ita-■ lijo. Iver je vsled vstopa Ita-I llje v vojno ta načrt propadel, i je dobila družba dovoljenje z.i | potniški in poštni zračni pro-I met med New Yorkom in Lis-bono na Portugalskem. Vse je bilo že urejeno, toda zaradi pomanjkanji motorjev bo treba eelo stvar od god it i na poznejši Čas.
Angleško delavstvo zahteva višje plače
Z ozirom na splošno draginjo s sedanjim zaslužkom baje ne morejo shajati. — Tudi uradniki so nezadovoljni.
V Angliji se draginja od dne do dne veča, dočiin delavske plače niso šle kaj prida navzgor. Angleški delavci zahtevajo višje mezde, češ, da jim sedanji zaslužek ne zadošča za nabavo živijen-skih potrebščin.
Vlada se bo najbrž morala borili z velikimi težkočami. Te delavske zahteve ji niso posebno povšeči posebno ne v seda -njem času, ko mora voditi voj-
I Mavri zahtc\ a jo na teden 10 šilingov ($2) več.
To posebno sodišče naj prevzame mcslo sedanjega razso-' dišča.
Konci tekočega tedna se bo-i lo sestali zastopniki Amalgamated Knginerring unije ter; se dogovorili o prihodnjih korakih, l.ajti delodajah-i noče t
Kratke dnevne vesli
Severna Italija pod snegom
Kot pravi neko poročilo iz Kima, divjajo po severni Ita liji silni snežni viharji, ki so vstaviN skorr> ves promet in povzročili mnogo škode. Vihar je ruval drevje in odna-al dimnike ter opeko < streh, zlasti v okolici Pistojc. V I»o!ogni je zapadel debel sneg in vlada
zelo hud mraz.
* *
*
Petain se bo preselil v Versailles
i jo ničesar slišati o povišanju no, in bodo po mnenju izveden- I ,11(.7(j
odločale, če
rev tovarne
bo
vojna dobljena ali ne.
Ladjedeiri, mašinisti in že-
; lezničarji predstavljajo tri naj
i važnejše skupine, ki se glede
i višjih plač ne morejo sporazu-
. .	imeti z delodajalci. Nekatere
Včeraj je imel zelo važno se - j krajšem času popraviti za vpo- 0(jl0-itve boJo lll011,la ]KvUi} žtJ
AMERIŠKA POMOČ ANGLIJI
stvi branile ladje pred pod- j mornieami, ki pa so se zaiale spretno izogibati ognju angle škili bojnih ladij.
LORD ROTHERMERE
lz Hamiltona na Bermud-skem otočju poročajo, da je u-liu 1 tam 72 letni lord Rother-mere, ki je bil s svojim bratom lordom Northeliffe eden najvplivnejših časopisnih kraljev Anglije ter drugi najbogatejši mož angleškega imperija. Pred leti se je zek> navduševal za Hiterja in Mu^solinija ter se je strinjal z angleškim fašističnim voditeljem Oswal-doni Moslevem. Ko je bil Ix»v<l (ieorge angleški ministrski 1 »li.
posadko« nekega drugega potopljenega parnika in da je bil tudi sam zadet in da se potaplja._______
' predsednik, je zavzemal lord Kothermere v njegovem kabi-I netu mesto zrakoplovnega mi-i nistra ter je kot tak storil izre-I dno »losti za razvoj in izboljšanje angleške zračne sile.
jo Kooseveltov kabinet, ki je v prvi vi> t i razpravljal o obrambi Združenih držav. Poleg tega je kabinet tudi razprav
pa
Pittmanov naslednik
Governor države Nevade j>?
o tem, kako bi bilo mogoče nuditi Angliji še večjo pomoč v njeni borbi proti Nemčiji in Italiji. Zlasti želi Amerika na-
rabo. Ker ima vsak parnik povprečno INJOO ton, bodo nadomestili tonažo, ki jo Angleži izgubijo po\ prečno v dveh mesecih.
Pred nekaj dnevi je Maritime Commission dovolila prodati Angliji štiri tovorne par-domestiti trgovske ladje, kate-|nike J(o 5u00 toll> ki U(> Jasi
re potapljajo nemške podmor-, Dialllolia 1(Urobrodne črte. Od-nice. Kazmotrivano je bilo
130 trgovskih in
kar s'e je piičela sedanja voj-tem, da bi ameriške bojne la- |n;l> >S() /^iružene države j.roda-d je spremljale angleške trgovske ladje saj <lo sredine Atlantika.
Marintinie Commission Zdr. ilržav ima še vedno ]>od svojo
ta teden.
Angleška vlada se ima bavi j ti s silno težavnim problemom 11,us-—kako naj ugodi delavskim j So 1 zahtevani in kako naj istočasno i j)t.lo, kontrolira ejne življenskih po-t lebščin.
P redno je maršal lfenri I hil ippe Petain odpotoval na nadzorovalno potovanje v Marseilles, je še predsed<»val kabinetni seji, o kateri je bilo izdano naslednje zelo važno sporočilo:
"Kabinet je dalje razpravljal o zelo važnem vprašanj'1 dniškega ministra Sir Sidneya I Poselil ve načelnika vlade v' Wooda, naj bo z ozirom na vi- j ^ (guides.
soke živi jen ske stroške izpla- Z<1 noka.l ,a>a 3<? govor-čan uradnikom primeren b«>-	«1« namerava maršal Pe-
Vsa dosedanja pogajanja tain premestiti svojo vlado v ila namreč brez uspeha. ; Pariz, ali pa v njegovo b'i/.i-
'no. hi že pred nekaj dnevi je ■i, ki nočejo ugodi- francoska vlada najela palačo ti delavskim zahtevam, se iz- Trianon v Vei^aillesu, kjer bo
Tudi angleško uradništvo ni zadovoljno s svojim položajem.
National Whitley Counril for Civil Ser v ice, ki ima 4.~>(; tisoč članov, je pozval zakla-
le Angliji že drugih ladij.
oblastjo ()•'» trgovskih paraikov, imenoval za naslednika pokoj- ki ** poči vajo'Od teli parni-nega senatorja Key Pittmana j kov jih bo 12. decembra proda-1 Kon 34 letnega Berkley L. Bunkera. i nih lo na javni dražbi in jih i Švico
Razpust komunistične
porivajo' . (Ml ten parni- >tranke v Švici
Komunistična stranka za je bila te dni s poseb-
voditelja demokratov v Neva- bo prav gotovo kupila Angli i M;ni vladnii^ ukrepom razpu
jgovarjajo: — C'e delavcem po-, v bodoče nekaj vladnih ura-"Zveza inžinirskih in ladje-. višamo plače, se bodo življenski ,lov-	P«'» še dalj,?
gradniških unij*', ki obsega ' rni?ff. ,uii; .................Vs;i ;ostalo v Vichvju.
kflksnih 40 organizacij, je skle Tli la pozvati «lelavsko ministrstvo, naj ustanovi posebno sodišče, ki bo odločalo o zahtevah glede povišanja mezd.
ik«
ki še bolj podražili. Vsa-1 .... , i povišanje je potemtakem
»rez pomena, ker bi ne imel
Wallace hvali Camacha
delavec od njega nobetie s t vene koristi.
bi-
ja. Ostale pa je mogoče v naj-lščena.
NAGLA VOŽNJA PREKO ZDRUŽENIH DR2AV
Loekheed-Lode aeroplan, ki je preletel razdaljo od Burbanka v Kaliforniji do Jackson ville v Floridi v 9 urah in pol. Danes je bilo poročano, <Ja bombniki ameriškega izdelka priletijo iz Kanade v Aug lijo v desetih urah.
[ Novoizvoljeni ameriški pod-■ j redsednik, ki je pri inavgura-jcijskib slavnostih v g!a\neiu mestu Mehike zastopal predsednik;! Roosevelt a, je p<» radio zelo hvalil novega niehi-| škega predst'dnika, po^ebn<» pa njegovo obljubo, da >e bo vedno zavzemal za vseameriško \ solidarnost.
j — <'e bodo tudi druge aine-
-------- -	- riške republike sledile vzgledu
ne prideljujejo potrebnih živil; ^febike, — je rekel Wallace. vel.ko ljudi je, ki jim ni dosti Ameriki ni treba bati nobe-za jed.	, nega napada iz starega sveta.
Živila, ki jih potrebuje od-	—---
,,jedrni izvciIiMK'i zjivračajo tr-1rasli rlovek i,a t,.!-,, «iam-j» porožena z dvema ditev Johna L. Lewisa, kateri pnl?liziio $2.40. Družina štirih , ... je rekel na konvenciji CIO, da potrebuje na teden *H.4o, ozi	dovoj kazni
ima o2 milijonov Amerikancev I roma	na leto. Dve pe- Na polici j.-, k o stražnico v
"skrčene želoilce*'.	Itini ameriškega prebivalstva mestu Dunn, North Carolina,
O 4.3 milijonih nepravilno sta pa zaslužili leta 11)35 le po je prišla mlada ženska, rekla, hranjenih osel) se nikakor ne'$">50.	Ida je iz New Yorka in vpraša-
Oilrasel človek mora imeti la policijskega načelnika: _
vsak teden: tri in pol kvarta Kako že pravite tistemu, ki se mleka; tri funte krompirja; je brez ločitve vdrugič poro-poldrugi funt kislega sadja čil? — Bigamist, — je odvrnil tri funte zelenjave; pol funta načelnik. — AVell, — je rekla, Pomanjkljiva prebrana ima!suhega graha ali fižola; četrti— jaz sem bigamistka. Tnkaj štiri poglavitne vzroke Kak- j funta suhega sadja; tri jajca;'so dokumenti, da imam dva šnlh 20 milijonov oseb si ne }dva in pol funta mesa ali ribe; moža. Zaprite me!
