Št. 82, Gorici, v soboto dne 30 avgusta 1913 fchaja dvakrat na teden, in sicer f iorek in soboto ob 4. uri popoldne, Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. ' Stancr ii^eto^"fe'**a,^;JJ V, leta . . . „ 5«— 74 '» ...» 3»5G Posamične številke stanejo. ;.. . .8 vin; --**¦ Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo, Tečaj KLIIf Vabilo na naročilo. S to številko poteče leto, odkar ima »Sočo« v rokah »Družba za izdajanje brstov »Soča« in >»!Primoree«, V poMčnem mrtvilu, v nezaupnosti na naši strani, je sprejela Družba oba lista bas pred jednim letom. Stavljenemu si programu smo ostali zvesti in ga dosledno izvrševati, "kar je pripomoglo, da se nahajamo v novern političnem ioku, ki si je priboril pot med naše ljudstvo prav hitro, dasi so 'bile tu vdike ovire. »Soča,« in »(Primorec« sta tekom tega leta odpravila prej vladajoče razmere v naprednih vrstah ter s svojo taktiko in previdnostjo odvrnila osebnostne borbe na rame drugih strank. Povrnila se je »Soča« v svojo pr-votnost nazaj in citirala iz prve svoje številke z dne 31. marca 1871. te načelne besede: »N a m en dobrega čas o -P i s j a je v z a j e m n i p o d u k i n ¦p o r a z u m l j e n j e, p o g o >j te m u p a r e s n i c a i n z m er n a, če r a v n o n a v d 'ii sena in p o potre b i o j s t r a pisava.« »Soča« je energično nastopila proti sleparji kamori v Gorici in ko je ta šla tožit, mi dosegla obtožnice pred dokazi od strani »Soče« podanih. Politični uspehi letos in samostojna narodna stranka so nemala zashiga »Soče« "m »Primorca«. Previdna in zmerna pa na resnici sloneča Pisava »Soče« ob volilni kampanji je žela povsodi odobravanje in uspehi so z zvezi Ž TljO____ Sedaj stojimo pred novim delovanjem, pred delovanjem Slovenskega političnega društva, .katero se bo zrcalilo tudi v naših listih, v »Soči« in »Primorcu«. Zato pa je neobhodno potrebno, da se pristaši Slov. političnega drušva oklenejo naših listov ter jih pridno naroča-jo in črtajo. To je nujno potrebno. List doma! List v hiši! To ie pravo. Kdor ne zmore sam, naj se zmeni s sosedom za list. »Soča« in »"'Primorec« se morata razširiti po deželi primerno letos doseženim političnim vspeltom. Apeliramo na zaupnike, apeliramo na pristaše s pripombo: Stranka, ki ima močno razširjene časopise, katere pristaši vsi čitajo njene liste, oziroma imajo naro- Nekaj o UeiBi palici. Pred dnevi je biJo citati v "listih, da išče na Koroškem nekdo vodo s paličico in da je iskanje vspešno. Na Angleškem kaj takega ni nič nenavadnega. Tudi med priprostim ljudstvom ta stvar ni neznana, še bolj pa je bila v navadi pred mnogimi leti, kar i zpričujejo stari povsem verodostojni možje. Priobčujem izpoved starega možaka poštenjaka, katera izpoved Je uzvišena nad vsak dvom, kateri niti vedel ni, da i učenjaki delajo take poskuse, dokler mu nisem jaz pravil. Pravil mi je: Delal sem več kakor Pred 30 leti v Podhoču (Izletnikom na Po-rezen je ta Kraj dobro znan). Suša je delala zelo velike preglavice. Ni čuda, da se je gospodar trudil dobiti vodo magari tudi s čaranjem (ljudstvu je bila vsaka 'stvari: katere ni moglo raztolmaciti, copernija, kar je v veliki meri med priprostim ljudstvom še.) SloVel je takrat v cerkljanski županiji neki moder mož 'pod imenom Pa-darček, 'kateri je iže mnogim s palico "pokazal, kje je voda. Prišel' je tudi v iPodhoč v te namen. Vrezal je dve tanki leskovi palčici 'ter ]ti Telefon št. 83. ¦»Vse za narod} svobodo in napredek U Dr. K. Lavril. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulic3 št. 7 v Gorici v I. nadstr. na deSDO, ITpFavnSštvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi, Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko m vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. cene, taka stranka ima pravo armado, za« nesljivo armado za seboj, armado, s katero vedno zmaga! — Zaupniki, pristaši! Naročajte in 'širite »Sočo« in »Primorca«! »Slovensko politično društvo'' proti nameravani nemški izzivalni slavnosti v Carici. »Slovensko politično društvo« v Gorici je imelo v četrtek dopoldne »pri jelenu« dolgo sejo, katere se je udeležilo tudi več naših poslancev. Na tej seji je bilo razgovora tudi o nameravani nemški izzivalni Slavnoslii v Gorici 7. septembra i. 1. Odbor »Slovenskega političnega društva« z navzočimi deželnimi poslanci še zavzel po soglasnem' sklepu odločno stališče proti nameravani nemški slavnosti v Gorici in ukrenil potrebne korake, 4v, se •nemška izzivalna slavnost na naših tleh prepreči. »Slovensko politično drutšvo«, ki je po svojih pravilih dolžno braniti narodne pravice goriških Slovencev, je storilo sklep, kakoršnega je pričakovala naša javnost in je bil sklep od vsakogar med nami z odobravanjem sprejet v vednost. Naše Slovensko politično društvo s poslanci je spregovorilo odločno besedo, kateri ima slediti prepoved nemškega izzivanja na naših slovenskih tleh. Slovenci smo miroljubni in hočemo živeti v miru z Italijani, ki so domačini, pa tudi s sem došl/imi Nemci. Izzivanj na naših tleh pa ru trpimo. Zavrelo je v Gorici, zavrelo je v' okolici in vre »po celem slovenskem delu dežele,, odkar je naznanjena smela nemška predrznost nasproti nam. Pod krinko nemškega pevskega društva državnih železničarjev v Gorici hočejo prihrumeti v nase mesto cele trume men-ških mladičev iz raznih krajev, razupitih vsled tamkajšnje be?ne gonje Nemcev proti Slovencem, in hočejo imeti slovesen uhod v naše mesto. Mir in- red bi bila skaljena in kdo ve kaj še vse bi se zgodilo..... Slovenec je v Koroškem vilajetu brezpravna ra?a in Nemec ga suje in psuje, t> kor se mu poljubi, sedaj pa naj bi taki eno na koncu poojstril, da je bila koničasta, drugo nekoliko na koncu izrezal, da je imela nekoliko luknjice, tako da se je koničasti konec lahko malo vtaknil v izrezanega, da ste se paličici držali ,na tem ikoncu skupaj, ako se jih je na drugem koncu nekoliko vkup tiščalo. Ko je paličice napravil, vtakne v vsako roko med kazalec in sredinec (po priliki kakor, se drži vržinko pri 'kajenju) ter roke toliko skupaj približa, da se (je koničasti konec na rahlo tiščal paličice z luknjo. Vse skupaj je držal rahlo med prsti vodoravno in v ravnotežju. Nato prične hoditi po travniku, ko pride na mesto, kjer je tekla spodaj voda, se konca med rokami, katera sta bila poprej vodoravna, upogneta, ter ostaneta tako toliko časa, dokler je hodil nad vodo. Ako je vstopil iznad vode v stran, sta se 'konca takoj zopet dvignila, kakor magnet, ako železo proč vzameš. Sledil je toku vode ter vmes preiskal, če ni LŠe kak dotok. In res je zasledil 2 dotoka v bližini hiše ter je ukazal kopati isredi dvovrstnega kozolca, češ tam je največ vode. Po .kopanju so res po približno na-značeni globočini zadeli na močan vrelec. Paličice pa mož, ki mi je to pravil, še danes hrani, kakor nekaj posebnega. nemški zbesnelei iz Koroške prišli tu sem nad nas! »Pravica naša pravi: Ne in ne! Zato pa: S 'Slovenskim političnim •društvom in našimi poslanci na čelu kličemo: Proč z nemškim izzivalnim slavliem! H. V načrtu novega volilnega reda in statuta za mesto Gorica se zrcaii demokratična duša sedanjih voditeljev italijanske liberalne stranke. Gospodje so rekli, da hočejo razširiti volilno pravico v oh-činslki zastop Gorice, ali njihov načrt je tak, da pomen ja n te s n i t e v volilne p r a v i c e. Talk načrt so napravili, ka-koršen jim je velelo ultraitalijansko srce njihovo, v katerem vsi udarci bijejo proti Slovencem. Na podlagi novega volilnega reda, kakor so ga zvarili oni, j c i z k 1 j u č e n o, da bi Slovenci p r i~ š 1 i k e da j le d o enega zastop n i-k a ' v g o r i š ik e m o h č i n s k e m svetu. Volilno pravico so razširili s Četrtim razredom, 'ki voli pet zastopnikov. Ali prejšnji razredi volijo 27 mestnih svetovalcev, četrti pa samo 5. In uvedli so v svoj načrt pluralni volilni sistem. Potem 'kdor ni meščan, je v prvem in drugem razredu izključen, pa naj plačuje še toliko davka; v tretjem voli šele oni, ki plačuje najmanj 20 K direktnega davka. Ali tukaj so zopet meščani, ki volijo; meščani iz prvega in drugega razreda volijo vsi zopet v tretjem razredu. Sedaj pridemo do četrtega volilnega «ra" eda: tu volijo tudi vsi tisti, ki volijo v-prvem,- drugem in tretjem. Tako bi volil Italijan po trikrat, Slovenec po enkrat, v najboljšem slučaju dvakrat. Dalje so določili, da ostane vse v rokah municipija: sestava imenikov, reklamacije, prizivi, sploh >vise volilno 'postopanje. Če bi njihov načrt prodrl v deželn&n zboru in dobil sankcijo, potem 'bi bil, kakor že rečeno, Slovencem onemogočen vstop v mestni zastop goriški, pa naj hi mi še 'tako rastli v Gorici in se razvili v pretežno večino in bi • Italijani padli v manjšino; vsejedno bi bil občinski zastop v Gorici izključno italijanski. S svojimi meščani bi vse preglasovali. Tako je demokratstvo ljudi '.3omb'ig-Pinausigevc vrste! Ti 'ljudje 'profanirajo demokratstvo, kadar izustijo besedo »dc-•moonizia«, ker so v resnici daleko proč od demokratične ideje in njenega stremljenja. V teh 'ljudeh ni niti zrna demokrat-stva, marveč prešinila jih je misel: demokratstvo izrabiti v svoje italijanske svnhe proti Slovencem. To so laži-demokratje, ljudje, ki se nikoli ne užijejo v nove čase, ker so politični izgubljenci, ki iščejo bilk, katere naj jih rešijo pogina, ki jim zija nasproti od vseh strani. Famozni načrt novega volilnega reda in statuta za goriško mesto se nahaja na deželnem odboru in mora priti na dnevni red deželnega zbora. Seveda tak kot ie ne postane nikoli zakon. .Zahtevamo pa nov volilni red, nov statut za Goriško mesto pa pravičen, moderen, odgovarjajoč dejanskemu razmerju med Slovenci in Italijani v Gorici. Naloga naših poslancev bo, izbojevati Slovencem v Gorici pravičen mestni statut. Na koncu članka moramo povdnriti na naslov voditeljev italijanske liberalne stranke, da j« njihova hramba italijanstva Gorice jakč slaba. Novi časi nastopajo in ti rušijo italijanstvo goriškega mesta. Ustaviti se ne dajo; kdor hoče živeti, se mora udati 'toku časa in iti ž njim; nenaravno in pogubonosno je, ustavljati se toku Časa. To vidimo očitno na italijanski liberalni stranki. Poraz za njo bo toliko večji, kolikor bolj se ibo zoperstavljala novim Časom in kolikor bolj se bo igrala iz demokratstvom. Vsem pravice, 'jednake, Slovencem in Italijanom; v svohodnem tekmovanju tiči napredek in obstoj oheih narodnosti in strank. Tega pa ne urnejo voditelji Bombig-iPinausigeve vrste, zato oni niso vzdrževatelji ialijatistva Gorice, kakor mislilo, marveč grdbokopi. Mi seveda nimamo nič proti temu, marveč še ;kiičemo jim: L e tako dalje! ilra l Siovenci Nemcem za štafažo! Kakor je bilo že v zadnji »Soči« omenjeno, priredi »Deutsoher Gesang-verein der Staatsbahner Gorz« veliko slavnost v Gorici, in sicer na Telovadnem trgu. Ker so zadnjič Nemci volili zjl ka-moro, jim je Goriški municipij dal na razpolago prostor in mestno 'godbo. Pripravljalni odbor te slavnosti je sestavljen iz •skoro samih Nemcev in par socijatnlh demokratov. Kar je poštenih Slovencev na državnem kolodvoru, obsojajo početje tistih par k nam privandranih Nemcev,' ki imajo boljša mesta .kot naši domačini in ki gledajo, da se .»gospodom« bolj priikmpigo s (tem, da aranžirajo veselice v čisto nemškem stilu in rabijo domačine-Slovence za štafažo kakor nameravajo to v soboto dne 6. septembra zvečer ,pri bakljadi. Med njimi so tudi taki, ki trdijo, da 'so socijahii demokrati, v resnici pa so nemški naeijo-nalci in to so pokazali s tem, da so prezrli naš jezik, ker so dali tiskati plakate za slavnost le v nemškem in italijanskem jeziku. Izgovanjajo še, da so mislili Slovence vahiti osebno in pismenim potom. Izgovarjajo se na vse načine, da bi pokriii preziranje Slovencev. Kdo jim vse to verjame? Pevovodja Gregorič, Slovenec seveda, je do sedaj ,mis>lil, da je društvo na so-cijalno demokratični podlagi, a varal se je, kar šele sedaj je pokazal odbor, da ile društvo čisto »Daič-nacional« a oni so ie privesek za parado in štafažo, največ sebi v sramoto,! Za zastavonošo so gruntali in tuhtali, kje bi dobili človeka telesno lepo razvitega; našli so ga — a ne med Nemci, marveč med Slovenci, in sicer v osebi nekega Drnovšeka, Slovenca, sina Kamniških planin. Celo na Dunaj so ga poslali, da so mu umerili uniformo, in sicer.kakor pravijo uniformo, ki se v Avstriji redko vidi, to je po čisto nemškem kroju; tako bi v Gorici dne 7. septembra 1913. imeli čast videti Slovenca-zastavonošo »Deutsoher Gesamgvereina der Staatsbahner Gorz« v pangermanski uniformi. ialosmo je sicer, da se naši ljudje pustijo voditi na vrvici od par heilovcev, ki Slovence preziraro, kjer 1e morejo iti de-lajo ž njimi kar hočejo. 