Neprimerna hrana
V Združenih državah je neprimerno prehranjenih 45 milijonov oseb. — To priznavajo izvedenci in praV-jo, d® je Lewis pretiraval.
I rad za domačo ekonomijo poljedclskega departinenta priznava, da je v Združenih državah 45 milijonov oseb, ki se primerno ne hranijo, dočim
more trditj, da stradajo. Ti ljudje se le prehitro utrujajo, njihova telesa niso odporna proti boleznini in trpe vsled raznih neugodnosti.
more nabaviti pravilne hrane; nekateri imajo dovolj sredstev za nakup živil, pa ne kupujejo pravili živil; farmske družine
štiri in pol funta moke, kruha ali zrnatih jedi; en in četrt funt sladkorja; šest unč masla in deset unč maščob.
Policijsik načelnik ji je rekel, naj gre v božjem imenu, čes, da mora mesto že itak rediti preveč arefctantov.
"GLAS NAROD A" - New York
Wednesday, December 4, 1940
VS^ANOVLJEN L. 1893
99
"GLAS NARODA
(VOICE OF THE PEOPLE)
Owned and Published by SUvenic Publishing Company, (A Corporation). Prank Sakaer, Prealdent; J. Lopaba, Sec. — Place of bnsineaa of tha eorpotation and addreaaea of above officers: 216 WEST 18th STREET,
NEW YORK, N. Y.
47th Year
"Qla« Naroda" Is issued every day except Saturdays, Sundays and Holiday*.
Subscription Nearly 96-—• Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja liat sa Ameriko In Kanado ffl—; za pol leta $3.— ; an četrt leta 91.50. — Za New York sa celo leto 97.— ; ca pol leta 93.00. Za Inozemstvo sa celo leto 97.—; ca pol leta 93.50.
"Glas Narodu" Izhaja vsaki dan Izvzemfii sobot, nedelj In praznikov.
-GLAS NARODA." 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelaea 8—1142
NALOGA ANGLIJE
NVdavno jo vršila |x> radio živahna debata, kakšno >tali><V naj zavzame Amerika v *edanji vojni, in neki mladi govornik je rekel: — Vsak Amerikanee je pripravljen borili se za dmiiokraeijo.
i>ti sapi je dostavil: — Nekaj bi pa radi vedel:, namree, ee borimo za demokraeijo, ako pomagamo Angliji?
Slehernemu je jasno, tla Anglija jh» vojni ne bo vet tista Anglija kol je bila takrat, ko je vojno napovedala.
Angleški poslanik lord Lothian je naslovil na Združene države prošnjo za finančno pomor. Poleg denarja pa po-trebuje A nglija tudi ži\il in letal, orožja in municije in sploh vsega, kar j«* za uspešno vojskovanje potrebno.
Anciika ji (»omaga in ji bo še. Angleži sami prizna vaj«), da ni še nikdar v zgodovini storil kakšen sosed ver za soseda kot ,ie storila Amerika za Anglijo.
Ali zahteva Amerika kaj v zameno?
Trajanje moderne Vojfig
Iz Londona poročajo: — Pod j vojno, tem slabše so na vojno tem naslovom je nekaj mesecev i /.a vee let. Zatorej ni drugega
pred to vojno izšel članek v neniškem gospodarskem li^tu. Zaradi razvoja vojnih dogodkov na bojiščih je vredno, da -e tega članka spominjamo. Predvsem je tu govor o nemškem bliskovitem načinu boje-\anja še iz eesarske dobe Nem-čije.
Svetovalci cesarja Viljema -o se dobro zavedali, da bi hiio nevarno za Nengčijo. če bi vojna dolgo trajala. Leta 1890 }c starejši Mol tke govoril o dolgoletni moderni vojni. Leta 1892 rp je državni kancler von Oa-privi izrazil, da se ne da hitro ','ioseči uspehov >pričo armade, kakršna je francoska. Leta 1905 je napisal Moltke mlajši, da bo vojna ljudska in se m* bo dala s kako odločilno bitko končati. Da bo taka splošna
kot. — ali bliskovita zmaga, ali j poraz. 44Ce država ne doseže hitre odločitve, utegne na>tati •levarnost, da potem ne more gospodarsko prenesti dolge vojne. Prav taksen je bil po-U k vojne v letih 191-1—1918." A člankar nteni še dalje, da tudi nova vojna ne bo mogla do-.-''či naglega konca. Torej ^je ;noči na podlagi pričujočih nenvških ]M>datkov tvegati prerokbo. da bo zašla Nemčija v itso zagato kakor v letih 1914 '' o 1918, če n<* bo nemška ofenziva, ki je bila začeta 10. nfaja, dosegla z gnint samim naskokom popolnega uničenja An-«rlij e.
PESMARICA
"Glasbeni Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.'—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 posmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
22
Peter Zgaga
Naj bo še tako trdna Mussolini jeva volja, vse mu bo spo dletelo, če Lah ne l>o imel olja za — zabelo.
ROJAKINJA V BOLNICI.
Znana ro jakinja ii teta moji vojna dolga, težavna borba. Iz žene. Mrs. Marion Kribar, sta-
tc'ga spoznavanja je nastala zamisel bliskovite vojne, ki se jo izražala v Schlieffenovem na-črtu. Sef generalnega štaba Sehliiffen .»e bil mnenja, na primer v članku iz leta 1909, <!a dolga vojna gospodarsko •miči. Zatoiej je razvil svoj
preštei novorojenčke v Lari-ooisierjevi porodniški kliniki, pričenši od leta 1925, in sem ves videl, da je bilo vsako leto nekaj več dečkov kakor deklic; na primer 490 dečkov in 4S."> deklic. Stori! sem irto v neki drugi porodnišnici in sem naštel v letu dni 511 deklic in dečkov. Narobe je bilo pa leta 19.15. več deklic; 510 deklic in 490 dtečkov. Večje število deklic menda pomeni večjo vitalnost dežele, toda za-
To se je zgodilo v Hollv-woodu, kjer se sploh dogajajo čudne in prečudne reči.
Mlada filmska igralka Ger-ta Kozan si je ogledala poskusno predstavo filma, v katerem je igrala malenkostno vlogo. V svoje na jvečje začudenje se je prepričala, da je ravnatelj izstrigel iz filma vse tiste prizore, v katerih je nakopala.
Ogorčena do skrajnosti, je sklenila vprizoriti svojevrsten štrajk. Npseč v roki tablo s protestom, je začela korakati
nujoča pod naslovom-: 207 Wil-|t02fa 1,0 ,,,oremo tnlltl-!cf Avenue, Hoboken, N. J., se NekaJ tneno^ mnogo deklic nahaja že nekai dni v St. Fran-I^t,n!.v Pozne.js.h let.h na ce-eis bolnišnici v Jersey City, X.|d'lll< z,vo <nn,^ko "vljenje. ee-J., kjer se je morala podvret
Težki operaciji, katero je hvala Bogu srečno prestala.
Z mojo ženo sva jo včeraj
načrt bliskovite vojne ki naj obinkala v ibolnici ter sem uvi-
:'.**.ključi sovražnosti povprečno v devetih mesecih (največ v enem letu, najmanj v pol letu.) Xa tej usodni zasnovi, ki jo je
del, da >e ji zdravje že obrača na bolje, kar me zelo veseli.
Na tem mestu ji, kakor ostali sorodniki iz sr,ca želimo da čim
podpiral tudi cesar, temeljijo pre j mfogoče popolnoma okre-
1 >a, zahteva, in sicer to, da bo po svetovni vojni zrna- vojne priprave
Nemci 'e.
go vita Anglija služila v večji meri svetovni demokraciji in svobodi kol ji je služila doslej.
Vsakdo ve, da Anglija ne more brez tuje pomoči te straši»e borbe uspešno izvojevati ter da mora biti deležna izdatne pomoči proti fašističnim državam, ki jo v marsikaterem pogledu prekašajo.
Atue*-ika pošilja Angležem pomoč tako naglo kot ji je pač mogoče, pri tem pa ničesar ne rizkira in nima nobene izgube.
.Od letal i>oslanili Angliji, imajo ameriški industrijalci velike dobičke.
Anghia je plačala Ameriki za zastarele rušilee z važnimi zračnimi in mornariškimi oj>orišči v zapadnem delu Atlantika.
Živilu, ki jih prodajamo Angležem, odvažajo angleške ladje iz ameriških pristanišč.
AinerikaiK'i hvalijo in poveličujejo angleški pogum in angleško hrabrost ter priznavajo, da je Anglija edini zid med Ameriko in evropskimi napadalci.