'Opravičeno" je vskliknil neki slovenski železničar: Tužna nam majka! Nekdo blizu kolodvora. PPNTHAT filfl ^anes &Q* "* Jutr* *** t# m.. vclezanimiv film: ' »Zaročenca" in zmagovalna bitka SRBOV pri BREGALNICI. Tržaški občinski svet in odloki tržaškega namestnišlva. V četrtek zvečer je imel tržaški občinski svet sejo, v kateri je bilo .na dnevnem redu vprašanje o znanih odlokih tržaškega namestništva, naperjenih proti uradnikom-renjikolom v službi trža'ške občine. Italijanski liberalci in socialni demo-kratje so nastopili proti odlokom namestništva in sprejet je bil 'predlog, da se vloži pritožba p«roti tem odlokom. 'Proti so glasovali samo Slovenci. Govornik Slovencev 'je "bil dr. Wi 1 -fa n. ki je med drugim rekel: »Občinska uprava ne razmišlja, ali javni interesi meščanov zahtevajo, da se napravi /konec stanju stvari, škodljivemu za domače prebivalstvo." Vzrok je v tem. da se večina čuti zadeto na svojih najbolj življenskih in najobčutljivejših mestih. Večina "hoče vzeti Trst Tržača-n o m i n ga i z»ročije nastal na strani večine. Ko se je vihar polegel, je nadaljeval govornik: Zadet j e z i s t e m ! Vam >ni avtonomija občine pri srou! Zistema importacije na občini tržaški ni smeti tolerirati. To je prava 'beseda! Naše stališče ni določeno samo po narodnem interesu, ampak tudi po postopanju, ki mu sledimo leta in leta. Ne dogaja se v avgustu 1913, v prvič, ko zahtevamo, n a i s e Trst pusti Trža-čanom in naj občinske posle opravljajo Tržačani. V ta namen so se stavljale interpelacije hi bilo je posredovanj. • Zahteva to naš interes, in ako bi napravili »referendum«, b i b i 1 a z nami večina prebivalstva. Zgrešeno. 'je, ako se hoče odredbo, naj se oni uradniki odpusfe, kvalificirati kakor čin izne-nadenja. V tendenci ni.nič novega, ampak nekaj novega je, da je prišel enkrat vladen faktor, ki ima toliko srčnosti, da je s t o.r i I s v o j o dolžnost! Govornik je izjavil s povzdignjenrm glasom, da mu je ljubše, da se občinska avtonomija tržaška nahaja v rokah avstrijske vlade, nego pa. da je avstrijska vlada odvisna od italijanske vlade, kajti v tej državi bo narodni mir možen tedaj, ko pridejo na nje vlado sposobni možje.. Govornik se je skliceval tudi'na izgled Francije, ki ne dopušča t u j i b p o-d a nik o v n i t i p o

za Slovenstvo. Zlasti v zadnjem desetletju se je Sokolstvo začelo močno razvijati, njegovo delo se množi, pa tudi čim-dalje bolj poglablja. Intenzivno notranje delo, kakor tudi vnanji nastopi pa zahtevajo izdatnih gmofcn:h sredstev. Slovenski Sokotski Zvezi naraščajo od dne do dne večji stroški — od včlanjenih društev, ki jim člani večinoma niso premožni* pa ne more zahtevati takih organizacijskih pri-1 spevkov, da bi krili vse izdatke Zveze. V bližnjem času nas čakajo velike naloge! Zlasti pa bosta zahtevala velikih sredistev III. slovenski vsesokolski zl&t v Ljubljani, preva>žna ta prireditev ter mednarodna telovadna tekma v Parizu, kier bo našim sokolskim borcem braniti sijajno mesto, pridobljeno na prejšnjih tekmah evropske mednarodne telovadne Zveze. Slovenci! Slovenke! Prvič po preteku oolstoletfa se slovenski Sokol sam obrača do vas za posebne prispevke. Dne 14 septembra 1913 priredi Slovenska Srtkolska Zveza po v ?em Slovenskem cvetlični dan. Sega>< marljivo po cvefkab, ki jih bodo razpeč ale slovenske Sokolice. žrtvujte, kolik morete, da pripomorete Sokolu, laže ,,šiti prevažno nalogo sokolsko. »Na zdar« Predsedstvo Slovanske Sokolske Zveze. Počitniški kmetijski tečaj za učitelje. Počitniški kmetijski tečaj za Ijudskn-šoiske učitelje na slovenski kmetijski šoli v Gorici se je zaključil dne 23. t. rn. Ravnatelj Strekelj ije ob 10. uri posvetil lep govor udeležencem ter jih navduševal na delo za blagor ljudstva ina gospodarskem polju z umnim kmetovanjem. Lepe so bile njegove besede ter prepričevalne in želimo ie, da bi našle odmeva med učitelj-stvom, ki naj vedno marijivejše deluje »Iz naroda za narod!« V imenu Vseh slušateljev se je zalivali! nadučitelj Alojzij Urbančič c. k. naučnemu mkiisterstvu za prireditev tečaja, deželnemu odboru za prepustitev kmetijske šole v te namene, ravnateljstvu za spretino vodstvo in kolegijalno posipanje' s slušatelji, društvu »Šolski dom« za prepustitev »Malega doma« v učiteljska stanovanja, spretnim predavateljem (Štre-kelj, iPodgcrnik, Poberaj, iBremrou, Hu-,mek) za strokovna predavamja ter pret\ šolskim sestram in gojenkam gospodinjskega tečaja za dobro brano in spretno postrežbo. Zaključil je govornik z željo, da bi se ti tečaji ponavljali in oboroževaH naše učiteljstvo z uma svetlim mečem, katerega naj zavihti z vso odločnostjo in no-gumnostjo v gospodarski napredek za blagor našega kmeta. Ravnatelj Žtrekelj je razdelil vsem slušateljem obiskovalna spričevala in zaključil to slovesnost s kratkim lepim nagovorom na presvetlega vladarja. Slušatelji so se^potem zabavali pri kosilu in se odpeljali sirom naše Primorske z najlepšimi spomini na gostoljuben krov slovenske kmetijske šole, fna stroko vnjaka-ravitalelja in spretne predavatelje. Bilo jih je 27 in vsi so žrtvovali .prostovoljno svoje počitnice za strokovno kniefjisko izobrazbo. Čast mjim in predavateljem! Sedaj pa med ljudstvo! 7. in 8. cvetlična dneva po celi goriški deželi goriškega sokolsfva in akademikov. Goriški Slovenci, opozarjamo Vas na cvetlična dneva, ki se bosta vršila dne 7. in 8. septembra po celi goriški deželi in sicer v krajih: Ajdovščina, Štandrež, Bilje, Breginj, Brestoviea. Brje, Cerkno, Cepn-van, Cezsoča, Črniče, De vin. Doberdob. Dornberg, Dutovlje, Sen t terjan, ! >ii opustilo ali pa preneslo. Sokolska Župa Akad. društvo »Adrija < v Gorici. Manufakturna trgovina Hedfet & KOrltnik na Jos. Verdijevem tekilišču hi v Šolski ulici v GORICI naznanja, da je za časa pr?uredbe trgovine uhod le \X Šolske UlltC. :-: Zaradi preuredbe trgovine in pomanjkanja prostorov so cene blagu x znatno znliane in stalne. Priloga ..Soče" St. 82. z dne 30, avgusta 1913. Balkan. Pogajanje velesil proti Turčiji. — Mod velesliami se »še vedno nadaljujejo pobijanja proti Turčiji. Vse velesile so v principu že pristale na ruski predlog, da naj se proti Turčiji organizira fina n č n i bojkot, če ne bo respektirala -sklepov' londonske ¦fotifitfoflcaJT: VSr, '.UČ*L' ¦• -J * Bolgarska se ne vmešava v drfiuP poljsko vprašanje. — Car igraj ski dnevnik »Stamboul« prinaša interwiew z bolgarskim delegatom (Načevičem, ki je izjavil: »Bolgarska vlada zavzema-slejkopiej stališče, da se drinopbljško vprašanje tiče le velesil, ki morajo gledati, da je rešijo za Bolgarsko ugodno. Bolgarska se v rešitev tega vprašanja sploh ne bo vmešavala in v tem ožim tudi ničesar ne ukrene. Bolgarska ima le eno željo, da se namreč vsa sporna vprašanja med Turčijo in Bolgarsko čimprej rešijo in da pride ,kmaln do i rajnega, sigurnega miru. Razhajanje kolere v rumunski armadi. Agence Telegraphiiuie Roinaine« poroča: Ho 24. avgusta je umrlo v rumunski armadi za kolero t i 55 vojakov, med njimi 6 oficirjev. Uradna poročila zatrjujejo, da kolera polagoma pojeitjuje. Politični pregled. Poslanska zbornica in deželni zbori. — Svlvester, predsednik poslanske zbornice, -je izjavil, da poslanska zbornka bo sklicana uajbrže v oktobru, ker v sep-. temhru bodo zborovali deželni zbori. Skerleez v kratkem okreva. Na to začno nova pogajanja s hrvaškimi strankami. Plenarna seja NationaJverbanda. — Na Dunaju se je vršila napovedana plenarna seja Nationaiverbanda. Po jako živahni debati je bila sprejeta resolucija, v 'kateri izjavlja «Nai;onalverband«, da v s t r a j a na n a r o d n € m e d i n s t v u v s e li a v s t r i j s k i h N e m e e v, zlasti da so vsi člani Nationaiverbanda edini s č e š k i m i N e m e i. Vsled tega zahteva, da vlada nemudoma izpolni češko-nem-ške zahteve, odpokliče cesarskega na-mestnika kneza Tinina, regulira učiteljske plače in »vede proporcionalno število nemških uradnikov. Darovi. Dijaška kuhinja v Gorici. — G.a Ema dr, Dorčičeva v časten spomin rajne g.e Helene .dr. Medveščekove 5 K; na zaostali mosečn-ini 36'20 K. Slovenska gisnaiija v Gorici. Ustanovitev samostojne slovenske državne gimnazije v Gorici. V nedeljo je dospel v Gorico cesarski odlok, ki za-nkazuje ustanovitev popolne humanistične gimnazije s slovenskim učnim jezikom ter realne gimnazije z italijanskim in realne gimnazije z nemškim učnim jezikom. Stara gimnazija z nemškim učnim jezikom i/nntrje v sedmih letih in na njeno mesto stopi slovenska ter italijanska in nemška realna gimnazija. Tako je izvojevan boj, ki se je bil skozi desetletja. Slovenska gimnazija bo štela letos 4 razrede in se sukcesivno izpopolni. Imela bo potem po* leg ravnatelja 14 definitivnih profesorjev. Razredi bodo nameščeni v starem gimnazijskem poslopju v Šolski ulici. — Goriška gimuazija bo ..ajbolj slovenski državni zavod te vrste na Slovenskem. Učni jezik bo ^kozinskozi slovenski, a preskrbljeno je, da se dijaki temeljito priuče tudi drugim modernim jezikom. Dolžnost slov. starišev, ki pošljejo svoje sinove na gimnazijo, je t-», da jih u pišejo v slovensko gimnazijo. Tu se bodo ucrli v domačem slov. jezik." in nemščine se poleg tega naučijo tako, da jo bodo popolnoma obvladali, ko zvršijo gimnazijske študije. Zato pričakujemo, da ne ho nobenega slov. očeta in nobene slov. matere, ki bi silila svojega otroka morda v nemško gimnazijo!... Domače vesti. Učiteljska imenovanja in premešče-nja. - C. kr. poni'.?oženi okrajni šolski svct za goriško okolico je imel svojo sojo včt.-aj in je imenoval oziroma premestil sledeče g«, učitelje in g.čne učiteljice: Za definitivnega nadučitelja v Cerovem k imeno.vnn dosedanji provizorični nadtiči-telj Josip 'P obe-r a J; za definitivnega učitelja-voditelja v iPlavch je imenovan Leopold R e j a, ki je bil dosedaj tamkaj provizorično nameščen; za definitivnega nadučitelja y Šmarjah je imenovan Rihard Orel, ki je dosedaj služboval v Višnje-viku; za dcfir.itivnega učitelja-voditelja v ;.:TeTOtF?e-*ffleWTvmr AlberHR a j e r, ki je bil istotam d-sedaj le provizorično nameščen; za definitivno učitejico v Opa-tjemsclu iic imenovana Avgusta Pod-,g c '• n i k, -de sedaj provizorično nameščena istotam; za -definitivnega učitelja-vo-ditclja v Kostanjevici nad Kanalom 'je ime-• >van kratic M a v r i č, dosedaj suplent -nmeščan Lstotaim; za definitivnega uči-tePa v Kanalu je imenovan Alojzij Polj-š a k, dosedaj provizorično nameščen istotam; za definitivno učiteljico v Kron-hergu je imenovana Marija Jug, dosedaj def. nameščena v Oseku; za definitivnega nadučitelja na Vogerskem ie imenovan Josip Balič, dosedaj def. nameščen na Vrhu nad Rubijami; za definitivnega nadučitelja v Mirnu je imenovati Alojzij Ut-b a n č i č, .dosedai na VogrSkem; za definitivno učiteljico v Ribembergu je ime-povana Otilila S t .r e 1, dosedaj def. nameščena v Šmarjah; za def. učitelja v Kojskcmi je imenovan Rudo>lf R e j a, dosedaj prov. nameščen v Zapotoku; za def in. nadučitelfui v Biljah je..imenovan Rudolf K u in a >r, dosedaj def. nameščen v Smart-nem; za def. učitelja-voditelja v Vrtovinu je imenovan Anton Tu š a r, dosedaj prov. nameščen istotam; za def. učiteljico v Ajdovščini je imenovana Katarina B a -S t i a n č i č, dosedaj def. nameščena na Dobi pri Ajdovščini; za def. učitelja v Pr-vačmi . Ose^a v Prvačino; Marija S r eb r n i č, potovalna učiteljica za Levpo in Za vrh; Emilija Č r n i g o f\ za Kal: M a k u c Va • leria iz Koiskega v Miren; Martine Franc iz Znlošč na Vrli nad Kanalom: Ana M u n g c r 1 i iz Zavrha-Levpa v Krou-berg: Anton M u n g e r I i }e prideljen pisarni e. kr. okr. šol. sveta: Bensa Peter v Ločniku je imenovan za prov. učitelja v Turjak. h. različnih vzrokov se ni imenovalo iičitc.Me ozironvi učiteljice za: Podsabotin, Sebreljak. Čopova n, Grgar. Gojače, Kal. Zalošče. Lokve. -Kan nuje, Vitovljc, Skrilje in Cerkno. imenovanja v deželni službi. — Imenovana sta za računska ofieijala asistenta Andrej P o d g or n i k in Persa. Pri