Nav/Jie temu se pa skrivamo za Johnsouovo resolucijo, ki prepoveduje posojila tistim državam, ki še niso Izravnale starega dolga. Izdatna pomoč bi bila lahko še izdat-najša, če »'i ne bilo raznih zaprek, ki jih pa more edinole Amerika odpraviti.
rgledni list "Christian Science Monitor" je (»red kratkim objavil v<*č člankov nekaterih tako uglednih Angležev
va, ter se povrne k svoji dru-
Tako je -bilo v neki spomenici /ini. .•renera'a von Sta aba leta 1911 Pozdrav zaupno rečeno, da kaka dandanašnja vojna razgiba take veli ko množice .da je nttoči računati s pospešenim potekom vojne. Državni mornariški urad Jeta 190G je v svojih razmotrivanjih dognal, da bi naj vojna trajala eno leto in pol, in šele tik pred vojno lota 1914 jo podpolkovnik Tappen izjavil, da mora iteneralni štab računati z dveletno vojno. Nemški finančniki so podpirali generalštabno teorijo o kratkotrajni vojni. Preti«' dnik državne banke Ha-venstein je dokazal, da vojna zaradi finančnih težkoč ne more trajati dalj kot eno leto in to je lota 1919 potrdil Helffrieh bivši finančni minister v *vo-ji knjigi o svetovni vojni, da so bili takrat splošno v>i tega mnenja.
V omenjenem članku v nemškem gospodarskem listu j«1 pi->ec dognal, da so kaka država j
Anthonv Svet.
ALI SE PO VOJNI RODI VEČ DEČKOV K ODEKLIC?
Na to vprašanje je prof. M. Marche takole odgovoril:
"Po vojni -o pogosto opazili. da re jo res rodilo več deč^ kov kakor deklic. To so posebno opazili po vojni leta !c70, Lieta 1890 je bilo toliko vojnih obveznikov, da so mo-ali s' kockanjem odločiti, kdo bo služil vojsko in kdo ne. Večje -število molkih pomeni dekadenco. Narava potrebuje več žensk kakor moških. Med vojno morajo moški v najboljših letih na fronto, doma ostanejo samo -labotni in -tari. Tedaj se ženske pogosto poroče s starci ali slabotne/i. ''
Zdravnik Degrain je pa od-
prav bi mogle biti izvrstne matere."
Tretji zdravnik je prosil, naj no omenijo njegovega imenea. Dejal je takole: "V medicini poznamo teorijo, ki pravi, da ;!e otrokov spol vselej nasproten topolu tistega zakonskega •lruga. ki je slabotnejši. Današnji vojaki plodijo otroke med vojnimi dopusti. Ali bodo močnejši od žena, ali bo pa vojna vplivala na njihovo telesno sposobnost? Za zdaj jei?oval .lagodam; vsako leto jih
pa še prezgodaj da bi govorili o tem.
"Moje mnenje je, da ne mo-
gori in doli pred uradom film-s-ke družbe ter pretit^ da bo imela vsak dan na sebi nekaj manj obleke.
In res! Naslednjega dne se jo pojavila v samem slipu (ali kot se pač imenuje tisti del ženske spodnje obleke, ki ni ne srajca in ne krilo). Tretjega dne pa že brez -lipa, v samih čipkastih hlačkah in z zidano ruto preko# oprsja.
Potrtega dne s*e je pa zbralo pred uradom filmske družbe vse črno radovednežev. Točno ob desetih se jo pojavila tudi podjetna fterta Hozan.
Uganil si, dragi čitatelj! Ko je hotela stopit i rz hlač in s: od veza t i ruto z oprsja, sta pridivjala iz urada ravnatelj in reži-er, jo zavila v drag krznen plašč in jo spravila na varno.
< 'asopisje poroča, da jo * svojim štrajkom izpilila masten <'e ste nagnjeni k revmatiz-Ifihnski kontrakt. nifu. napravite kuro z jagoda-1 ("> jj j0 bilo treba v ravna n.i; pojejte jih pol funta pri [teljevi pisarni do konea do vsakem obedu skozi v-o sezo- gfrajkati, pn poročilo seveda
JAGODE KOT ZDRAVILO
ne omenja.
t- umrl v 99. letu starosti ni e svoje dolgo življenje pripi-
»e namreč iedel -kozi vso se-
jremo vnaprej določati, kakšnega spola bodo otroci po vojni, kajti to je >amo ugibanje. Mor-dn so bo po vojni rodilo več dečkov kakor deklic, ali pa narobe. Pogoji so popolnoma isti za oba spola."
Slično potovanje je vpri-zoril predsednik že 13. februarja ter se po inšpekciji Panama kanala vrnil 2. marca v zvezno glavno mesto.
Tekom volilne kampanje je predsednik omenil, da z ozirom na kritični svetovni položaj ne more nikomur odpotovati, odkoder bi se ne mogel" že vsaj v dvanajstih urah vrniti.
V skrajnem slučaju sn bo poslnžil letala.
Viljem jih se vedno žaga
Dvorni maršal bivšega nemškega kajzerja Viljema je iz Dooraa telefonično obvestil zastopnika United Press v Amsterdamu, da žaga Viljem vsak dan nekaj ur drva na dvorišču gradu Amerongen. Vesti, da je resno zbolel, so potemtakem neresnične.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA	E D N 0 T A
kot flo na pri n ur B. Prisctlv, Sir Hugh Walpole in Wiekham	, , • i	-i i
i / . i ,, . Vi: i; .	more hkrati pripravljati na covoril mkalno: "Minam m
Steed. ( lankarii no razpravljali o zanimivem vprašanju:	—! . 1 1 . J x,. i , tl ,	»	n
. . - U -	'Kratko n dolgo vopio. Cim kakšnih točnih podatkov v
kakšno vlogo bo igrala demokracija v povojni hvropi.	. .w . . , .	, ,
, r., r> • • •	huise so priprave na bliskovito tem pogledu. Večkrat sen>
Kldvw znardno jo Pne«tlyjevo svarilo:	1
— &e tekom te vojne ali pa takoj po njenem koncu mora Anglija uveljaviti povsem novo demokracijo, ('e tega ne bo storila, se oo nekega lepega dno znašla v krempljili fašizma.
Pokazati je pač treba, da jo demokracija ustvarjajoči princip.
Svel ni še nikdar trpel zato, ker je imel preveč demokraciji-, pač pa vedno le zato, ker jo je 'imel premalo.
SKRIVNOSTNO .PREDSEDNIKOVO POTOVANJE
Vkrcal se je vojno ladjo "Tuscalooso", o kateri se pa ne ve, kam je namenjena. — Mogoče si bo ogledal oporišča v bližini Panama kanala.
Predsednik Roosevelt se je s posebnim vlakom odpeljal v Miami, Florida, ter se vkrcal na vojno ladjo "Tuscalooso".
To je vse, kar je vedel oziroma hotel povedati generalni major E. M. Watson, tajnik Bole hišo.
Podrobnosti o predsednikovih načrtih torej niso znane, v splošnem pa domneva, da bo križa rit po južnem vodovju ter da ^i l»o ob tej priliki ogledal otoška oporišča, ki ščitijo Panamski kanal. Mogoče se bo ustavil tudi na kakšnem otoku v Karibskem morju, ki ga je dala Anglija Združenim državam v zameno za petdeset *ta-rih rušilcev.
Predsednikov osebni tajnlik Btephein Early je povedal časnikarjem, da se bo predsednik Roosevelt vrnil v Washington 5ele v tednu, ki se začne s 16. decembrom.
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000	Premoženje $£,500.000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55% A---
Če hočeš dobro sebi In svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JED NOT A sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $350.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa tuc
GLAVNI URAD
351-353 No. Chicago Street,	Joliet, Illinois
JAJCA.
Jajčnega beljaka nikoli ne puščajte r-tati vei* nego 24 ur in še takrat pazite, da na zračnem, a zaprtem prostoru. Rumenjaki ostanejo nekaj časa :-v«ži, no da hi so posušili, če iz jajčno lupino spu-tito v skodelico vode, ne da bi so razlili. (V pa hočete, da bi ostali kakšna dva do tri d'ni, jib pro-iijte z oljem.
:ono.
( e namočite liste in korenino jagod, dobite odlično zdravilo za lenivofit črevesja.
\ "GLAS NARODA * ^
p pošiljamo v staro do ^ (imovino. Kdor ga ho- i

DARILNE POSILJATVE v 'JUGOSLAVIJO in ITALIJO
100 DIN.---$ 2.20
200 DIN.---$ 4.00
300 DIN.---% 5.85
500 DIN.---$ 9.25
1000 DIN.---$18.—
2000 DIN.---$35—
5000 DIN.---$85—
50 100 200 300 500 1000 2000
V DINARJIH
V LIRAH
LIR _____
LIR---
LIR---
LIR — — — LIR---
$ 2.yo
$ 5.— $ 9.50 $14.— $22.50
LIR LIR
---$44*—
---$87—
Ker zaradi položaja v Evropi paraiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
Vsled razmer t Evropi ni mogoče v Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo t dinarjih oz. lirah. 1st« velja tudi za vse druge evropske države.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
POTNI 1 ODDELKE
216 West 18tta Street
N e
York
poronjo spvpiI
no laiiTOiL Izberite pa zelo zre-' le iii jih jejte brez sladkorja.
.Jagode so sovraaniee mikro- Anarhija na Romunskem. !>ov; vročinski mikrobi pogine- Kri tef-e v potokih jo v soku svežih jagod. NVki ] Kralj Karol in njegova pri-franeoski pi-atel j iz 18. stoletja ,ležnica Magda Lupeseu sta ne
kje na Španskem v varnem zavetju.
Saj vam je menda znana tista o podganah in potapljajoči se ladji ?