stav-binskem uradu je na novo nastavljen in-žener v. P a z d c r a, rodom Čeh. V deželni norišnici je zasedel sinčku ral ni stolček upravitelja Ougbclmo Klajn (naj nam hbisroholno oprosti, da ga pišemo z Ber-Ni.Vvuu /oravopisom) dočim je imenovan bale na nietrovo mesto ali bolje na njegov pre'šni naslov Ciril Z o r z u t. Za višjega poštnega oficijala je imenovan poštni ofieijal g. Kazimir B e 1 -t r a m v Gorici. Imenovanje postajenačelnikom. — Gosp. Janko P i r j e v e c, sedaj v Mezzo-lombardu, je imenovan za postajnega načelnika postaje Ala na hižnem Tirolskem. G. dr. Medveščeku v Gorici je umri v sredo večer najmlajši otrok 6mesečni Radovan. Nedolžni angeljček bo počival v naročju svoje drage mamice. Naše so-žaije! Umrl je danes zjutraj v tukajšnji bolnišnici g. K. K av č i č, avskultant na tukajšnji okrožni sodniji. Slaboten se je dal operirati, na slepiču in podlegel. Pokojnik je doma iz Trsta. S sodnega poslopja vihra črna zastava. V Mariboru v bolnišnici je umrl -slovenski štajerski deželni odbornik prof. Robič. Bil je star 72 let. Pevski zbor, ,ki se udeleži -ftitriišmie slavuosti v Riijani, se zbira ob 1. uri pop. pred kavarno »Central«. Odhod' točno ob 1 in pol pop. Za Narodni muzej so darovali: 1. Gospica Gusta Podgornik, učiteljica v Opa-tjemselu, nabrala 5 starih krožnikov, 7 iknjig, 6 starih slik, 4 majolikc, 1 moderc, 2 okamenini iz S,rbije, 12 okamenelih školjk, 8 bakrenih novč"eV,"1' 'staro tehtnico in 2 leseni posodici za sol in poper; 2. g. Al. Urbančič, nadučitelj na Vogrskem, Vrtovčevo Vinorejo in 2 italijanski knjigi, 3. Učenci 5. razreda na Šolskem Domu, 7 novcev, 4. Cvetko Faganelj, učitelj v Dolenji Trebuši.1 staro pipo, 1 useka č in nekaj okraskov. Odbor se vsem darovate-ljem, vzlasti pa-še neumorni gospici na-lnrateljici, srčno zahvaljuje, želeč, da bi imeli mnogo posnemateljev. Odbor. Uurla je vMedani gospa Mairija To-roš, mati g. Frana Toroša, c. kr; carinskega revidenha, kateremu izrekamo naše soža>i|e. Tovarišem in tovarišicam, ki se vde-leže jubileja »Zaveze avstr. jtigoslov. učit. društev v Ljubljani naznanjamo, da se je rok za prigktševanje k slavnostnemu -banketu in za stanovanje podaljšal do 2. sept. t. L Pripravo banketa prevzele so iz prijaznosti tukajšnje tovariišiče, na čelu gdč. Jerica Zernljanova, ki poskrbe, da se udeleženci zadovoljivo pogoste. Cena banketa je za osebo 3 K. P.riglase je pošiljati na naslov: L. Dermeij, Glinhonemnica, Ljubljana. Ponesrečil je pri delu 16 letni zidarski vajenec Ciril Vuga, doma iz Vedrijana. ¦V Višnje viku pri popravi niše je padel z višine 3 m na tla; poškodoval se je pri padcu in velik kamen mu je padel na prsi. Prenesli so ga v goriško bolnišnico, kjer je umrl. Nesreča se je zgodila >v ponedeljek dopoldne, popoldne je izdihnil. Pokojni dobri dečko je b;l člani Sokola v Biljah. Naj počiva v miru! Družba tobakarnarjev za pokneženo grofijo Ooriško-Oradiščansko priredi v nedeljo, dne 7. s ep it c m b r a v B o v c u shod ob 3. uri pop. in dn e 8. s ep t em -¦b r a v K o b a r i d u ob 3. uri pop. Na shodu se bo razpravljalo o delovanju društva, uspehih, zahtevah in o zboljšanju stališča tobakarnarjev. Pošten deček. — Danes teden je našel Rudolf Šinigoi, pekovski učenec pri g. Draščiku, mošiKjičck s precejšnjo svoto 'denarja. Istega je pobral in prinesel v naše upravniStvo, da ga izročimo onemu, ki ga •je zgubil. Čast poštenemu dečku! Central-Bio. — Danes in jutri «se predvajata velezanimiva filma »Zaročenca« in bitka S.rbov in Bolgarov pri Bregalnici. Delo je krasno in vredno, da se pogleda. Češki delavec Simon Piha na slovenskem plesu. — Dne* 20. jul. 1.1. je bil v Štivanai pri Devinu ples. Prišlo je tudi ne-k.'!'j čeških delavcev iz Tržiča. Nekaj so se Čehi pričkali med -seboj, nekaj >o se spo-rekli menda s Slovenci in Piha 'je dva ob-strclil. Hojca Jos. v vrat, Pahorja Jos. v nogo. Oba sta bila več Časa dela nezmožna. Piha je Obsojen na 5 mesecev ječe. Lep spomin na slov. ples v Štivauu. Poškodovanca si poiščeta civilnim potom odškodnino za poškodbe. Z alkoholnimi pijačami -uio v Gorici dobro preskrbljeni. — Lokalov, v katerih se prodajajo alkoholne pijače, je v Gorici 273. Na 107 prebivalcev pride ena točama alkohola. - Hotelov in restavrantov je 22, krčem 193, vinotočaren 16, kavarn 17. žganjarij 25. -Največje dobičke imajo žganjarne: malo »pristnega« iz kake goriške kleti da velik zaslužek točarju ali tačajki, veliko izgubo pa pivcu. Zajčki. — Zanjke je nastavil zajčkom Ivan Štubelj iz Dornberške občine. Dobil je za to pri sodniji v Go.riei teden dni zapora. Zajčkom je nastavil in ribce ie lovil C. Valič iz Šempasike občine; ker pa ni imel dovoljenja, so mu dali pri sodniji v Gorici 5 dni zapora. Zanlenjeno grozdje. — Tržni komisar v Gorici je za plenil 40 ikg na ttg -prinesenega grodja, češ da se ni zrelo. Vedno ti renjikoli! — Izženejo jih iz Avstriie, ker so malopridneži, ali komaj je renjikol onstran meje nekoliko časa, že ga žene želja po Avstriji, kjer se renjikolom preveč dobro godi, ki .je za nje pravi eldo-rado, in hops, čez mejo, pa .hddi po naSVh deželah okoli. V Gorici je prijela policija italijanskega podanika z imenom iFerdi- nando Perusatti, doma je iz Videmske provinevje. iPravi, da je čeviljar pa je pohajkoval izgnanec po Gorici. 'Pred sodniijo ;je dobil 10 dni zapora potem ga pošljejo čez mejo, odkoder pa se najbuže v kratkem povrne. Proti tej. irenjikolski nadlegi bi bilo 'breba najstrožjega postopanja. In koliko stanejo Avstrijo taki-le italjjansfki ljudje! Radi slikarskega čopiča 2 meseca zapora. — Ke-rman Konjedic iz Solkana je sobni slikar. Trne! je nalogo preslikati neko sobo, ali 'čopiča ni bilo; vzel ga ob prejšnjemu svojemu gospodarju. Radi tega -je bil Konjedic ovaden in aretiran. 'Informacije o njem so jako slabe in itafko še je zgodilo, da je Konjedic radi nesrečnega •čopiča obsojen na 2 meseca zapora.' Poskusen samomor italijanskega dekleta. — 18'letnaiHalijanka Paskva Pi-gat iz Videmske provincije je služila v Gorici od mesec« ju-lija. Prišla je iz 'Gradišča, kjer se je zaljubila v nekega mizarja, ali ta je ni maral, zato je dekle odšlo v Gorico. Ljubezen je razjedala njeno obupano srce in v nedeljo je hodila Ob Soči ure in ure, da bi skočila v njo, ali bilo je blteu vedno preveč 'Hudi. V torek pa je šla proti Ločniku in ob poti jo je našel poljski čuvaj, ko se je zvijala v bolečinah. Pila je karbdno 'kislino. V bolnišnici so jej ozdravili želodec, umrla ne bo, ali srce jo bo še dalje bolelo. Klop iz mestnega vrta v Gorici je odnesel 30 'letni Karol Spangher in jo nesel prodal grofici Dandini. Ta pa je pra-ševala, odkod jo ie dobil; vmes je posegla policija in Spangher j3 dobil teden dni zapora; sedel bo torej cel 'teden v pržonu pa ne na klopi iz mestnega vrta. Družinskega miru ni v ihlši delavca E. Rusjana. Mož. trpinči iženo in kadar je le preveč pokliče ta policijo na pomoč. Rusjana so sedaj zopet zaprli radi grdega 'ravnanja z ženo. Ko se vrne, prične trpinčenje od kraja. Odprti lekarni. — Jutri popolttdne boste odprti v Gorici lekarni Cristofoletfi-Gliuibieh. V teh dveh lekarnah bo tudi po-nočna služba v času od 31. t. m. do 7. septembra t. 1. Škode nad 200 K je v svoji hudobiji (tako je bil obtožen) naredil tovarni . v Podgori 25 letni delavec H. Štanta. Sod-nija v Gorici mu je prisodila 4 tedne zapora v poduk, da se ne sime delati škode svojemu bližnjemu. * ; Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Istotam se sprejemalo abonenti po dogovoru po zelo nizkih cenah. Domača politika. * Italijanska ljubezen do VVieserja je že stara. Italijani so še vedno take pameti, da mislijo, da Nemci jim niso nič nevarni. Ko je imel pred 'leti VVieser odleteti iz Gorice, je interveniral zanj 'takratni italijanski državni poslanec dr. Marani in njemu se ima v obilni meri zahvaliti VVieser, da je še v Gorici. Stara .ljubezen pa ne ugasne nikoli. Sedaj se je zopet pokazala. Zaslepljeni Italijani so dali Nemčeui na razpolago Telovadni tng in pa mestno godbo. Ginljiva ljubezen, ki bo Italijane drago stala___Mestna ^adbo. se pridno uri, da bo spretno in lepo piskala nemškim bratcem. Baje zna tudi že izborno p roti-avstrijsko »Oie Wacht am Rbein«. Mestno godbo v Gorici plačujemo tudi mi Slovenci. Ta ultrataška godba ob-težuje znatno imestni proračun vsakega leta; radi tega so nekateri mestni svetovalci že bi'li za io, da se odpravi mestna godba, pa vselej Še so zmagali v mestnem svetu rnuzikalični mestni očetje. Godbo imamo, drago jo plačujemo aH ne zato, da se jo porablja za hujskaške in slovenske prebivalce v mestu žaleče veselice. Doslej so jo rabi'li proti nam le -Lahi, sedao jo imajo v »rokah še Nemci. Zgoditi pa se zna s časom to, da Slovenci jo pa odpravijo. Nemški rrivandranci na državnem kolodvoru v -Gorici so se osmelili že tako daleč, da ihoče^o imeti v sredi Gorice svojo veliko slavnošt z obhodi. Domače delavce preganjajo z državnega kolodvora, železničarje rastavlja'0 če "ie mogoče nemške, tako :'a človeku kri zavre, ko se spomni gonie proti Slovencem od strani privandranih Nemcev na postaji državnega kolodvora v Godci. Sedaj pa 'hočejo zatiralci slovenstva z državnega kolodvora in njihovi importiranci, vsi kruti nas- protniki Slovencev, imeti slovesen uliod v Gorico z godbo. Če to ni provokacija Slovencev v Gorici, kaj -pa >nai se imenuje provokacija?, »Fahnenweihe« sredi slovenske Gorice. V nedeljo, .dnu, /. septembra tt. 1. hočejo nemški »eisenponarji« -blagosloviti na javnem trgu v Gorici svojo zastavo. Povabili >sov kako*'/ smo citati, raznovrstna bajlovska pevska društva, da naj bi peli na 7. septembra v Gorici na javnem pro~ strn in sicer na Telovadnem, trgu med Trgovskim domom im Siidbahnom! Pero nam zastaja, to Je višek nesramnosti. Goriški magistrat ise menda.skuša rešiti v:I a d n e g a k o m i s a r tleh, nam ne bodo peli po Gorici. Proč ž njimi! — e :- Bakljado in obhode p<» mest« hočejo opustiti Nemci, ali na Telovadnem trgu hočejo razviti svojo zastavo. — Sklenili so baje opustiti bakljado in obbode, ali svojo zastavo hočejo razvili na Telovadnem trgu in koncert imeti tam. A ha! Tako bi vsejedno dosegli svoj -namen: šli bi skupno na Telovadni trg s kolodvora, obhod bi ibri to, in zastavo potem lepo razvijejo na Telovadnem trgu v Gorici ob zvokih mestne godbe. Ena provokacija bi odpadla, druga bi ostala! Svetujemo prav resno, naj opustijo tudi to drugo provo-kacijo Slovencev v Gorici!! Razvitje zastave Nemcev in dohoda naših skrajnih nemških sovražnikov iz Koroške v Gorico ne moremo hr ne smerno dopustiti na noben način. V ljudstvu našem v Gorici in okolici vrč, torej!.... Narodna obramba. Za C. M. slavnost v Biljani vlada po celih.Brdih največje zanimanje. Razven bogatega vsporcda je posebno razveseljivo to, da prihitijo tudi otroci slovenske narodne šoie iz Krmina na ta svoj praznik, da bodo tako tudi oni pripomogli s petjem in deklamac'jjami do najboljšega uspeha cele slavnosti. iDeca vas kliče: Pridite! Za Ciril-Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg. in •društva: 1100. Podruž. družbe sv. Cirila in Metoda v Bazovici (plačala 200 K). 1101. Slovenski absolventi trgovske šole Mahr (plačali 200 K). 1102. Podruž. družbe sv. Cirila in Metoda Št. Peter pod Sv. gorami (plačala 200 K). 1103. Slovensko omizje pri »Roži« v Ljubljani (plačalo 200 K). Obrambni sklad družbe sv. C. in M. — Stanje obrambnega sklada dne 31. grudna 1911. je izkazovalo 116.023 K 20 v; tekom leta 1912. je narastlo 34.364 K 11 v; tako da je stanje 31. grudna 1912.1.150.387 K 3! v. — Narastek je razmeroma majhen. Na? bo bolje koncem tekočega leta! Rodoljubi, prispevajte v obrambni sklad! DOPISI. Iz ajdovskega okraja. Iz Rihemberga. (Novostrujarski junak.) — Za časa volitev poslancev v deželni zbor je bila agitaciga od strani nove struje strašna. (Kot prigarrjač je bil najod-ličnejši neki Lojze Mihelj — sosed sv. Urna v Britofu in njegov zvesti sinko! Poide. Ne samo, da je na vse načine rul zcper samostojne kandidate (med temi je tudi njegov stari odjemalec vina g. poslanec Mikbvič), temveč je čakal nekega večera ob polnoči na našega somišljenika, ter mu iz zasede pognal kamen v glavo tako, da je -Ml več dni za delo nesposoben. Dne 28. t. m. ga je odl?kova!l ajdovski sodnik za njegovo 'hrabrost s 5 dnevnim zaporom. ;Ne Mihelj, pač pa tisti, brezvestni moralični povzročitelji bi zasružili po našem mnenju ne 5 dnevni zapor, pač pa 25 .poljubov z brezovko. Komur se tiče, nas bode 'menda razumel Veselica v Velikih Žabljah. — Vabimo k veselici, ki se-vrši v nedeljo, dne 31. avgusta 1913 v Velikih Zabijati s sledečim vsporedom: 1. Fučik: »Triglav«, Jugoslovanska koračnica, igra dfletantski orkester. 