Rojakinja poroča: — ''Na "e društvo je priredilo veseli eo, i 11 na programu sta bili dve šaloigri, ena v angleškem in ena v slovenskem jeziku. An gleško je igrala turojena slovenska mladina, slovensko pa stari člani. Igralci pa niso kaj dobro rešili svojih vlog. Sko raj nobenega smeha ni bilo. Društvo je sklenilo predpu-stom igri ponoviti in sicer z drugimi igralci. Mogoče bo kaj več uspeha in smeha. Ali veš ti kaj boljega svetovati, Z^a-ga *''
Da si se le nerad vtikam v društvene zadeve, bom napravil v tem slučaju izjemo. Tak je moj nasvet: Slovensko igro naj igra turojena mladina, an gleško pa stari člani, pa bo smeha na kupe in n;i koše.
V zgodnji jutranji uri je možak nekoliko natreskan sedel v avtomobil, stopil na gas in kmalu nato pri kolesu zadremal.
Bunk in tresk! Kara je zavila -s ceste, podrla železno o grajo ter treščila ob mramor nat spomenik, postavljen v spomin siavnemu možu.
Po čudežnem naključju se možaku ni nič zgodilo. S težavo se je izkopal iz podrtije ter buljil v napis ob vznožju .spomenika: "Rojen leta 1780; n-mrl leta 1835."
—	Presneti dede, — je za mrmral, — čemu se mu je tako mudilo umreti
Leg i on ar je pripovedoval prijatelju: — Kot veš, sem si» udeležil konvencije Ameriške legije v Bostonu. Ko se vrnem nekega jutra v hotelsko sobo, opazim v moji postelji mlado dekle. Kako je prišla v mojo sobo, mi jo še danes uganka. Dopovedal sem ji, da se je zmotila in da je to moja postelja, ona se je pa kar smejala. Oči vidno je imela nekaj eoektailov čez mero. Kaj sem hotel ? K oknu sem primaknil naslonjač in v njem r.ekoliko zadrema: Kaj bi ti storil v takem si uči t-ju?
—	Tako bi se zlagal kot si se ti zdaj, — mu je odvrnil prijatelj smeje.
r
i ,;
1,1
11
B02ICNA DARILA
Vsem onim, ki nameravajo za letošnji Božič svojim ljudem v starem kraju poslati kako denarno darilo, bi svetovali, da to čimprej store. Denarne pošiljatlve se še vedno izplačujejo v Jugoslaviji in Italiji. Da pa je denar izplačan v kar najkrajšem času—v petih dneh—svetujemo, da se pošlje po kablu, kar velja samo $1.— več. — POTNIŠKI ODDELEK SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
••a LAS NAHOD A" - New Ycrfc
Wednesday, December 4, 1940
VSTANOVLJEN L. 1893
AVSTRALIJA POMAGA ANGLIJI
Poročila iz raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
Namen in pomen kanadske armade
Vojaštvo je v prvi vrsti potrebno za obrambo kanadske atlantiške in pacifične obali. — Trideset-dnevno vežbanje ustvarja potrebno rezervo. — Francoski Kanadčani zavzemajo povsem drugačno stališče kot so ga pred letom dni. — Tekom sve-hrvne vojne je imela Kanada v Evropi 4 divizije.
V aktivni kanadski vojaški idnih virov. Tako namreč ini'.'-službi doma in na tujem je 167 nuje jo obvezno vojaško sluti sor 15 vojakov. Xa prvi po- žbo, kajti besedi1 '' k on škripci-gled se to ne zdi posebno dosti, I ja " se izogibajo kot živemu toda v primeri z Združenim: vragu, državami, ki imajo desetkrat Določeno več prebivalstva, je precej. vpoklicani
()«I teli vojakov jili je ti-'45 tclom ter jih je sleherni te-soč 415 v Angliji, na Islandiji,1 den vpoklicanih kakšnih tridc-v Za pad n i Indiji in na Novi1 set tisoč. Po odsluženem roku Knndlandiji. Drugi so v Kana jim je dovoljeno vzeti vojaško di in vrše bodisi obrambno j uniformo s seboj, in jim častnici u ž bo ob atlantski in pacifič- j ki toplo pri|»oročajo, naj voja-IIi obali, ali se pa vežbajo. i ško vežbanje nadaljujejo v do-
Za to armado je nestalna ak- inačih šolah. Xa ta način se bo tivna milica, slična ameriški j izurilo v vojaški službi pribli-na rodni gardi. Teh m i ličarjev ■ žno .'{00,(K)0 mož. je 112 tisoč. Nekaj jih je bilo Koso bili prvi vpoklicani, ni že pokl'ieanih v službo, drugi i bilo nikjer opaziti nezadovolj-pa čakajo poziva ali pa orga-jstva. 'Niti med kanadskimi
je bilo, naj bodo možje med IS in
da v boju se še nista mogli u-veljaviti.
Nekateri govore, da bo Anglija uvedla ofenzivo proti Nemčiji. Takrat bi se Kanadčanom nudila prilika pokazati, kaj znajo.
Do tistega časa je pa še daleč ali pa sploh nikdar ne Ih> napočil.
Zaenkrat je vsa pozornost posvečena operacijam v zraku.
nizirajo bataljone, ki bodo na dometitili tiste v aktivni službi.
Zaenkrat Kanada še ni |>o-trebovala vseli mož, ki jih ima na razpolago. Sedanja vojna se ne razvija tako kot se je spočetka domnevalo. Na evrup skem bojišču namreč ni strel nih jarkov, v katerih bi mrgolelo vojaštvo. V pošte v pride samo Aaigleško otočje, in Anglija ima dovolj vojakov. Kanada ima ta dve diviziji, ki niti takrat, ko sta bili poslani v
Francozi. Šalili so se, smejali in peli. Nekateri so imeli s se-
Pomanjkanje spanja uglaja pot k jetiki
"Preveč telovadbe in atletike, preveč partije v , premalo span ja in počitka, we to slabi odpor človeškega telesa in u-glaja pot k jetiki."
Tako je izjavil dr. Gordon Jackson, zdravstveni uradnik v Torontn. čigar department u-gotavlt ja - učaje te smrtonosne bolezni med študenti višjih šol.
"Jetiko zamore povzročiti
boj mandoline, harmonike in ledinole bacil, toda prenapetost.
orgljiee. Matere in dekleta so se poslavljale od njih na železniških postajah.
Nekaterim je bil vpoklic v razvedrilo, drugi so se veselili, da jim ho mogoče videti nekaj sveta, dosti je bilo pa tudi nezaposlenih, ki so se veselili plače.
Armada je izdala v angleškem in francoskem jeziku
Francijo, nista trpeli posebnih drobno knjižico o življenju v
izgub
Kanadska armada ima dvoje poglavitnih nalog. Osnovati mora močno obrambno črto ob1 Atlantiku in Pacifiku. Druge, za vojaščino sposobne može, mora izvežbati, da Ik> imela za slučaj potrebe na razpolago rezervo.
Prvo nalogo s pridom izvršuje.
Vojaštvo tretje divizije, ki je namenjena obrambi vzhodne obali, je štacijonirano v Novi
vojaških kempali.
Konservativci, so pritožujejo, da je-HOrhicvno vežJmnje dosti prekratko, vlada se pa izgovarja, da zaenkrat še ni na razpolago potrebnega orožja in da bo rok pozneje podaljšan, mogoče na štiri mesece.
V tem je nekakšna vaba. Fant, ki je bil prvič zdoma in je videl nekaj sveta, ki je i-mel v kempi dobro hrano, plačo ter so lepo ravnali ž njim
nezadostna hrana m pomanjkanje spanja nekakšni "peti kolona rji" ki pripravljajo bacilu pot.
'"Značilno je, ,!fi je jetika ; olj razširjena med ženskami kakor med moškimi. Med osebami, starimi od 15 do 30 let, ki podležejo tej bolezni, je v Toronto še enkrat toliko žensk neo-o moških."
DELAVSTVO JE VKORENINJENO V DEMOKRACIJI
Majnerjem je določena važna vloga v delavskem gibanju. — Značilen govor podpredsednika kanadskega Delavskega kongresa. — Delavcem je mogoče edinole s pomočjo organizacije izboljšati položaj.
'Konci novenibra se je vrnila v Strand gledališču v K i rk land Lake, Ont., velika delavska skupščina. Največ je bilo seveda majnerjev. in baš majner-.'(»lti so bile namenjene besede Pata Conrova. podpredsednika kanadskega Delavskega kongresa. Namen skupščine je bil. j pridobiti čim več je število maj-! nerjev za organizacijo.
mmi. 'Svoj denar -o investirali i J i hočejo imeti od in vest menta prin'eri ?i dobiček, iOrganizirani so in -.icei* bro oriranizira-:•". Nikar ne mislite, da vas bodo gospodarji milili v delavsko o ganizacijo. da vam bodo ami .ponudili višje mezde in da bodo sami izbo jšali vaš de-Irivski p o/a j. V.-e to mora-1'- santi doseči, in <V ho si o
Avstralski letalci na potu v Kanado, kjer se bodo vežbali letanju, prodno bodo poslani na fronto v Anglijo.
I Govornik je poudarjal, da'za te svoje cilje borili, vas bo-ima delavsko giban je v Kanadi do lastniki nidnikov spoštova-
svoje korenine v demokraciji'1', ka li oni dobro vedo. da
CENZURIRANJE JAPONSKE POSTE
Kanadske oblasti
Delavci ne branijo le tega svojega principa, pač ga pa ščiti-so cenzurirale pošto japon-!'1 tn,li Proti nevarnosti fašiz-
ter »la je delavstvo na jmočnej- i orha za nekaj d brega izpla-ši predstavnik demokracije.'«" a V-e. kar -o delavci izvora z-('itn
i	.i	.	v	.i»m in nacizma, ki si
skega parnika namenjeno v Združene države. I
To je bil doslej prvi slučaj.
Ne\vyoiški urad velike ja- Doniei. da ameriške oba<ti een-ponske pare,brodne družbe 'Ni- zurirajo japonsko pošto, kar so pon Pusen Ivai>ha* poroča, da;pa v Washinglonu odločni; za- , ie dospel njen jiamik "TTikava ' nikalj. Agent ura je razglasila \faru" IS. novendbra v kanad-jpo radio: sko pristanišč" Vancouver. Na pojavili za^topni oblasti ter cenzn-
na vse na-; čine prizadevala uničiti delavke organizacije.
Piedno se pa delavstvo oho-r »/i za boj proti diktatorjem.
raci i'i v
Krovu so >e k! kanadske
•irali vso pošto, namenjeno Združene države.
To je ]>rvi sučaj, da je nada cenzuriran pisma in druge poštne pjošjfjke. ki pridejo - cer nedotaknjene v Seattle, odkoder s«, razposlane naslovnikom v Združenih državah.
Naslednjega dne je poročala japonska časnikarska agentura
'Tokijskemu dnevniku i Shin^bu' so sporočili iz
•A sli
Xe\\
. Vorka, da je začela vlada Zdrn-1 zrnih držav cenzurirati vsa pl-^^ • sina in paketno pošto, prihaja-'"ijočo iz Japonske. To potoči-'.o n: uradno potrjeno.
n ora zavarovati d<*m k miači deželi.
Organizirano delavstvo je doseglo sijajne uspehe. kar s je pa posrečilo edinole s po i•*»!*■ jo močne organizaci je.
Poročevalec je .ia pismih angle: "Odprl cenzor št bil prepričan, da
menda videl -ko opazko: . . ." pa je je to ameri-
ška, ne pa kana/.ska cenzura.
250 internirancev v treh mesecih
.Tu stični minister Lapointe ie sporočil, da je bi o od 27. julija pa x'<:> 1. novembra interniranih v Kanadi 250 o^eib. (Internirani so bili vsled pro-
P.' tem sp'oŠueltl UVod'1 je prešel govornik ua iloniač • raz moro ter ugotovil, da je v km ij!h. k j- r s,, inaMierji organizirani. znatno večji zaslužek kot pa v Kivklnnd Lake.
"Nihče naj ne misli." je pn-adaril Con ro v. "da zvračam vso kriv«lo na lastnike rudni kov. Prišli >n sem in ~e za-
USODA KANADSKEGA PILOTA
Sest dni in šest noči je preživel v kanadski divjini ob meji države Maine. — Rešila sta se tudi dva njegova tovariša, dočim o treh nimajo nobenega sledu.
de
.'■ vali. je bilo v točnem iverju z njihovimi napori, bolj-o si prizadevali, tear večji o bili n jihovi usp« hi. ('e so bili pa brezbrižni in malomarni. niso kaj prida d: seLrli.
la«la s]1; delavce." je izvajal Conrov "produci rat i čim č ie množim- vojnega materia Z at:, ie navečje važno-ti za ! i s p( š n o nadaljevanje vojne. toda nekateri kopači zlata žive v razm.e;ah. da bi se
li n<or,-ila vlada
: i n
''' da kana -iav.-i de:ajo. trdnim -klepfim. ^■•laziti -ovražn v »jna bo au»i:"oč • « sVeta za ce;a -tniet_ »! i o poraženi. bod<» delavci izgubili vse. kar so v dolgih letih pviborili, kajti kakorhitro ■as p -djarmi diktator, nam bo uničil vse delav-ke organiza-
siamovat i. angleški de-
sO pležeti r-
da j<- treba k;;. Sedmi in d d - la 'i-oilo i'o bo-
dovoljili z ol>stoječimi razme-'eij
Tz Ka-t Lake, provinca Que-i sem in t ja. Oprijel s< m se de-bec, poročajo <> rešitvi znanega jhla, odpa^a.l ie splezal na zeni-letalca J. <i. l>enoita..člana ka-{ jo. Padalo je ostalo v vrlin, nadske zračne si e. kateri je; kar bi bil dober signal, če bi me preživel še<t dni in še~t noči jiskali. Kmalu je pa padlo na
divjinah eb nwji države 1i:i. in \iaine te ni imel druge hrane i pred 11 o
Podaljšanje delovnega NOVI DRŽAVLJANI
tedna	1 Sodnik Ilavward v llailev
Sk«H-iji, na Novi Fundlandiji. | in so mu povrhtega <lali še uni v New Brunswjcku in v provinci Quc"boe.
Vojaštvo je opremljeno kot neodvisna ediniea ter pre<i-stavlja nekakšno rezervo i-zvež-banih mož, če bi bilo treba na-doinestii onkraj morja.
Četrta divizija .se organizira za za pa d no obal.
Druga naloga ni kaj [»osebno napredovala.
Pričelo se je ponižno s 30-dnevno obvezno vojaško službo. V pogledu vojaškega vež-banja ni bilo dosti doseženega, in se lahko reče, da je vse hkupaj le nekakšen tvegan poskus, da se ne bodo -ponovili dogodki svetovne vojne.
Francoska Kanada je bila •vedno proti konškripeiji. Tekom svetovne vojne so Francozi v Quebecu kamenjali vo -jake, izogibali so se draftu in se skrivali po gozdovih, levili so jih kakor divje živali.
V »edanjem času jim pa gre bolj po volji. Sedanja lilieral-na vlada se tako uekleče plazi
formo, se kaj kmalu navduši za vojaški stan. ('e ga bodo vdru-gič klicali, l>o šel z veseljem. V vojaških kempah jim res ni nič hudega. Par ur vežbanja 11a «lan, to je vse. Nobenega težkega dela jim ni treba vršiti. Še celo kuhajo jim posdbn: kuharji.
V šolanjih načrtih še ni vojaške službe v Angliji. Govoriti o tem bi bilo prenevarno. Francoski Kanadčani bi nedvomno zavzeli isto stališče kot so ga za časa svetovne vojne.
Mackenzie King je svečane obljubil, da nobena vlada, ki ji bo 011 načeloval, ne l>o silila Kanadčanov preko morja. Kdor prostovoljno vstopi v vojaško službo, pa ve, kaj ga čaka in se ne sme pritoževati. — Vojaštvo, ki ga imamo, je v prvi vrsti za obrambo Kanade, — pravi Mackenzie King.
Tekom svetovne vojne je i-mela Kanada v Evropi štiri divizije. Peto so ustanovljali,
kršitve obrambne postave.
»Med njimi je bilo 92 Kanad-.kot pol kane eorned-beefa t' r ča nov, 91 Italijanov. 01 kontu- j nekaj krekersov in roz;n
n isto v, ter Ki Članov National! 0	.	.	v jia perišče roz-n. Steni
r.iitv stranke, ki ji je svoje-f	le <bd eden izmed se-	dn. ^^ Sr0(,;J da
časno načeloval Adrien Arcand p1lh	\\ so, f	: i ni bilo treba Jesti <nega, ker
Montreal«.	jspu.stih na zeinl;o. ker ,e bmn ! h;! y
Predno pošljejo koga v inter-j:"kn-.)' katfrnn Temina!. , ^ holVihu]]^ <jUO
Zbornični govor d« ministra Normana Mclntvrja ie vzbudil sploŠnf* pozorno.st. Rekel je namreč, da bo morala Kanada kmalu razmišljati o podaljšanju delovnega časa.
"Z ozirom na zahteve vojne cm imel precej dela, produkcije," jo izjavil, 4iseda-m ga spravil nazaj. nji delovni teden 44 ur nezado
■"Trne! sem polovico kane eonit d-beefa, nekaj krekersov
eni se
nacijsko kempo .-e sme pritožiti pri poscIbiH-uf odboru, ki rntaneuo preišče njegov slu-<aj. Cc je le količkaj dvoma o krivdi kakšnega posameznika, ni poslan v koncentracijsko taborišče, pač je pa postavljen za dalj časa po«} strooro policijsko nadzorstvo. .
Odbor je nedavno oprostil (>o
c un^jencev.
• tii •	j	»r\r 11 < » 1111 'vi • ^1111; ."*ivO(* ili v
zmanjkalo kuriva.	, ,• ■ . . * , , ,
nedeljo zjutraj ob pol dveh. \
"Reševalci >« našli tudi 11 jogo 'četrtek me je opazil iz rešilne-«
va dva tovariša. I". ,T. Leblan- !ga letala seržant Newton in mi
s tuje. Treba ga bo pač podaljšati na 4>* ur ali še več. Naro-J • i! je mnogo, tovarne so ]>ri-pravljene, začelo nam je pa manjkati izvežbanih delavcev. Ker delavcev kar preko noči ni mogoč- izvožbati. bo ]»ač treba i podaljšati delovni čas."
ea in El mera .Johnsona, dočim ili o treh še nobenega sledu. Mati >c je. <la so v zasneženih |To smatram za več kot pa samo
^rgel zavoj živi!, je dobila skupina
V ]>otok me reševalcev. Velika zračna straža
divjinah podlegli mraz»i in la koti. Poveg kanadskih jih išče tudi devet am riških armadnih letal.
"Jaz sem skočil prvi." je pripovedoval Benoit. "Bil je moj prvi skok. Padalo se mi ;•? zapletlo v vrhova dvrli dre-jlio komaj 50 čr-vljav vstran od ves. med katerima sem nihal gozdarske kempo.
za srečo.
Tudi Johiisonovo padalo se je zapletlo med drevje t' r mu ^e vzelo več kot tri ure, da >e ,e rešil pasov in vrvi. Njega >0 rešili v četrtek. , 'Leblanc se je spustil na zem-
pred Anglijo kot se je Bordc- ')a ni. hi,a nik,lnr Povsem or
nova vlada začara svetovne vojne.
\ splošnem pa vsa Kanadi zavzema čedalje l»olj stališče
ganizirana.
Minister svari pred optimižmom
(Kanadski finančni minister T. L. Tlsle\; je svaril v poslan-j -ki zbornici pred prevelikim "111! nevarnim optimizmom, ki via-j da glede izida sedanje vojne, j "Mi slutimo," je rekel, "da | so važne zadeve našega življe-1 nja na kocki, ne vcnfo pa, če so | ogrožene ali ne. Namesto da | Na zborovanju Yonge and 1"Večkrat se sliši," je d -jal, bi .«e vsak trenutek zavedali jBloor Association v Toronto je; "da i imajo severno ontarijske
uidniške družbe >voje glavne urade v Tarontu, <la ne pri-
'Za s'učaj. da bi s,, kakšen ■ ražni letalec zatekel v Kana do, je kanadski letalski zbor organiziral med civilisti ogromno zračno stražo.
Več tisoč gozdarjev, drvarjev. čuvajev in uslužbencev
;iv.-kf'«';ii,Jlir-V' Unt- l""r-i''! -- Pro šeiij za državljanstvo, pa samo
K! prošnjam je mogel ugoditi; }»ri ilrugih š(» potrebne Še nekatere poizvedbe, nakar bodo najbrže v>i prepuščeni v «lr-žavljanst vo.
Štirje ltaljani in en Ruinu-nec so liili med onimi, ki ne morejo <lol»iti državljanstva, dokler s o njih dežele zapletene* v vojno.
i'ri zadnjem podeljevanju državljanstva je bilo največ Jugoslovanov. Nek Črnogorec je tako dobro ]K>znaI zgodovino in zemljepisje osrednje Evrope, da bi tako znanje delalo vsako čast kakemu profesorju.
Skupno z novimi državljani je postalo 1!) novih kanadskih državljanov — to so žene 111 °"jOtroei novih državljanov. Nekateri. ki so dobili državljanstvo, pa imajo svoje družine v K\ ropi in jih bodo dobili k sebi. kakorhitro jim bo mogoče.
Jugoslovani, ki
SEV. ONTARIO VRŠI SVOJO DOLŽNOST
2al, da je za slikovite kraje tega dela dežele premalo zanimanja. — Izza leta 1918 vlada med majnerji in rudniškimi družbami zgleden mir.
sii.rtne nevarnosti, ki nam pre-'govoril Robert A. Bryce, pred-
Miecassa Mine Co. Po
Najtežje je dobiti izvežbane in sposobne častnike za višje poveljstvo. Mladih in neizkn-kanadskih Francozov, da je šenih častnikov je na tisoče, zvestoba Kanadi prvi pogoj in [Visoke šole imajo svoje arnia-šele drugi pogoj zvestoba An- dne zliore, in milica ima dosti gliji.	j mož, usposobljenih iza wtotni-
Kapitnlacija Francije in pa!ško ali inajorsko službo. Višji bojazen, da se bo treba Kana-i častniki so pa redki kakor bedi boriti'proti nacijskim napa- le vrane.
dalcem, uta omogočili vladi Ma- Oni dve kanadski diviziji, ki ekenzie Kinga uveljavljenjc sta v Angliji, nista videli do postavd za mobilizacijo naro »ti vojne. Pripravi jeni sta, to-
♦i od mogočnega sovražnika, se < a ko rbnašamo kot da bi bila bitka za Anglijo dobljena in da ■e že vsq v redil.
"To pa nikakor ni res," Je dostavil minister. "Vojna še nikakor ni dobljena. Predmo bo izvojevana zmaga, bo treba š-e mnogo tesnejših srečanj 1« sovražnikom."
Stavka v kanadski ladjedelnici
V ladjedelnici družbe Kingston Shipbuilding Company, v Kingston. Ontario, je zastraj-kalo 200 delavcev. Zahtevajo višje plače.
sednik š
j'jegovem zatrdilu postaja se- -povajo dosti v okrajne blagaj verni del province Ontario od j ne, namenjene vojnim svrham. hie do dne važnejši in se mu
so prejeli
Hudson Bay Company, j«' do-1 državljanstvo, so: Stojan .Tak-bilo naročilo sporočiti voja- kin. Anton Pausner, Dane Mi-Škim oblastim, če se je jiojavi- ri» h, Mato Kalsidjerovieh, Milo nad njimi kakšno I talo. ki h oš .Tel en i ch. Frank Buniik in ga ne morejo spoznati. .	Joseph Klasnik.
VAJE Z ROČNIMI GRANATAMI
•.beta dalje večja prosperiteta.
'"Takoj po vojni," je rekel, "bomo uveljavili raznn socialne spremembe, od katerih bo imelo vse prebivalstvo znaten dobiček. Zaenkrat ne niiorem,o ^ tem pogledu desti storiti, ker posvečamo večino svojih moči vojnim naporom Kanade Severni Ontario je eno najbogatejših '111 najbolj romantičnih kanadskih ozemelj. Prepreže-
Poiriariti moram, da mi v tv ornem Ontariu delamo na svojo roko 111 v potrebne namene dosti več žrtvujemo kot bi kdo mislil. Mi delamo mirno, biez ropota in brez halianja. Kakšna -loga vlada mod nama, je razvidno iz dejstva, da ni bilo majnerji in rudniškimi družbami že izza .leta 191S nobenega nesporazuma. Naši rudniki ne dolgujejo Toronto ničesar, pač pa nasprotno — Toronto
no je z modernimi cestami, ob katerih se nudijo turistom vselil™ .K' v marsikaterem pogle-ugodnosti	'iin ■»"»>•£»«£>! ^aIvqh "
'tlu precej dolžan.1
Angleški domobranci se vežbajo t metanju ročnih granat.
•'II Tj A S NSRDD5"- New YorS ^

Wednesday, December 4, 1940
VSTANOVLJEN L. 1893
II lUlil lintllUfTflKTftlHilKIlHIIfJiHMffilitltltlHt Btf* TI t* !tf?! HI RT*!WBnTft !^IIBttU^BIf^T•IBI^^illW•••W*,*,"•,
—ss
PET PRAVIL ZA NEGO OČI.
Lahi o angleški vojski v Egiptu
1. Bistre oči zelo lepo vplivi Popo'o d'ltalia" uradno lani je. Poveljujoči general Wa- vnJ° celotni ir.raz vašega ob-ga-ilo fašistične stranke, se v vel je še p:ed par tedni razpo-iraza I)a ,>iI(e tll(li svojem uvodniku z dne IS. nov. Inga z d.setimi divizijami, ki takšne, si nimate pred vsem za-.•bširno bavi s prodiranjem ita- -:» bile razmeščene v prostoru1 P011™1*1 tolc: varujte jih, koli-lijanskih čet na obrežni črti ob meji ('irenaike, v pasu Su- 'v0r j"e e
ROMAN :—: Spisal: FRAN GOVEKAR.
^■nNMNHKMIiifilliaiilllUlia: 2 0 ■■■■■■(■■■■P'
In Olga je -likala -voja vedno bi idk jša razočaranja z Jankom. >voje tožke -lutnje in končno današnjo katastrofo. Pripovedovala n tu je o i-voiein ogmrčen ju nad Jankovo ponudbo, svojo divjo bolet obup. kes in pripravljenost na vsako žrtev ziradi hčerke in matere. .
Ko j«' zamudila vlak, -e je /grozila sama nad »el>oj, uvidela je. de. je Jank i uničil ne 1«' njeno bodočnost, nego zlomil tudi njen značaj in vmi.is Pripravil jo ie t;iko daleč, da je hotela postati lgVir »va aižnja. Tedaj »-e je uprlo vsi v nji. Prevte je pretrpela ponižanja, muk in sramote ter se čutila najbolj nesrečno bitje na vsi zemlji. In hotela je skočiti v reko.
"Sirota!** je deial kaplan. **Rad bi snel vsaj poloviccl bremena z vaših rai en, a dati vam morem le nekaj besed. Ne obupa jt ! Bo«r ni In tel vaše smrti in vas je rešil. Živite! jv njegov ukaz. l.e < hi ve. ni !i za vas sreča, da ste pisali tovarnar;*, tako od'očno in da -'e zamudili vlak. l-.e On ve, čemu je bilo to dobro. Njegova vo ja je, »ha r-te omagali, pie-
•	fen ste storili usodni korak v reko. — V-akdo nosi svoj križ in ,»:ula pod njim; toil:, za nobeno ceno ne smemo obležati pod njegovo pezo in ne .lati po njem zmtčkati. Bog hoče, da vstajamo, in stdpamo d:.'je in vedno navzgor. Zaupajte: vse se izpremeni, in kj« r vidite danes le temo. posije morda skoro najlepše .-olnce ... In nikar »si ne domišljujte. da ste najbolj uesrečn :i bitje! Spoznal« ste ljubezen — imate lepo dete, dobro mater, krasen j oklic*— ne, mnogo sreče uživate — a so ijudje, ki n i-o užili ne tega ne onega ter nimajo nikogar na rvctu. In vendar moško prenašajo svoj križ. In nosili ga bodo do konca. — Torej kvišku g avo! — Pred vašim domom sva. iSamo >o to prosim: ne ste rite ničesar, ne da bi se prej posvetovali z menoj Prijatelj >em vam. In verujte: ta beseda v mojih ii -1' Ii ni fraza!"
"Hvala! Ne pozabim vaši!: besed. — Zbogom!"
T-	*	*
Anton Naglič, učitelj idealist, je umrl še prav mlad ter
*	-davil vdovo /. napo- odra»'o hčerjo, Marijo. Dobro vzgojena Marija, lepo in živahno dekle, se je kmalu omožila z ljub jan-c-kr.n, trgovskim potnikom Novakom. Dobila sta sina edinca Jvana, ki pa ni maivl trgovskega poklica. Sel je na gimnazijo. Oče nm tega ni branil.
Jakob Kožanec. klepar v delavnici Južne železnice, se je » ženi - n: oprostim d« lav>kim dekletom. Imela sta več otrok. Tudi njun naimlajši sin Milan bi bil kakor njegovi bratje dc-iavee. Toda za m.darjenega dečka se je zavzel njegov učitelj. Poslal je na ljubljansko gimnazijo, mu preskrbel pri dobrih ljudeh m ka.i p <lpor in kmalu tudi majhno ustanovo. Ze v četrti >oli r-i j«> Milan pomagal s i nšt rukci jami.
Dijaka Mi an in Ivan sta po-tala na gimnaziji tovariša in prijatelja. Milan je mnogo piih.-ijai v Novakovo hišo, in dečka ■»»a ostala do mature neraz liružjivla. Nato sta se jima pota b čila. Ivan Novak je odšel v Klostcrneubnrg, Milan Kožanec ]»;i j<- iniM'1 višje želje: lir peiiel je po filologiji. A roditelja mu nista mog a pomagati. Kako naj profesionist Južne železnic«* vzd:žuje sina na dunajski univerzi! V hiši je za sestero želoUcev često nedostajalo kruha.
Vrhu tega pa j:» Milanu, vitkemu, visokemu gimnazistu. mati že Vsa zadnja jeta prigovarjala, naj bo "pameten" in naj se umakne nadaljnji bedi in '»orbi za vsakdanji kruh. Postane naj uhovnik. Potem bo preskrbljen. Živel bo lahko i eodvisno in -e bo posvečal neoviran knjigam, pisanju in klavirju. Nadarjen je, < p* »roben; brez dvoma bo lahko hitro na-uiedo\al v pokiieu. Profe-or aliko postane. Še doktor, sa-j mo če bo hotel, in » i ljaio «ra ne (K) nič. zakaj vs * plačata škof i'i cerkev, kakor sta že marsikomu.
Oče je piitrjeva* materi:
"V vsakem ilrugern poklicu boš na slakšem. Na Dn-ndj ali v Gradec, vi li.š, da ne moreš, k pošti ali železnici gre<š lahko, ampak d< Io ondi pač ne bo zate, ker je z večine mehanično. < "e se < ženiš in dobiš par otrok, ti služba ne prinese niti toliko za.- užka, da bi bil vedno dobro oblečen in dvakrat na dan -it. A' lemenatu pa te preskrbe z vsem in -lužb pote ii imel na izbero. Da! Samo pd tebe je odvisno, da napreduješ, katehetski izpit napraviš in lahko pri-(\r š na šo!e.T*
Milan je uvideval, ua je res "najbolj pametno" ako opusi i hrepenenje po nedosežnih idealih in da še sprijazni z mislijo, da postane duhovnik.
A ljubil je dekie. Včasih ;e sanjaril, da bo njegova že-n-i; pesniška pi-ma ;.i je pošilja', a končno ji je po'ožil svojo usodo v roke. Vpiašal jo je, kaj naj stari; ona pa ni marala nositi odgovornost1 Prit rti i la ie mnenju materinemu in mu svetovala, naj gre zi ciljem, ki je zanj najugodnejši.
Težko je bilo Milanu, a ml idost in izpremenjeno življenje v semenišču r-ta mu pomagala, tla je prebolel prvo ljubezen. Tn počasi je odmrl v asketičnih vajah vsem mikom -veta, se poglab ial v mi>terije vere trr se utrjeval bolj in bolj v zavesti, da postane delec cerkve, ki ji je avtoriteta močnejša kakor vsem prestolom na zemlj*.
Zopet je bil o.liičnjak, in^cnczožkof ga je hvalil pri vsa-in'i priiiki. Ko je bral prvo sveto mašo, je bil sirota. Roditelja sta nfu umrla, bratje in sc-tre pa so se razkropili po >ve-tu. Milan je bil žaOsten a knezoškof ga je razveselil z ve-itjo. da ga ne pošlje na knl te. nego takoj v Trstenik, kjer bd imel tvojim spodobnostim ugodnejšo okolico.
Me>to je ležalo ab reki, pod zelenimi gorami, in tik njega so se vrstile vasici, ki so spadnle pod mestno župnijo. R~o r-jnec je bil tem zadovoljnej.ši v tem okolju, ker do Ljubljane z brzcvlakom ni imel da eč. Dela ni bilo preveč; mal samostan ga je prevzema! toliko, da «ta stari župnik in mladi kaplan upravljala faro izlahka. .
Rožanca je zla^t? ve-elilo katehetstvo: stik z nVladino ga je osveževal, obče t a rje z ostalim učiteljstvom pa, čeprav bolj mimogrede, navezovalo na življenje.
< 7 (Nadaljevanje prihodnjič.)
Solunu—Sidi in Baraiu—Marsa eš-kega jirekopa in v Palestini, ter opisuje tamošnji položaj ta
V
mogoče, vlaku, avtomobilu
ali
kole:
''Angleži so prisiljeni k u-lr.iku na vsej črti, vendar ne zato, ker bi imeli premalo sil nii premalo vojnih sre Vtev. Že davno, zlasti pa od leta 1935 dalje je Fkript spremenjen v nekak vo'ni arsenal Velike Bri-
ROMANI
Karol Maya
Zdaj lahko našim čitate-ljem post režimo s vplatnn ff vezanimi knjigami tega
znanega romanopisca.
I
SUŽNJI—1. KNJIGA	|
G.">1 strani. Knjiga vsebuje: Konji in ljudje v svetu; V 1 grobnici in po pusravi; Bele 1 sužnje.	S
$2.00 S
SUŽNJI—2. KNJIGA	3
VSJ. strani. Knjiga vsebuje: K VT levjem brlogu; Jezero kro- K k odi I o v; Abu Hamsa Mija; Ob ^ ravniku.	k
$2.00 §
SUŽNJI—3. KNJIGA	S
(».'»— strani. Knjiga vsebuje: S Zadnji lov na sužnje; Ljubi* S te svoje sovražnike; Na seri- S
Fr.a izmed teh velikih e<linic!M:1 kakšnem drugem vozilu ne je "leteča divizija" ki je oklo-h-^ete brati. Zaradi tresenja p I je na." Kljub tej znatni sili ne morete držati knjige ali ča-L^eneral AVavel zadnje čase ni^pi^ miru. zato -e oči pre bil gotov isvoje stvari ter je za- napenjajo, kar jim pa zelo ško-
nteval ojačenj. Londonska vlada, da-i je i)0lj zaposlena ko general Wave , mu je ustre gla i ;n poslala v pjgipt nadaljnjih 2^,000 mož. Ta številka je ugo-
dil je Počivati in spati morata zmerom v pouolnem mraku.
3. Oči ne smete nikdar izpostavljati polni solnčni svetlobi, temveč morate no iti tenuie na-
*
J J IZZA KONGRESA
*ovljena in preverjena, znano!očnike. Ta navada je prav do-
> \ l.H" I 1(1 III |ll tM ri (1-11«, Allillli; I ' '	•	. <> 1111 . nwil JV |'MI t VIV/-
a je tudi, da imajo te pomož-p'va. ker ščiti oči. Toda. če so
knjige, ki Vas bodo
Spisal Ivan Tavčar. 548 strani. Pisatelj je posegel v tem romanu v začetk devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko se sestali trije cesarji. Kdor hočcij poznati ljubljansko življenje onega i ( časa, naj prečita ta roman.
r r
O
o o
H ^rCene .. })
iJ OPOMBA
O
o •i
1 »
jO'
Knjige označene z v platnu vezane.
bah; 1'gnan.
$2.00 ^
* * * ZGORAJ OMENJENE £ V PLATNU VEZANE KNJIGE — S VSAKA 1'0 $2.— ; ALI 3 KNJIGE ^
SAMO $5.
V PLATNU VEZ
BELA REKA
CJ4 strani, s slikami. Vsebina: Dvojnik; Pred vojnim sodiščem; Ob Uruguaju; Crez mejo.
$2.00 S
DOLINA SMRTI	|
("»-'i ptrjjni, s sliknini. Vsebina: S Miss Alma; Derviš; Spletke In S zanke; Pekel.	S
britanskih čet na razpolago preko 200,000 nnož, morda celo 2.10.000. To je najboljša vojska, kar jih ima Anglija, saj Še ni bila nikjer pora/ena in ni še nikjer utrpela kakih znatnejših izgub. Bila bi zelo koristna na ang*oških tleli, kjer bi ji ne manjkalo dela, kajti tam iro napočili luidi dnevi. Toda vojni minister Krden, ki ne zna in ne zna urediti svojih računov z Italijo, marveč od noša ie samo
poslabšuje, si ni upal oslabiti egiptske angleške armade, i.arveč jo je ojačil. Tako v času največje stiske v Angliji veže Italija na egiptskih tleh močno britarvko vojsko, se-to-iečo iz Anglfžev. Avstralcev, Novozelandcev, Indijcev in A-?i ikancev. AVavel imia na raz-p;dago tudi kakih 500 letal.
Vse te čete pa se niso mogle ustavljati italijanskemu najer <hi, ki je razbil britansko obrambo pri Solnimi in se razvii - konjenico na Sidi Barani. Pokazalo se je. da so Italijani krr= nasprotniku ne samo glede si-1e svojega mehaničnega orožja, marveč tudi v pogledu izurjenosti in borbenosti svojega človeškega materiala. Italijanske č«>te imajo pač zelo nova in velika izkustva v kolonialnem bojevanju na afriških t\h. Pri jtrini s o ni ustvari'e in do po-
SOBOIjJAR IN KOZAK	Sj
ijJIJ strani, s slikami. Vsebina:	9
Kozak številka deset; Na sle-	S
du; Ob Bajkalskem jezeru;	9
Domov.	S
$2.00	8
V CORDILLERAH	^
<>U."i strani, s slikami. Vsebina:	1
Gran Chaeo; Pušravnik; Lov	J
na Sendadora; Božja sodba.	^
$2.00 5
I
'•e čete močan oldelek bojnih r,či že opešale od solnca, temu vez in nkbipnih avtomobilov, i lahko pomagamio. Oči mora-kojih število znaša 400. Arse-h'*o izpirati z raztopino boiove ga skupaj ima tedaj poveljnik j k'sline ali pa v slabi	vo-
di (malo kavno ž ičko n:; k<»-zar^e vode).
4.	Da bi kožo okron očj po niiad ile in bi odstrani'e tudi vse gube in gubice, bi morale vsaj dvakrat na teden z mastno hranljivo kremo rJi k«*ikŠ nim oljem natreti kožo okrog oči. Kadar jia masiramo kožo, moramo imjeti zmerom odprte oči. ^Masažo pričnemo pri korenu nosa in krožimo najprej pod obrvmi, pod zunanjo stranjo, naprej do pod očesa in nazaj do korena nosu. To moramo enakomerno ponavljati tri do štirikrat. Potem zapremo oko in ponovimo isto preko zaprtega očesa. To moramo delati' prav nalahno, brez najmanjšega pritiska. Tudi to moramlo ponoviti tri do štirikrat.
Če iste zaposlen in se zvečer trudnih oči v.rnete domov in morate zvečer Še od doma, -i obvežite oči in si odpočijte četrt lire s kamilčnimi oblogami na očeh. Za te obloge morate napraviti vrečice iz gaze. v katere natresete kamilic in jili poparite z vrtelo vodo. Take oblege denite potem na oči.
(V vam je pa zdravnik pred-j 1>i-al naočnike, jili lepo nosite in nikar se ne boite. da boste zaradi naočnikov grdi.
5.	Lepi moderni naočniki ne kazi jo nobene ženske. Zelo grde so pa gube in ze!o utrujen izraz obraza, kar je posledica če se opešane oči preutrudijo.
zanimale
gornjo knjigo lahko
naroČite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 WEST IStli STREET	NEW YORK, N. Y.
$2.00 ^polnosti razvile čisto novo boj-
ZAKLiAI) V SREBRNEM JEZERU strani. — Vsebina: Med drvarji divjega zapada; Na Butlerjevi farmi; Dvoboj za življenje; Potopljeni zakladi.
no tehniko. Težkoče so res o-rtale. kakršne so bile, toda ni-o več negotova neznanka in kolonialni oficirji italijanskih čet si zajo v vsakem primeru pomagati. Razen tega j? italijanski r!ovek jSredozemec. ki -e brž 'nivadi vsakemu podnebju. Pri tem je trezen, fizično in moralno zdrav ter sposoben, da prenaša vsa koš ne napore in pomanjkanja, vernjak, vajen alkohola in u-dobnega življenja on potrebuje prepečenca, bifsteakov žga-
POROKA — ZA KAZEN.
BROŠIRANO
Nilu; Kako sem v Mekko ro- J mal; Pri Šamarih; Med Jezi- S
di.	J
$1.50 S
$2.00^ir,ia mednega počivanja. Te
KRIŽEM PO JUTRO VEM
4 knjige, 5!>8 strani, s slikami Vsebina :
Jezero smrti; Moj roman ob
A" Siainu imajo čuden zakon, zelo konVten ™ ženske, ki si <lo leta še ni-o mogle dobiti moža. V tej starosti so lahko Anglež pa je se-l,iamro|V* obrnejo do vlade, da jim priskrbi moža zgrda, če že ne gie zlepa. Vlada odpravi takšno prošnjo na pristojne kazniIniiške oblasti, kajti v Sia-liru stoje uradni krogi na stališču, da more zakon marsikaterega grešnika spraviti spet na pravo pot. Yhak > am ski kaznjenec je v Siamu takore-koč stalen ženitveni kandidat.
okoliščine znatno znizujejo njegovo vojaško vrednost. V tem so osnovni razlogi, da se morajo močne britanske čete prestanka umikati svežemu in krepkemu pritisku italijanskih sil."
DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, uiH strani, s slikami. Vsebina:
S
PO DIA JEM KITRDISTAVTT	J
S
Amadija; Beg iz ječe; Krona f sveta; Med dvema ognjema. K
$1.50 8
PO DEŽELI SKIPETARJEV	|
4 knjige, 577 strani s slikami. ^ Vsebina:	^
Brata Alažija; Koča v sote- t ski; Miridit; Ob Vardarju. Ij
$1.50 S
V GORAH BALKANA	S
4 knjige, s slikami, 576 strani. ^
Kovač Šimen; Zaroka z zapre- ^ kami; V golobnjaku; medanski svetnik.
Vsebina :
Moha- K 8
$1.50 6
I^3POŠTNINA PLACANA^^ib ^ Naročite pri:	\	I
KNJIGARNI 1 |
SLOVE NlCfc PUBLISHING S COMPANY i
216 WEST 18th STREET x
ŽENSKE DALJE ČASA ŽIVE OD MOŠKIH.
Tako bi vsaj utegnil sklepati po statistiki Clauda Bakerja Gabba. starega Londončana, ki je že skoraj četrt istoletja zasledoval po-nrrtna oznanila o-seb, starih devetdeset let alij več.
Mr. Gabb je pri tem uporabljal kot vir londonski vodiilni dnevnik "Times". Njegova tatistika se leta 1939 glasi: 492 ismitnih primerov devetdeseti etnikov. Izmed teh je bilo 1f>fJ moških in 326 žen-k.
N E W Y O R K
N
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
Kadar pride vrsta nanj, se mo-'*a poročiti, pa naj ga bo volja ali ne. Ce je bil obsojen le na milejšo kazen, tedaj ima pod nekimi pogoji pravico, da si med več starejšimi damami, ki se potegujejo za moža, izbere tisto, ki mu najbolj ugaja. Kaznjenci z težjimi grehi na grbi te pravice nimajo in vsaka kandidatka za poroko si med njimi po svojem oku°u izbere moža. Kaznjenec, ki ^i ga ;ic izbrala, se mora hočeš nočeš vdati policijski odredbi, kajti v nasprotnem primeru, bi se n*u kazen samo poostrila.
Nenavadni zakoni, ki nastajajo na ta način, so zvezani pod nekimi pogoji z možnostjo poznejše ločitve. Izkušnja pa uči, da so takšne ločitve zelo redke in da se prisilno poročeni hudodelci v pretežni večini primerov v nadaljnjem življenju zelo pazijo, da bi se obremenili s kakšnim novim zločinom. Seveda pa siamske oblasti morilcenl in drugim takšnim zločincem ter na smrt obsojenim ne dajejo možnosti, da bi se rešili s prisilno poroko.
AGITATOR. Spisal Janko Kersnik.
(99 strani.) Janko Kersnik je po- tJ leg Jurčiča uajbclj znan in priljub-Ijen slovenski pisatelj, kar jili je ži-velo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega Agitatoria" is ho sleherni čital z užitkom. •	JJ
Cena ...................... $1.00
MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Frcd. Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali.
Cena ...................... 85c.
MORSKI VOLK. Spisal Jack London.
(328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Citatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. ©Cena ...............-______ $1.25
SAMOSILriixv. opira* nmon JSavačan
(153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša va>." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske.
Cena......................$1.50
ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc
Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi Zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje "in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske.
Cena ...................... $1.00
UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mil žal. Cena......................$2.50
HČI CESARJA MONTEZUME. Spi-sal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. Cena...................... $1.50
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spi
sal Bulver. (2 knjigi in 2S0 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je boli telo razkošno življenje v Pompeji h
in Herkulanumu. Borbe s ainfi-teatru. Spletke egij>čanskega "čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena.....................$1.25
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18th STREET NEW YORK

a.S. . "Jt. .
■...... - 1 fei-'M"-«	kainrr
; . . ..- ........ .......
_