2. Zaje: »Zrinjsko-Frankopanka«, moški zbor. 3. ***: »Moževa kuharska umetnost«, komičen nastop. 4. Parma: »Pozdrav Gorenjskej«, valjček, igra ok-kester. 5. »En starček je živel....«, solo-spev >s spremljevanjern klavirja. 6. ***: »Ohcct ped mairelo«, šaljiva igra. 7. Le-har: Valjček iz operete: »Grof Lukscm-burški«, igra orkester. 8. ***: »Popotnik iz Palestine«, kuplet s spremljevarojem klavirja. Po veselici ples. 7Lačetek točno ob 3. uri pop. Vstopnina: Stojišča 30 vin., sedeži 80 vin. Pri plesu igra sokolska godba iz Prvačine. K obilni udeležbi uljudiio vabijo prireditelji. Iz goriške okolice. Javni p!es v Renčah se vrši v nedeljo, dne 31. t. m. in na semenjski dan v pondcljek, dne 1. septembra pri g. Petru Pahorju, Začetek ob 4. uri pop. Svira goriška godba. Ta ples bi se imel vršiti dne 7. septembra. h tolminskega okraja. Veselica Rudečega križa v Tolminu se je kaj slabo obnesla.. Prireditev, ki je imela (biti začetkoma samostojna, mani-festačna ljudska veselica za Rud. križ, (se je v zadnjem trenutku stisnila v vojaško slavlje 18. avgusta, ker je .bilo jasno, da se ljudsko slavlje ne obnese. IzvzenvŠi nekaj letovičarjev in par domačih, ki so dolžni biti zraven, ni bilo naroda pri veselici. Da ni bilo vojaštva, bi do »polnoči plesal sam odbor. Razsvetljava in ibaklja-da,i kolikor se je tikalo cesarjevega rojstnega sjaivlja, je bila lepa in je sodeloval pni tem ves Tolmin. Tudi vojaška nočna vaja je nekaterim ugajala. Za to pa je bila tem žalostnejša »ljudska« veselica. Sku-piček je vsled preplavil precej znaten, in edino, kair maramo pohvalno navesti je, da je odbor ibaje določil od skupička primeren znesek za 70 letnega pastirja Gaš-parčka, kojega je par dni prej s sabljo podrl na tla neki tukajšnji častnik. Ker se pa' sedaj po veselici predba-civa, da se ibojkotuje talko humanitetno društvo kakor R. k., .opozarjamo le .na dvoje. Ko se je začelo po dolini ob balkanski vojski zibirati za R. k. balkanski, se je gotovo vršilo is tem delo humanitete; toda čemu se je to uradno prepovedalo in nabiralce strogo kaznovalo? Povsod v .Avstriji je bilo to (dovoljeno, le v Koroš- j kem vilajetu in tu ne. Zakaj, to vedo oni, j mi pa tudi. | Rud. križ kot mendarodno institucijo J častimo vsi brez izjeme, ne pa tolminsko društvo, ki si je pod Prinzigom z vsemi sredstvi priborilo zopet svoj nemški značaj, na koji držii morda vlada, ne pa mi. Če je doseženo vse, kar so hoteli, so za- j dovoljni oni, še bolj pa mi. Imajo odličen • nemški odbor, nemSko društvo, in dorna-če ljudstvo kot mirne opazovalce. i Tolmin na — Ogrskem. — Par lepih dni je izvabilo tudi mene ven iz Gorice v maše Gore. Pripelijal sem se do Tolmina in tam sem spoznal da je Tolmin sedaj trg n a O g«r s k e m in ne več v Avstriji. Čudili se bodete temu. Pa vendar je tako. Kdor potuje, v Tolmin, naj izstopi na pošti in videl bo -zunaj napis tudi v madjarščini. Če se ne motim, vsebuje ta napis naznanilo, kedaj so uradne ure. Vojaška oblast :je zahtevala, da mora biti napis tudi v madžarščini in ugodilo se je. S slovenskimi napisi v na»ši deželi, n;> naših slovenskih tleh gre bolj počasi. Za izgled naj nam služi postaja drž. železnice v Gorici, ki je še danes birez napisa le radi tega, ker nočejo, da bi bil tam tudi. slovenski napis. —č. de na "licu mesta in gradirajo mošt na pol dozorelega grozdju. Kupčija obeta biti sicer živahna vendar pa ni opaziti tiste ognjevitosti kot preteklega leto, ko je bil jo zanesejo vo-jaki-rezerv>»ti: še v razne d©že4e-v Avstriji. V tržaškem 'pristanišču so prišli potniki tz Kotora, iz kraja, ki je infrtiran po koleri, v stik z ¦rezervisti. Kako -lahko" se" tem potom zanese kolera še v druge dežele. Vsekakor je treba v orimorskih deželah naših vseh ukrenitev proti koleri. V Bosni se kolera širi. V T«zli sta bila 28. t. m. dva nova slučaja kolere. V Brčki zopet en slučaj ikolare, v Vidovioah ,\ v Orasju t. V Občini iPalank (komitat Temes) je zbolelo več oseb za kolero, par iili je umrlo. V Curogu je 'umrl za kolero neki sedemletni otrok. Povodnji iti nevihte. — V Besa rab rji so nastale velike povodnji, ki so vzročilc velikansko škodo. Iz Tokia 'poročajo o ti-furui, ki je razdjal polja in porušil več mostov. Obilo Hudi je -ponesrečilo; Škoda velika. Mirovna palača v Haagu. — V Haagu so otvorili 28. t. m. mirovno 'palačo". Vse mesto je bilo v zastavah. Navzočih je bilo pri otvoritvi okoli 400 gostov s celega sveta. 22 turških vojakov je utonilo ob nalivih ob BosporiL Zajela jih je velika poplava, v kateri so utonili. Aviatik znorel. — Ruski aviatik Uto-*kin te znorel Mož je bil bogat in zapravljiv. Po prečni ti noči, ipo dolgem krokanju namesto da bi šel spat. je prijel svoj aero-plan in se »dvignil v zrak. 'Po dolgi plovbi v zraku ni šel odnočit se, ampak je šel pit in se zabavat. Na tak način se je igral s svojimi živci. Sedaj se -nahaja mož v norišnici. K nu?rečl v Puliu. —- Stanje 'ponesrečenega Oregoriča je še vodno Jako resno; ostalim ranjencem se obrača na bolje. Svojemu otroku je glavo odsekal kmet lvankovk; v Palkracu, in sicer radi tega, ker je otrok, 3 letni -sinček, -raztrgal ^e1^b^^vr?vrkaterci>$_ «w~ ool- «w~ «r>s~ - Češko-Budejouicky papfroujj prumysl - liiiiiin L Budejouice. KUPUJTE LE CIRIL-METODOV PAPIR ZA SLOVENCE V KORIST DRUŽBI SV. CIRILA ===== IN METODA V LJUBLJANI. ------- Ljubi moj kam groste ? k BATJEL-li v Gorico Stolna uiica 24 pojnovo dvokolo, Mioka po šivalni stroj, Jože po gramofon in Tinče po kmet. stroj. Tam je velika jsaloga in mehanična delavnica. Prodaja na obroke. Ceniki franko. Zdravnik Dr. hist Bacar ordinira v ulici Tre R& štev. 9. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem zaprl podružnico v Gosposki ulici. Izgotovljene obleke za gospode in otroke prodajam sedaj edino le v CORSO VERDI št. 11 (nasproti Izgoznemn trgul. Z odličnim spoštovanjem I. Fe.berbauin. m Prosim le PALMA podpetnik! .- - - ------- ---------, . - Isti je najbolj trpežen med vsemi. m m ^ mick", ,JLmk? VSa m m m m m m m m m m . \?j ter grabile '" Obračalnike za seno, čistilne in navadne" rnlatilnice, *g| slamoreznice, vrulila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse V?J druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih V?\ cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem ', FR. STUP1CH V LJUBLJANI m Marije Terezije cesta št. 1. S HaioeCia zaloga orodja In železnlne ter stavbnega mat^jaia. ©i Krasno ilustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur] brezplačno na ©i ________razpoL'","* F. P. Vldic $> Konp., mm* tooarna zarezanlii streisiiioo ponudi v vsaki poljubni množini doDjno zarezani strešnik-zakrivač :- s poševno obrezo in priveznim nastavkom. -: Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami! :• Najpreprostejše, najcenejie in naitrpežnelse kritle streh sedaniosH. -: Na željo pošljemo takoj .vzorce in popis. Spretni zastopniki se sprejmejo. napredek nede! ^^ Najonergicnej jP^^^m so zdravi si . ^^^^^B tovnbn i RS -IORUBIN ^^^^L Stotine zdrav ^¦Pj^^k potrjnje, da ^HB«^^^^^ zofcenja, prc ^^m^HHr tritis in ¦HHHpv^ renito o: _..„„.„ -JSe in gotovo so zdravi sifilis s Bve- tovnim sredstvom IORUBIN GASILE- Stotine zdravniških potrdil potrjnje, da se nretralna zozenja, prostatitis, nre-tritis in meh. katarji korenito ozdravijo s feonf eif Caslle Konfeti Gasile nrejajo uriniranje, ne da bi Min treba rabiti zalo nevarnih cevk (šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje jta pogoBto miniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (prostatitis, nretritis, oistitis, mehnrne katarje, kamen, nesposobnost za za* državanje nrina, sluzaste tokove itd. — škatlja konfetijev Casile K 4'—, lontbin Gasile, najboljSe protisifilitiSno in poživljajoče kričistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impoteuci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polncijam, epermatoroi, sterili-teti, nenrasteniji, energičen razkrojevalec. uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorabina Casile K 3-50. Vbrizganec Gasile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, nretretis, endo-motritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile K 3'50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki GASILE so prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba. 6—1 I Zobozdravniki in zobofeliniški atelje Dr. I. Eržen GORICA Josl Verdi tefcaliSCe Sten. 37, Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaucukove plošče, uravnavanje krivo stGJečih zob. Plombo vsake vrste. Onfilnlra 0 svojem ateljeju od 9. ure dop. do 5. are pop. Odfikov^na pekarija in sfadčiearna Karol Draščik v Gorici, na Kornu v (lasni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi tiajfi-nejcga peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno aH v originalnih butelkah. Priporoča se siav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo SH0 po Jako zmernih cenah Prvo VaciKim goriško Gorica, Via Ascoli št 20. Priporočil se za Čiščenje novih slavb, javnih uradov, gledišč, cerkev, Sol, sanatorjev, hotelov, kavarn, restavracij itd. — Pri privatnikih: osnaženje prahu na hišnih opravah kakor. strop, stene, preproge, zavese, pod, oblazinjeno pohištvo, draperije, postelje itd. — Nama-zanje in poliranje parketov ler čiščenje šip. — V shrambo se sprejema preproge proti mesečnemu plačilu in po zelo nizkih cenah. 109-28 Poslnži se s proračuni in prospekti. ffiirodilnica, papirnica in touarna šolskih zuezkou KOŽFlSr & C" - fio»ca» tik sadnega trga. Najcenejši nakupovalni vir. Ha drobno In debelo Emanuel & Ostar Kraus TRST, ViaS. Nicolo štev. 2 Tehnični biro ureditev kompletnih industrijskih ¦-¦¦ naprav vseh vrst in električne luči; in moči. '..i;""1- S--t ' ¦ ' .."'" ' ' Glavno zastopstvo draždanske tovarne motorjev na plin prej Horic Hille v Dresden. Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol in plin. Nad 10.000 motorjev v obratu. Izredna odlikovanja. Stroji za izdelovanje opeke, vseh vrst za ročni in parni obrat. Raznovr ini stroji za obdelovanje lesa od tvrdke Adolf Aidinger v Obertttrkheim pri Stnttgartn. Universalni strugalni stroji,, okrogle žage, vrtalniki in izjedači (Frasmaschineii), razni brusilni stroji. Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji za obdelovanje kovin, kovaške mize, vrtalni stroji, izjedači itd. Proračuni, ponudbe in tehnične informacijo ffratis in franko* Glavna zaloga ; i || ¦ » Palma podpeinikov A- »d. berili I K Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. —hbbb i i\\mmammmmammmmmmmmmmmmmmmmm Kupujte samo dvokolesa s.fierlLl5w in „flltLIia", ki so najboljši francoski sistem in uajtruežtiejše vrste bodici za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original UlCfOlla s« najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stvoko spadajoče predmete se dobi po tovarniški zdravljenju a trskinim oljarn. * »Tin. i Cene zraerce. ^ Ena steklenica stane i krono l • 4t^e «*-*«»•••«>•*•• •*-•«»•<»•¦ˇ* Sedlarska delavnica luan Mraons - Gorica i .^A^J&* na Koma Si fl. j Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, j kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, ————7 ^*ss^ j stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tapc-j *^sf'r.;"^%. c'rattje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se ! ^JS^L t izvršuje točno. — Nahrbtniki ia pianiRce. Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici centrala jjg&ilaiia, 'podražoice: Celje« Celpogc, Sarajcup« Split, Trst. Vloge na knjižice po 43t4°|( Nakupiri prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut. Borzna naroČila. Promese za vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. v tekočem'.računu-pO dogovoru. Delniška glavnica K 3.0O0.0C" Rez-rrni zakladi K l3O00.00'. Eskont menic. stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Sreeke na obroke* Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanj*. Sufes, Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma.